1 V. 1935
Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. V. C/. — sekcije xa dravsko banovino v CJubljani
Mesečna priloga »T>rosveta« m ut7Z
I/nMUn ta mprmmmi IJmU/mm, rttmUkmukm m¡Um «i. Kmk.pU.m m iiilmi. MafrmmkirmM ¡
M Mi, iUmt adkatf* J. O. W. plmimtm Umt.
OgMp,.
Imkrnj* vmmk tatHmk. NmnbtUm Imbm m pmmmkm. ml teta rmk 71.1SX Tti^tmSIIt
S pesmijo za bratstvo
Učiteljski pevski zbor v Bolgariji — Pot do Beograda — Bratski „hura" v Dragomanu — Impozanten uspeh v Sofiji — Prisrčen
sprejem in uspeh v Plovdivu
Vendar smo dočakali oni važni zgodovinski dogodek, ko se je ponudila slovenskemu ueitatjstvu prilika, da med brati Bolgari dokaže, da njegova srca v resnici bijio v taktu iskrenega jugoslovanskega zbli-žanja. Nič več ne moremo zanikati, da postajajo sanje in prizadevanja velikilh jugoslovanskih mož dejstvo in resnica. Nikogar več ni, ki bi podvomil nad bratskim čuvstvova-njem Slovencev, Hrvatov in Srbov na eni in Bolgarov na drugi strani. Vse narode južnih Slovanov je zajela iskrena želja trčiti ob skupni mizi čaše tako, da bodo harmonično in čisto izzvenele v en sam, močan in nepozaben klic: Od Balkana do Triglava!
Vse te iskrene, v trpkem spoznanju prekaljene, pa z veselo zavestjo prejete misli, da se pred iskreno ljubeznijo mora umakniti zakrknjeno sovraštvo, so napotile učiteljski pevski zbor JUU — sekcije Ljubljana, da se je odločil, s svojo pesmijo, kod najvidnejšim in naj resnične jšim izrazom velikega poslanstva, med ¡bratsko bolgarsko ljudstvo na prijateljski obisk. Niso lahke priprave za koncertno turnejo, mnogo je treba vsega od požrtvovalnosti do samozatajevanja članov in vodstva, treba je mnogo dragocenega časa in spontanega navdušenja; in še in še. brez konca. Pa je po vsem tem vendarle res. da je 14. maja odpeljal večerni vlak proti Beograda tudi naše pevce.
Pot do Beograda je bila eno samo dolgo pričakovanje. Z jutrom smo zagledali tudi našo prestolico. Na kolodvoru nas je sprejel tov. predsednik Ivan Dimnik, tov. Flere in še mnogo znancev. Kratko snidenje in še krajše slovo. Pospešeni osebni vlak jo je po pičlih urah odpihal proti' Nišu. Z velikirti zanimanjem občudujemo valovito Šumadijo. Zdaj pa zdaj se stegne pred našimi očmi ravnina in že jo zmotijo holmi in griči. Vsi smo vedeli
njihovi zemlji počutimo kakor brat ob bratu. Pozdravlja nas ljubezniva tovarišica predsednica »Zbora učiteljic« iz Sofije g. Vasili-jeva, v imenu »Sojuza narodnih horova« g. Aleksijev in komandant Dragomana g. major Cankov. Pozdravlja nas cvetje, s katerim so nas obsule tovarišice iz Sofije, pazdravlja nas šopek belih narcis z bolgarsko troboj-nico.
Pravkar je vrnil pozdrav vodja zbora g. E. Adamič. Še mogočni akordi bolgarske himne in slovo. Vlak drvi proti Sofiji. Kadimo najfinejše cigarete in žvečimo bombone. Obojega smo bili deležni od' prijaznih spremljevalcev in spremljevalk.
Sofija.
V dalji se lesketa in trepeče nebroj luči. Sofija! Nestrpno čakamo, da zavozimo v mesto. Na kolodvoru se tare ljudi. »Hura! Hura! Hura!« Iz /nnožice se razlega naša himna. Zbor učiteljic iz Sofije poje. V imenu ministrstva prosvete nas pozdravlja g. Slavcev, v imenu »Prosvetnega sojuza« g. Vasilijev, v imenu mesta g. Lekarski in g. Teofilov za »Savez narodnih hoTova«. Zdaj zadoni »Rodna pesem« združenih zborov. Pozdrav in zahvalo vračajo naši pevci z bolgarsko himno in geslom:
Od Balkana do Triglava naša pesem naj doni; v srcih naših mir in sprava! Naj Slovan na vek živi!
Čudovito navdušenje; Kdo bi ga mogel popisati!
Vso pot do stanovanja so nam ljudje vzklikali in pozdravljali. Avtobusi, v katerih so nas peljali na prenočišča, so si jedva utirali pot.
Sofija je moderno mesto. V centru mesta ni sledu o orijentu, vse sliči zapadnim
Učiteljski pevski zbor pred cerkvijo Aleksandra Nevskega v Sofiji.
za to zemljo, videl pa jo je malokdo. Naši pogledi slede češpljevim nasadom, obdelani, z žitom in koruzo posejani zemlji. Tam raste trta, v pomladanskem soncu brsti in mnogo obeta. Ob pobočja naslonjena naselja beže mimo nas. Mudi se nam.
Nizke koče iz šibja, blata in opeke nas ¡pozdravljajo: Srečno pot! Velike hiše- nam dostojanstveno pomežikujejo z belim zidov-jem« Veliko uspeha! Po cestah opazujemo ljudi. Pisana družba. Toda že se lice pokrajine spremeni. V Nišu smo. Zdaj že v soteski Nišave. Levo in desno gole kamenite skale. Ovce mulijo v tla. S skale se ozira radovedno mladi čobanče.
Caribrod!
Potni listi in prtljaga. Ljudje nas pozdravljajo. Pesem doni. Revizija je končana. Vlak oddrdra. V noč se je zabliskal beli kamen. Meja! Zdaj smo na bolgarskih tleh. Čas nas je prehitel za celo uro.
Dragoman!
Vlak zavozi na peron. Strmimo. Iz tisočerih grl se razlega gromki »hura!« Množica se je zbrala k sprejemu in nas pozdravlja. Iz množice se nam smeja tov. Supančič, naš potni maršal. Pripeljal se je naproti iz Sofije. Z njim so se pripeljali tudi zastopniki najrazličnejših organizacij. V imenu »Prosvetnega sujuza« v Sofiji g. podpredsednik Georgi-jev, g. sekretar Epitropov in g. dr. Tumparov
Prisrčne besede, polne odkrite ljubezni in veselja, nas pozdravljajo in nam žele čim več uspeha in veselja. Žele nam, naj se na
Koncert se je vršil ob pol 7. uri v dvorani Vojeniga doma. Pose t il i so ga g. poslanik Cincar Markovič, zastopnik prosv. ministra in mnogo drugih predstavnikov oblasti in korporacij. Dvorana je 'bila silno polna, po nekaterih pesmih navdušenja ni bilo konca. Kritika je zelo ugodna in sofijski listi, tako »Utro«, »Zarja«, »Zora«, prinašajo naše slike. Po koncertu je bil v hotelu Koop banket, prirejen od »Prosvetnega sujuza«. Na njem je bil zastopnik carja, naš poslanik zastopnik prosv. ministra, funkcionarji »Prosvetnega Sujuza«. zastopniki »Sujuza narodnih pevskih horova« in razni pomembni kulturni delavci.
Pri prvem odmoru nam je poklonil »Prosvetni Sujuz« krasen album s posvetilom, ženski ztbor učiteljic iz Sofije zastavo, pevski zbor »Gusla« gusle, okrašene z narodnimi motivi, pevsko društvo »Kaval« pa kaval (piščal).
V temperamentnih govorih so izražali svoje veselje nad našim bivanjem pri njih. želeli, da se čim bolj spoznamo ter kulturno, politično in gospodarsko zbližamo. Ko gremo v provinco, naj spoznamo njih narod1 in videli bomo, da to ni več oni stari Balkan, vzrasel je nov Balkan, po zaslugi učiteljev in tudi zbližan je med Jugoslavijo in Bulgarijo je v rokah nas, narodnih učiteljev.
Govorili so: prof. Sp. Kasandjieff, prof. Konsuloff. prof. A s sen Zlataroff, slepi komponist Retko Staynoff, pisatelji Mhiail Theo-filoff.
Vsem govornikom se je zahvalil najprej g. prof. Emil Adamič, nato pa še predsednik tov. Suipančič.
Dne 17. se je vršila ob 11. uri dopoldne matineja za 'šolsko mladino. Dvorana Kazine je bila polha, okrog 2000 študentk, študentov, ter osnovnošolske mladine, ki so s silnim ploskanjem sprejeli vsako pesem.
Popoldne smo šli na izlet v Bojano in Knjaževo. Peljali smo se s tramvajem, za katerega smo dobili za vse dni bivanja v Sofiji,
prosto 'karto. V Bojani so nas čakali šolski otroci. Sprejeli so nas s pesmijo »Hej Slovani« in prav svojevrstnim klicanjem »Hura!« Ogledali smo si starinsko cerkev iz 11. in 12. stoletja. Fresko slike so od najznamenitejših in najstarejših. Zunaj cerkve v parku je grob carice Eleonore, umrle 1417. leta
Od Bojane, ki leži v vznožju Vitoše (2286 m), je do Knjaževa pol ure hoda. Knjaževo je izletniška točka za Sofijo, zvezana s tramvajem.
Okolica Sofije odkriva orijentalski značaj, hiše preprostih ljudi so zidane iz blata in napravljajo vtis revščine.
V Plovdiv,
ki je od Sofije oddaljen 156 km, smo prispeli v soboto okrog poldneva. Vso pot nas je spremljalo 1'eipo vremie, krasna pokrajina in bolgarska pomlad. Vse to ustvarja med člani krasno razpoloženje, da se zlahka pozabi na vse bridkosti in težave. V Plovdivu smo bili krasno sprejeti. Vojaška godba, učitelj iščniki s profesorskim zborom, I. dekliška gimnazija itd. Med njimi tudi člani pevskih zborov in številno občinstvo. Na pozdrav podžupana g. Kurdeva in ipreds. »Prosvetnega Sojuza« prof. g. Ursteva se je s toplimi besedami zahvalil prof. g. Emil Adamič. Člane zbora so po sprejemu razdelili po petih udobnih hotelih.
PlovdiV je snažno mesto in se rado imenuje druga prestolica Bolgarije. Koncert se je vršil v ogromni dvorani Vojenega kluba. Plovdivci so se odzvali v častnem številu. Zbor so pozdravili zastopniki učiteljstva in mu poklonili krasen šopek bolgarskih rož. »Prosv. Sujuz« je poklonil krasno, v olju izdelano sliko Plovdiva.
Pri banketu, ki ga je priredil »Prosv. Sujuz«, so govorili že znani gg. govorniki. Vsi so naglašali veliko nujnost tesnega zbližanja, pozdravljali naše vrle pevce m njihovo po-borniško smelost za te ideje.
Jutri krenemo proti Stari Zagori.
Šolski svetovalec — šolski nadzornik?
mestom. Tudi ljudje žive zelo podobno nam, jezik je lahko razumljiv. Vsi so z nami silno prijazni in ustrežljivi, počutimo se izvrstno, tako dobro. da se je kar izgubila silna razdalja, ki nas loči od doma.
Dopoldne 16. je bil pod vodstvom tajnika »Prosvetnega Sujuza«, ki nam je dodeljen za spremljevalca po vsej Bolgariji, ogled mesta, ki je silno bogato na raznih znamenitih stavbah in spomenikih.
Poklonili smo se manom velikega bolgarskega junaka — mučenika Vasilija Nevskega, velikega borca za svobodo. Na spomenik smo položili krasen venec.
Umetnina pa, ki jo predstavlja impo-izantna cerkev, hram modrosti, posvečena Aleksandru Nevskemu, je najlepša na vsem Balkanu. Zidana je po načrtih Rusa Pomeran-čeva. Sofijčani so na njo silno ponosni. Dragocene slike, mozaiki, okrasje, vse je narejeno v narodnem duhu in zadivi vsako oko. Daleč po mestu pa je vidna pozlačena kupola.
Iz šestega oziroma sedmega stoletja datira cerkev sv. Sofije. V parku okrog nje je grob velikega bolgarskega narodnega pesnika Ivana Vazova.
Krasna je univerza, ki ima avlo, stopnji-šče in sploh notranjost vso iz marmora in mozaika.
V Sofiji smo gostje »Prosvetnega sujuza« in »Sujuza narodnih horova«. Protektorat nad koncertom v Sofiji imata prosvetni minister generalmajor Radev in jugoslovanski opolnomočeni poslanik Cincar Markovič.
Posebna deputacija se je poklonila dne 16. dopoldne našemu poslaniku in bolgarskemu ministru prosvete.
»... saj bo njegova naloga, da kot šolski nadzornik ne bo samo povedal, kako je postopati, nego to tudi pokazal.« (Gustav Šilih v »Učit. tovarišu« št. 40.)
V članku »Vprašanje nadzomiškega izpita«, ki ga je objavil prof. Gustav Šilih v 40. številki »Učit. tovariša« razlbiram poleg gornjih vrstic še sledeče važne ugotovitve.
1.	Kdo bi se ne javil k tako lahkemu izpitu, ki obeta v čl. 17. »I sip it za streskog škol-skog nadzornika ima vriednost više stručne spreme, školski nadzornici uživače sva prava koja daje ta sprema?« Prav radi tega bo moralo učiteljstvo samo, odnosno njegovo predstavništvo zastaviti vse svoje sile, da se v tem delu izpitni pravilnik temeljito spremeni, tako da bodo prišli na nadzorniška mesta zares izbrani in poklicani.
2.	Sodim, da ne zadošča sama inšpekcija, marveč da bi bilo potrebno iz razlogov, o katerih nam bo še govoriti (podčrtal jaz!), da kandidat pred komisijo tudi poučuje, a tu ne sme zadoščati oaena dobro, nego šele prav dobro.
3.	To meni znani francosko-švicairski pedagog Dottrens, da naziv »šolski nadzornik« vobče ne ustreza težnjam moderne pedagogike ter da se mora nadomestiti s primemej.-šim nazivom »šolski svetovalec«.
4.	Potrebno nam je avtoritativno šolsko nadzorstvo v smislu izvajanj odličnega srbskega pedagoga Hadži-Taškoviča, ki zahteva da imieij »... nadzornik višu spremu od one, koju imaju učitelji koje nadzirava...« — —
Ne da bi se hotel dotikati idejne plati v uvodu omenjenega članka prof. Šiliha, hočem navedene drobce, vzete iz tega članka, povezati v miselno enoto, ki je že dolgo predmet odločnih zahtev učiteljstva, namreč, naj bi se -dosedanji naziv »šolskega nadzornika« spremenil v »šolskega svetovalca«, pa k temu odgovarjajoče preusmerilo tudi vse njegovo dosedanje delo ob priliki nadzorovanja učiteljevega dela v razredni zajednici.
Praksa je pokazala, da je bil dosedanji red v tem pogledu čestokrat docela pogre-šen, čemur pa je vzrok nesmiselna porazdelitev dela, ki ga opravljajo v danih slučajih šolski nadzorniki, ki so danes večinoma le pregledovalci dela, ki morajo mehanično opravljati dela in nimajo z internim šolskim delom (namreč z onim v razredni zajednici!) nič skupnega. Tako po drugi plati ni prav za prav nič čudnega, da pri najboljši volji ne morejo posvetiti svojega zanimanja pedagoškemu poslanstvu, za katerega so odbrani in služiti idejam šole tako, kakor bi bilo želeti.
Kot vodje prosvetnih pisarn porabijo večino svojih delovnih ur in energije za administrativna dela, vzdržujejo kontakt z upravami narodnih šol v srezu, sestavljajo vsakovrstne statistike, odpravljajo nagomilane okrožnice ter sploh vodijo evidenco nad1 vsem delom, ki se opravlja v prosvetni pisarni. Ta služba, posvečena sv. Birokraciju, bi se kaj
lahko poverila tako zvanim »prosvetnim referentom«. t. j. vodjem prosvetnih pisarn, ki naj bi se izbirali iz vrst onega učiteljstva. ki kaže za to delo potrebno sposobnost in težnjo, dočim naj bi »šolski svetovalci« vzdrževali z njimi le kontakt, potreben za presojo v administrativnih poslih, a aktivno bi naj posegali v to »pisarniško« delo la v smeri1, ki bi bila potrebna kot vez med1 internim šolskim delom učiteljstva na neki šoli in šolskim svetovalcem.
S to preureditvijo in porazdelitvijo dela bi se tudi upiravni aparat prosvetne pisarne prav nič ne kompliciral, kajti že danes so učitelji administrativni pomočniki šolskim nadzornikom v pisarni sreskega načelstva. Potrebna in nujna bi bila samo odbira najsposobnejših, ki bi se jim poverila odgovornost za točno vršenje administrativnih poslov, po drugi sitrani pa bi se jim radi reda in potrebnega službenega ugleda poplačala ta skrb z nazivom »sreski šolski referent«.
Navedena razbremenitev sreskih šolskih nadzornikov bi gotovo že v kratkem času pokazala samo ugodne posledice, kajti v danem slučaju ¡bi se šolski nadzorniki lahko intenzivneje posvetili internemu delu raziredraih zajeanic v območju svojih srezov ter bi, po sili razmer, kaj kmalu morali postati ne samo »nadzorni« ampak tudi »svetovalni« šolski organi.
In da preidemo k jedru naštetih zahtev učiteljstva. Ali bi bile potem sploh še mogoče takšne usodne napake, ki so jih v bližnji preteklosti storili proti učiteljstvu na hitro roko odbrani in tako zvani »šolski pregledniki«? Dvomim. Na spodaj naštetih konkretnih primerih Vam hočem pokazati žalostno sliko dela »šolskih preglednikov«, ki so ocenjevali enega ter istega učitelja, pa se boste, dragi tovariši, lahko sami prepričali, v kakšna diamentralna nasprotja jih lahko do-vedejo nepoznanje razmer na šoli, v srezu oz. nepoznanje sposobnosti razrednega učitelja ter vsega tistega dela, ki ga ta vrši in ga označujejo za prosvetnega delavca in duhovnega voditelja svojega narod'a.
Primer: Učitelj služlbuje na enem in istem mestu, toda vsako leto ga ocenjuje drug »šolski preglednik«. Primeri ocen se vrste po zaporednosti v letih.
I. Prvi primer službene ocene:
1.	Zmožnosti: Poklicno, teoretično in praktično odlično zmožen, se udejstvuje kot mladinski in pedagoški pisatelj.
2.	Metoda: Ima prav dobro metodo, poučuje za življenje in je dosegel prav dober učni uspeh.
3.	Marljivost, vestnost in točnost: V šoli zelo marljiv, točen in vesten. Uporablja ves prosti čas za nadaljnji študij in v korist bližnjemu.
5.	Vedenje: Vzglednega in uglednega vedenja.
6.	Povprečna ocena: Odlično (5).
Naslednje šolsko leto je delo istega učitelja nadzoroval drug »šolski preglednik« ter ga ocenil takole:
II.	Drugi primer službene ocene:
1.	Učno delo (uspeh) in strokovna sposobnost: Uspeh deloma dober, sposobnost prav dobra.
2.	Zanimanje za 9lužbo: Je marljiv in vnJr učitelj, a nezdrave razmere na šoli mu ubijajo voljo do dela.
3.	Vedenje v službi in izven šole: Prav dobro.
4.	Delovanje za narodno prosvečivanje: Se udejstvuje literarno. Piše v mladinski list »A« (imena listov ne citiram!), v pedagoški list »B« in stanovski list »C«. Izdal je knjigo »D«.
5.	Drugo delo:--—
6.	Svojstva kot: a) vzgojitelj. Pouk mrtev in brez življenja, otroci ne kažejo prav nika-kaga zanimanja za pouk in jih ne zna pritegniti k sodelovanju, b) Uradnik in državljan: Neoporečen, zaveden Jugoslovan.
7.	Ovire pri delu: Nesporazum med učitelj stvom na šoli.
8.	Končna splošna ocena: Dobro (4).
Tretje leto je istega učitelja nadzoroval
zopet drug »šolski preglednik« ter oa ocenil takole:
III.	Tretji primer službene ocene:
1.	Učno delo, metoda, učni uspeh: Učno delo smotreno, metoda že precej ustaljena, uspehi zadovoljivi.
2.	Strokovna izobrazba: Strokovno vsestranski izobražen, stremi za nadaljnjo izpopolnitvijo.
3.	Zanjmanlje za službo: Je marljiv in vnet učitelj.
4.	Vedenje v službi in izven službe: Prav dobro.
5.	Delo na narodnem prosvečivanju: Član odbora društva A, poveljnik društva B, režiser, pevovodja, se udejstvuje književno.
6.	Ostalo eventualno delovanje in svoj-stva. ki ga označujejo kot vzgojitelja in državljana: Zaveden državljan.
7.	Eventualni nepovoljni vplivi, ki so ovirali vzgojo in učno delo v šoli: Spor z vero-učiteljem.
8.	Končna splošna ocena: Prav dobro (4>.
Omenjam, da je preglednik pod III. ostal
v srezu kot nadzornik ter je istega učitelja ocenil tudi prihodnje t. j. četrto leto. Spoznal je razmere v kraju, srezu, spoznal tudi osebnost in delo cft. učitelja, saj je bil z njim v kontaktu zdaj že dve leti. Prečitajte spodnjo oceno, Qci se je porodila iz tega medsebojnega spoznanja in uvideli boste, kolike važnosti jte objektivno spoznanje učiteljeve osebnosti pri ¡presoji in ocenjevanju.
IV.	Četrti primer službene ocene:
1.	Učno delo, metoda, učni uspeh: Učno delo smotreno, metoda ustaljena, učni uspehi se — po dosedanjih neurejenih šolskih razmerah že pričenjajo dvigati.
2.	Strokovna izobrazba: Inteligenten in strokovno prav naobražen.
3.	Zanimanje za službo: Izredno vesten i kot učitelj i kot upravitelj.
4.	Vedenje v službi in izven službe: V vsakem oziru neoporečno.
5.	Delo na narodnem prosvečivanju: Vnet javtni delavec, vodi vse javno delo v svojem okolišu. Se udejstvuje književno.
6.	Ostalo eventualno delovanje in svoj-stva učitelja, ki ga označujejo 'kot vzgojitelja in državljana: V vsakem oziru odličen na mestu. Zaveden državljan.
7.	Ev. nepovoljni vplivi itd.: —--
8.	Končna splošna ocena: Odlično (5).
Primerjajmo zdaj vse štiri ocene in prišli bomo do zaključka, da se je učitelju zgodila krivica v drugem in tretjem letu. Božja previdnost je hotela, da je bil »šolski preglednik« v prvem letu inteligenten človek, ki je znal pravilno oceniti delo učiteljevo tako v internem Šolskem kakor tudi izvenSofakem udejstvovanju. Primerjajoč prvi in četrti primer ocene pridemo do zaključka, da sta si le ti dve sorodni in pravični, dočim sta drugi in tretji primer ocene zagrešena v temelju. Dve leti je torej porabil učitelj, da je prepričal ocenjevalce, da je v četrtem letu najmanj še vedno tako dober vzgojitelj, kakor je bil v prvem.
Iz naštetih primerov ocen je več kot jas-
no, da bo učiteljevo delo le tedaj pravično in pravilno ocenjeno, kadar ga ibo nadzoroval človek, ki je vreden imena »šolski svetovalec« in ki ni odbran na »brzu roku«, temveč je na svojem položaju delj časa, da ima prrifiko spoznati razmere in osebnost podrejenega učiteljeva. Podrejenega namreč v onem smislu, ki ga zahteva razmerje, ki je blagohotno in dobronamerno t. j. »svetovalsko«.
Kakršna je pravica pri ocenjevanju, takšno je delo, Iki mu sledi. In če imajo ocene za učence vzgojni namen, ne more nihče reči, da ga nimajo tudi za učiteljstvo. In končno: po ocenah nas tisti, Iki nas ne vidijo, sodijo.
Vsako delo pa je vredno svojega pravičnega plačila!	Lojze Zupane
kandidat diplomski izpit na filozofski fakulteti, oziroma na višjem tečaju višje pedagoške šole plus 10 let službe, ali pa, da ima nižji tečaj višje pedagoške šote (zopet dovoljma predizobrazba) plus 12 lét službe in končna, ali naj zamerimo zaikonodavcu, aiko tudi onim učiteljem narodnih šoi dovoljuje polagati izpit. ki imajo že 15 let službe in ki so 6e v pedagoški književnosti odlikovali?! To so možje najmanj od 35 let, ki morajo dokazati, da so prvovrstni javni in pedagoški delavci.
Mišljenja sem. da je zakon dovolj ločil »zrnje od plev«, kakor to želi naš tovariš. Ako pa bi se tudi med onimi, ki jim prevdar-na izpitna komisija dovoli polaganje izpita, še nahajale »pleve«, treba da jih sama izpitna komisija iztrebi in ne pravila.
Izpit pa ni najmanj tako enostaven in tako nepedagoški, kakor se nekomu vidi.
Zakonodavec v istem 116. paragrafu zahteva, naj bodoči šolski nadzorniki polože šolsko administrativen izpit. Na prvi pogied je to zelo ozko očrtano, ali pojem nadzorni-kove šolske administracije je mnogo širši nego neke druge administracije. Da on pravilno in koristno vrši svojo službo, mu je potrebno mnogo strokovnega znanja. Zakonodavec je táko strokovno pedagoško znanje predpostavil, zato on za nadizorniškega kandidata jemlje diplomiranega filozofa, oziroma diplominanega slušalca višje pedagoške šole, ali pa učitelja — priznanega' pedagoškega delavca z najmanj 15 letno prakso in samo od talko izobraženih kandidatov zahteva še šolsko administrativen izpit.
Potrebno je bilo dobro premisliti, kakšen naj bo ta šolsko administrativni izpit, ki naj nudi zadostno garancijo, da dobimo dobre nadzornike.
Obveljalo ie načelo, naj se izpit uredi tako. da kandidati, ki že imajo znanje iz celotne pedagoške skupine, pokažejo 1. solidnost svojega pedagoškega znanja in uporabo takega znanja za razvoj narodnega šolstva, 2. poznavanje šolskih in uradniških zakonov in predpisov in 3. svojo nadzorniško spretnost v šolskem in administrativnem delu.
Solidnost svojega psBhološko-pedagoške-ga znanja in njegovo uporabo za razvoj narodnega šolstva pokažejo kandidati po sedanjih pravilih 1. na pismenem izpitu — ko izdelajo pirosto izbrano in od komisije oddore-no temo in 2. na ustnem izpitu, ko branijo svojo tezo. Na ustnem izpitu pokažejo tudi poznavanje šolskega zakona in glavnih predpisov uradniškega zakona.
Svojo nadzorniško spretnost in uporabnost pa pokažejo na praktičnem izpitu.
Težišče nadzorniškega izpita po sedanjih pravilih je torej v tezi in odbrani teze. Kdor ni tu dobro podkovan, se odkloni od nadaljnjega polaganja.
Popolnoma pravilno omenja tov. Šilih, »da sta izvirnost in s tem 'tudi vrednost domačih nalog pri vseh izpitih dokai problematična«. Kandidatu bi lahko celo neka druga oseba napisala domačo nalogo (tezo). Kadar jo pošlje komisiji — mora navesti tudi še literaturo, ki se je je posluževal. Todla kadar kandidat sede na stol predi tri izkušene pedagoge izpraševalce, ki so vsi pregledali njegovo delo in ga glosirali, da brani svojo tezo — tedaj mu nič ne more pomagati prijatelj', ki mu je pomagal sestavljati domačo nalogo. Ako kandidat ni ddbro podkovan v psihologiji in pedagogiki (in teško si je zamisliti neko tezo, ki ne bi imela zveze z najširšimi psihološkimi in pedagoškimi načeli) — se kmalu pod navzkrižnimi vprašanji vseh treh članov komisije zruši.
Temo za domačo nalogo si izbere kandidat sam. Polje narodnega šolstva je dovol'jno široko, da si kandidat more izbrati ono temo, ki njega najbolj zanima in, ki ima važen
Sokolskvo in uiftelistvo
V svojem zaključnem govoru na letošnji glavni skupščini Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je v nedeljo, dnio 12. maja t. 1., pred zastopnikom Nj. Vel. Kralja, pred zastopniki kraljevske vlade, oblasti, organizacij in pred delegati inozemskih sokolskih odposlancev in domačih sokolskih žup izrekel med drugim prvi namestnik staroste Saveza SKJ brat En-gelbert Gangl nastopno laskavo priznanje o udejstvovanju učiteljstva v sokolskem delu:
Dirugo je, kar želim ob tej priliki poudariti, in to je prav izdatna in mestoma nenado-mestna podpora, ki jo je naše vzgojno delovanje deležno od strani našega zavednega učiteljstva. (Klici: Tako je!) Pripadniki tega stanu zavzemajo po premnogih naših edini-
cah v upravnih, tehniških ali prosvetnih panogah vodilna mesta, in niso redki primeri, kjer učitelj in učiteljica Sokolstvu posvečata izven šolskega dela ves svoj svobodni čas. To je tako lep zgled nacionalne zavednosti, da ga moramo drugim stanovom postaviti za zgled. Dogaja se, da je mnogokateremu pripadniku tega stanu delo v Sokolu v osebno škodo, a vzlic temu opažamo rastoče zanimanje do sokolskega dela. čeprav odklanjamo vsako silo, ki bi hotela, da se mora učitelj ali učiteljica aktivno udeleževati dela med nami. Takega primoranja nečemo, temveč samo želimo, da se onemu, ki sam hoče in ima za to voljo in sposobnost, da prilika, da pride tja in ostane tam, kjer je možnost in potreba za sokolsko delovanje, (Klici: Tako je!)
VpraSanje nadzorniSkega izpita
Naš dragi tovariš Gustav šilih je napisal v »Učiteljskem tovarišu« od 16. maja t. 1. zelo zanimiv članek pod gornjim naslovom. Prikazal je učiteljstvu »Pravila o polaganju državnega izpita za sreskega šolskega nadzornika« z namenom, da bi se ta pravila izpopolnila tako, da bi na njihovi osnovi dobili čim boljše nadzornike. Za vzgled je navedel belgijski primer izpita za nadzornike in pa mišljenje francosko-švicarskega pedagoga Dottreusa. Neke stvari sedanjih naših pravil so piscu članka ugajale, druge so ga zopet razočarale. Ker ima vsaka 6tvar dve plati sprednjo in zadnjo in nam je tov. Šilih prikazal z najboljšim namenom ono drugo, ne bo napačno, ako spregovorimo nekoliko besed tudi o sprednji strani tega vprašanja.
Pravila, bilo o izpitih ali o čem drugem, ki zadevajo narodno šolstvo, se predpisujejo na osnovi zakona o narodnih šolah. S pravili se zakon ne more menjati, nego samo razlagati in odrediti ono, kar pač zakon predpisuje. Za razlaganje zakonskih predpisov je dovoljeno in mogoče posilužiti se izkustev v tujih državah, ali, kadar se to razlaganje uza-konjuje, se mora gledati na naše prilike in na to, da bo ono najprimerneje poslužilo razvoju našega stanja na katerem koli polju.
Paragraf 116. zakona o narodnih šolah predpisuje, da imaio pravo na polaganje izpita za sreskega šolskega nadzornika:
1.	Oni učitelji, ki so s predpisanim diplomskim izpitom 'končali filozofsko pedagoško skupino predmetov na univerzi ali pa višji tečaj višje pedagoške šole in imajo najmanj 10 let efektivne službe v narodni ali meščanski šoli.
2.	Oni učitelji, kj imajo nižji tečaj višje pedagoške šole in diplomski izpit in najmanj 12 let efektivne učiteljske službe,
3.	Učitelji, ki imajo redno učiteljsko usposobljenje, najmanj 15 let efektivne služ-
be v narodni šoli, ki so se odlikovali s prosvetnim delom med narodom in v pedagoški književnosti in ki so ocenjevani» najmanj z prav dobro oceno.
Tudi sedanjim šolskim nadzornikom je mogoče polagati nadzorniški izpit, ako želijo biti deležni beneficij, ki jih ta izpit daje, seveda le, ako izpolnjujejo te pogoje.
Ako primerjamo to izobrazbo nadzorni-ških kandidatov z ono, ki jo zahtevajo belgijska pravila — oziroma Dottreus. nas ne more biti sram, baš nasprotno, predpogoji so pri nas strožji.
Tu izpit začenja. Komu naj se dovoli polaganje? Zakonodavec vidi dovOljno garancije za dobrega nadzornika v tem, da ima
Najlepše novosti za poletne obleke
v pralnih tkaninah, kakor v svili, krepu, platnu ali cefirju, modernih barv in krasnih vzorcev finega okusa dobite pri obče znani solidni tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Ogromna izbira! Učiteljstvu popust! — Vzorci na zahtevo!
Nadučitelj Janko Koderman — sedemdesetletnik
Na dan svojega natrona Janeza Nepo-muka je dočakal nadučitelj v p. tov. Janko Kodeirman svoj 70. rojstni dan. Proslavil ga je s soprogo v krogu svoje lepo razrastle družine med hčerami, zeti in vnukinjami tam gori v obdravski prestolici v Mariboru, ki je postal poslednja leta značilno mesto upokojencev, zlasti iz učiteljskih vrst.
Življenje tov. Kodermana je pirav tipično za dobo učiteljstva njegovih vrst. Eno leto manj kalkor 4 decenije je posvetil narodu, prosveti in šoli Vmes pa je bil delaven na vseh popriščih javnega udejstvovanja: zato se ga spominjajo z zahvalo vsepovsod, koder je služboval.
Rodil se je v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, srčna želja pa ga je gnala izpod1 kmečkega krova v učiteljski poklic. V Mariboru je maturiiral leta 1886. in je nastopil kot novinec službo pri Sv. Andražu v Leskovcu. Mladi prosvetni pionir je stopil med 100 šo-larČkov v zatohlo sobo nagnetenih. Pa mladi učitelj je bil oborožen z dobro voljo in obil-
nim pogumom. Tu je učiteljeval 2 leti, pa je prišel za učitelja nazaj v rojstno pokrajino na Dravsko polje v pirijazni Št. Janž. Tu si je izbiral zakonsko družico gospodično Marijo Lešnikovo iz ugledne družine veleposestnika Lešnika.
Dve leti po poroki je dobil tov. Koderman službo stalnega učitelja na trirazrednici pri Mariji Snežni, na skrajnem severnem slovenskem koncu. In po dveh letih naporne službe je bil postavljen za šolskega upravitelja leta 1896. v Zgornji Ponikvi. Vsepovsod je skušal pomagati ljudstvu in dvigati prosveto. Prav njegova zasluga pa je, da so dobili v Zgornji Ponikvi novo šolsko poslopje. Leta 1908. so o tvorili novo šolsko poslopje v Veliki Pirešici in je oblastvo namestilo tjakaj tov. Kodermana za šol. upravitelja. Vsa leta do upokojitve je preživel tu. Najhuje je bilo življenje v letih svetovne vojne. Priljubljeni šol. upravitelj se je takrat ves postavil v službo svojega ljudstva. Pisal je vse noči za Občino in občane. Grunti so zahtevali močnih rok gospodarjev in Koderman je pisal in prosil na vse strani, pa mu je uspelo, da je otel naši zemlji okrog 50 gospodarjev, ki jih je že pritegnila vojaška oblast in jih razkropila po vseh bojiščih. Še danes so mu kmetje hvaležni, ker jih je rešil trpljenja in mnoge tudi predčasne smrti.
Življenje Kodermanovo je bilo tekom štirih službenih desetletij često prav bridko zagrenjeno, kajti tov. Janko je bil že od mladih nog navdušen narodnjak in zaveden Jugoslovan, ter je bodril in dramil svoje soobčane vsepovsod. Prav zato so mu metali predpostavljeni mnogokrat polena pod noge, on pa ni klonil, vztrajal je v svoji mladeniški veri in je ob koncu službenih let dočakal tisto, o čemur je pričal mladini vso dolgo dobo: Jugoslavijo.
Tov. Kodermana se spominjajo njegovi stanovski tovariši kot vzglednega tovariša in predstojnika.
In dejstvo, da ga niso pozabili rodovi, ki so šli Skozi njegovo učilnico in šolo, dokazuje. da je mož dosegel, kar si je postavil za
cilj ob vstopu v učiteljski stan: vzgojiti narod v dobrem... in kdor je hvaležen je dober.
Ob strani svoje naj vzorne jiše, najpožr-tvovalnejše soproge gospe Marije uživa zdaj svoj tusculum v Mariboru. Svojo družino je vzgojil v narodnem duhu, ena njegovih hčera je tudi marljiva učiteljica in dve njegovi hčerki sta si izbrali za svoja življenjska druga naša stanovska tovariša. Res: učiteljska ideja je v Kodermanovi družini močna.
Zaslužnemu učitelju in dobremu tovarišu ob čestitem jubileju tudi inaše iskrene čestitke: še na mnoga, zdrava, srečna leta!
Sistem javnega izobraževanja na Češkoslovaškem
(Iz češčine prevedel V. K.)
(Nadaljevanje.)
POSEBNA ODREDBA GLEDE STATISTIKE PROSVETNEGA DELOVANJA IN NAGRADA ZA NAPREDOVANJA
Vvsakoletni proračun prosvetnega ministrstva je vselej uvrščena posebna vsota za ljudsko-izobraževalno delovanje in za javne občinske knjižnice. Za državno podporo za ljudsko-izobraževalno delovanje morejo zaprositi okrajni in krajevni prosvetni odbori, pa tudi izobraževalna društva in tem podobne institucije. Okrajni prosvetni odbor določi v plenarni seji na koncu koledarskega leta program ljudsko-izobraževalnega delovanja za prihodnje koledarsko leto, ugotovi izdatke, razdeli nagrade, potem se pa obrne na ministrstvo prosvete s prošnjo za državno podporo za ljudsko-izobraževalno delovanje. Ako zaprosijo za državno podporo tudi krajevni prosvetni odbori in druga prosvetna društva, zbere okrajni prosvetni odbor vse prošnje svojega sreza in jih pošlje prosvetnemu ministrstvu. Prošnja mora biti opremljena s programom ljudsko-izobraževalnega dela za vse leto, s poročilom o izdatkih in dohodkih. Proš-
nja se opremi s poročilom o delovanju v preteklem letu, z blagajniškim poročilom z vsemi računskimi prilogami, tajniškim poročilom in vsemi drugimi podrobnostmi. Ministrstvo prosvete nakazuje praviloma le okrajnim (mestnim) prosvetnim odborom celokupne zneske za ljudsko-izobraževalno delo vsega okraja (mesta). Iz takega celotnega prispevka nudi natančno določene zneske posameznim krajevnim odborom s posebnim ozirom na kulturno dovršenost in premoženjsko stanje posameznih odborov, oziroma prosvetnih društev. Pri podeljevanju podpor po okrajnem prosvetnem odboru se posebno pazi tudi na začrtani delokrog in na premoženjsko stanje prebivalstva, ki je včlanjeno pri posameznih prosvetnih odborih in prosvetnih društvih, ki so zaprosili za podporo.
Državni prispevki za knjižničarske namene se dovoljujejo edino javnim občinskim knjižnicam, ki so urejene po zakonu ministrstva prosvete. Prošnje za knjižnične podpore je pošiljati okrajnim prosvetnim odborom, ki jih pošljejo ministrstvu prosvete. K vsaki prošnji mora biti priložena po ministrstvu prosvete založena »Vprašalna pola«, ki mora biti najvestneje izpolnjena.
Državne podpore za javne knjižnice se podeljujejo javnim občinskim knjižnicam v obliki knjižnih zbirk in le v izjemnih slučajih v denarju. Knjižnični odbori si izberejo v okvirju od ministrstva prosvete dovoljenega zneska primerne knjige, ki so zabeležene v priloženem seznamu, in pošljejo ta seznam, okrajnim prosvetnim odborom v odobrenje. Okrajni prosvetni odbor odpošlje »Seznam« Masarykovemu ljudsko-izobraževalnemu zavodu, ki poskrbi za hitro rešitev.
Knjižnica, ki prejme državno podporo, je dolžna do konca leta poročati ministrstvu prosvete o svojem ljudsko-izobraževalnem delu. Za ta poročila se uporabljajo posebne tiskovine, ki jih je založilo ministrstvo prosvete.
Ministrstvo prosvete ugotavlja ob koncu vsakega leta ljudsko-izobraževalno stanje v državi in statistične podatke objavlja v svo-


pomen za razvoj narodnega šolstva — t. j. za napredek pouka, vzgoje in zaščite otrok v šolski obveznosti (od 4. do 16. leta starosti). Izbira teme je omejena samo z značajem izpita samega in z ničemer drugim.
Za bolje razumevanje vsega poteka nad-zorniiškega izpita po naših pravilih, naj navedem potek izpita, ki sem ga te dni položil.
Za temo sem si izbral vprašanje, ki ga omenja paragraf 152. zakona o narodnih šojah in to je: Zaščita in vzgoja šolskih otrok izven šole. Komisija mi je to temo odobrila z ozirom na veliko važnost tega vprašanja zlasti v sedanjih časih ekonomske krize itn njenih posledic tudi na vzgojnem polju, zato tudi. ker se problemom zaščite in vzgoje otrok izven šole posveča premalo pažnje in še, ker morajo biti v smislu zakona o narodnih šolah in uredibe o opravljanju nadzor-niške službe, tudi nadzorniki dobro podkovani v te j1 stvari. Za pismeno delo se še zahteva, da je veliko najmanj eno do dve tiskovni poli.
Izdelano tezo sem poslal komisiji mesec dni preden sem želel polagati ustni izpit. Ko so delo prečitali in glosirali vsi trije člani komisije t. j. predsednik in oba člana izpraševalca — so me poklicali na ustni izpit, da pred komisijo 'branim svojo tezo.
Tezo sem branil nad! eno uro. Prvo vprašanje, ki mi ga je izpraševalec profesor-peda-gog postavil je bilo: Kaj vas je navelo, da ste izbrali to temo in kakšna je njena s vrh a. Potem so sledila vprašanja, ki jih je postavljal zdaj eden zdaj drugi: Kaj je cilj vzgoje? Razlika izmled ; Herbartovega in Dujijevega (John Dewey) shvatanja vzgoje. — Razvoj otroka no Dujiju. — Dečje zaščitne postaje: zbirališča — sprejemališča. — Odprta, polu-odprta in zaprta zaščita. — Razlika med dnevnimi zavetišči in zavetišči. — Svetovali-šča zdravniška in pedagoška. — Sodelovanje zdravnika in pedagoga. — Pedagoška policija. — Kako zamišljate dečjo aktivnost?
Po odbrani in kratkem odmoru smo prešli na zakonodavstvo in administracijo. Tu so se vns'tila sledeča vprašanja: Koliko vrst učiteljev je v narodni šoli? — Usposobljen je veroučiteljev in njihova postavitev. — Da li mora učitelj narodne šole poučevati verouk? — Kakšne zabavilje imamo z ozirom na njihovo kvalifikacijo? — Ali 6e lahko postavljajo učitelji z nepopolno kvalifikacijo? — Ali se lahko postavljajo učitelji, ki so končali privatne šole? — Kaj predvideva zakon o narodnih šolah o kaznih? — Kako je sestavljen krajevni šolski odbor v krajih izpod in iznad 30.000 prebivalcev? — Njegovi funkcionarji in funkcije. — Katere so dolžnosti upravne občine napram šoli? — Kako se vrši izbor zemljišča za šolo? — Kaj o tem predpisuje zakon o narodnih šolah? — Da li so tudi v narodni šoli privatni izpiti? — Kako se opravljajo? — Do katerega leta je otrok šoloobvezen? — Začetek šole v nar. šoli. — Izpisovanje Učencev iz osnovne šole. — Kako so razvrščeni nazivi učiteljev in zabavilj v uradniškem zakonu? — Kako se odredi rang za one nazive, ki niso razvrščeni v uradniškem zakonu? — Roki za razvrščanje po grupah? — Kako šolski nadzornik vrši pregled šole? — Pedagoški in kontrolni pregled.
Ko so me obvestili, d,a je tudi ta del izpita izvršen, so mi rekli, naj bom drugi dan ob 8. uri zjutraj v tej in tej narodni šoli, kjer bo trelba izvršiti nadzorniški pregled. Šele drugo jutro ob 8. uri mi je predsednik komisije povedal, v kateri razred idemo. »Izvršili bosi te pregled1 v četrtem razredu, glejte da sebe manifestujete. Naj dela učitelj, da vidite, kako postopa, ampak vi morate dlje časa delati.« — Po teh besedah smo vstopili v razred.
jem letnem poročilu. Krajevni prosvetni odbori vpisujejo svoje delovanje v posebno knjigo, dalje vpisujejo tudi delovanje drugih prosvetnih korporacij in društev, ako so ta izvajala svoje delo ob sodelovanju, ali iniciativi krajevnega prosvetnega odbora. Okrajni prosvetni odbor vpisuje svoje delo na posebni tiskovini, ki jo pošlje po zaključku koledarskega leta ministrstvu prosvete.
Prav tako se vsako leto ugotavlja stanje in delovanje javnih občinskih knjižnic. To statistiko izdelujejo v okrajih okrajni prosvetni odbori, v pokrajinah pokrajinski prosvetni odbori, .za vso državo pa ministrstvo prosvete. V ta namen je ministrstvo prosvete založilo posebne tiskovine.
Ministrstvo prosvete pošlje vsako leto znesek po 500 Kč vsem onim prosvetnim odborom, ki so poslali točno in vestno sestavljeno poročilo. Ta znesek je namenjen tajniku prosvetnega odbora za njegov trud na ljudsko izobraževalnem polju. Okrajni knjižnični referenti pa dobivajo nagrado od 100 do 300 Kč za svoj trud. Jasno je, da s tem zneskom ni plačano njihovo delo, a ministrstvo prosvete hoče na ta način izkazati hvaležnost javnim ljudskim delavcem. Vsi navedeni prispevki so nekaka nagrada javnim funkcionarjem ter jih ni treba nikamor zapisovati ali o njih poročati.
Iz državnega prispevka za ljudsko-iz-obrazbo se črpajo tudi honorarji za predavatelje in drugi osebni izdatki. Zato je ministrstvo prosvete točno uredilo tudi to vprašanje in sicer: za ljudsko izobraževalno predavanje 30 Kč, za popularno znanstveno predavanje 50 Kč, za 1 učno uro na ljudsko-jzobraževalni šoli 7 Kč, na višjih ljudsko-izobraževalnih šolah dobiva predavatelj 15 Kč, na najvišjih ljudskih šolah, kjer poučujejo univerzitetni Profesorji in docenti znaša honorar za uro 50 Kč. za pouk v tujih jezikih pa znaša honorar 20 Kč.
Okrajnim in občinskim (mestnim) zdravnikom ne pripada nikaka nagrada za predavanja iz javnega zdravstva, ki so prirejena v njihovem okolišu.	(Dalje prih.)
Kaj to pomeni? To pomeni, da mora nad-zornišlki kandidat dobro poznati učni načrt za vse razrede, dla mora i med .cldbro dozo prisotnosti duha in učitelj sike in nadzorniške spretnosti.
Dvajset minut smo gledali razrednega učitelja, kaj in kako dela, štirideset minut pa sem jaz sam delal z otroci in to prvi dan po velikonočnih počitnicah.
Ko je čas potekel, me je vodil predsednik komisije v upraviteljevo pisarno, da še tu izvršim pregled. Tudi tu naj ¡pokaže nadzorniški kandidat bistrino zapažanja in sposobnost, da zna .postavljati primerna vprašanja. Ko se izvrši pregled v pisarni pride na vrsto še ogled šolskih prostorov in zemljišča. To nismo storili, ker je pred vrati čakali še drugi kandidat, da pride na vrsto, ura pa je bila že skoro deset.
Ko je tudi drugi kandidat opravil pregled v šoli, smo se zopet našli s komisijo iz oči v oči v predsednikovi pisarni. Sedaj je prišlo na vrsto poročanje o vsem, kar se je v razredu in v šoli videlo. Kaj se je delalo in kako, vse kar je bilo dobro ali slabo, in zakaj? Tu je sedaj že tretji ustni izpit, ki se v glavnem nanaša na tolmačenje in uporabo $ 44, zakona o narodnih šolah, ali vsekakor tudi na poznanje raznih drugih načel učnega postopanja, ki jih je morda učitelj uporabljal. Na koncu kandidat še pove komisiji, kakšno oceno bi dal učitelju in jo obrazloži.
Tako ¡torej izgleda nadzorniški izpit na konkretnem primeru. To torej nikakor ni neki izpiltič »samo iz šolske zakonodaje in administracije«, pa saj to tudi ne sme biti. Prepričan sem, da so v izpitnih komisijah osebe, ki se zavedajo važnosti nadzorniškega izpita, ki vedo kakšni nadzorniki so nam potrebni, a tudi, kaj morajo ti naši nadzorniki, ki bodo delali v naših šolah, znati in 'pokazati. Isto tako sem prepričan, da se ne bo niti ena komisija izognila onega dela izpita, kjer se omenja obramba teze, kakor je to v naglici storil naš tovariš Šilih, ampak, da se bodo baš tu spoprijeli komisija in posamezni kandidat, da bo baš tu bojno polje, kjer bodo kandidati zmagovalci ali pa poraženci.
Tak način izpita je mnogo demokratič-nejši in ibolj širokogruden, ker da kandidatu priliko, da pokaže, kako razpolaga s teorijami psihoJoško-pedagoških ved in kako jih zna uporabljati. Ali naj nadzorniškega kandidata, ki je pri nas namreč že zrel mož, še vedno držimo v okovih nekih klavzurnih nalog in teorijskega izpraševanja po listkih, ki se i'z-vlače!? Jaz mislim, da to za nadzornika res ni potrebno.
Sam izraz šolski nadzornik bi se mogel izpremeniti v izraz šolski svetovalec šele z novim šolskim zakonom, ali pa z delno izmenjavo sedanjega šolskega zakona. Toda naziv sam ne bo izpremenil človeka ki ga nosi. Mi, ki poznamo sedanje šolske nadzornike, vemo, da so med njimi tudi pravi šolski svetovalci. To so vsi oni, ki so se z ljubeznijo lotili tega svetega poklica, ki se niso zanemarili, amipalk se izpopolnjujejo z zasledovanjem sodobnega razvoja pedagoških ved in z opazovanjem spanja našega šolstva na terenu z željo, da pomagajo terenskim delavcem — učiteljem do čim boljših uspehov za razvoj naše narodne šole in našega narodnega podmladka. Imamo, hvala Bogu, tudi že sedaj šolske svetovalce in kjer oni delujejo, tam je kakor o kresu: plamen, ki sije daleč okrog in ki naznanja boljšo 'bodočnost. Vse je evolucija.
Mi Slovenci smo nad tisoč let z nezaupanjem gledali na vse, kar so nam naši tlači-telji nudili ali usiljevali. Ta lastnost se je podedovala od pokol j en j a do pokoljenja in preblizu smo še od prošlosti, da bi je tudi naši otroci ne podedovali od nas. V nezaupanju smo kritikovali in tega smo se tako temeljito naučili, da še danes puvo iznesemo negativno stran in to večkrat tako hudo, da od tega pozitivne niti ne vidimo. Isto je tudi sedaj s pravili o nadzorniškem izpitu. Od 1929. leta, ko je izšel zakon o narodnih šolah pa do 1935. leta, ko je izšel ta pravilnik, ni nihče pisal o belgijskem pravilniku in o raznih tujih mišljenjih. Sedaj šele, ko smo dobili naš pravilnik, se je oglasila zopet ona podedovana specialno slovenska lastnost. Ali kakor sem že na drugem mestu napisal, ponavljani še enkrat: Ne črke na papirju, ampak človek je in mora biti ¡garancija za dolber potek in uspeh dela. Državna komisija za nadzorniški izpit sestavljena od dobrih pedagogov, ki se zavedajo važnosti naloge, ki jim je poverjena, je najboljša garancija, da bomo dobili dobre nadzornike. Šolskega nadzornika pa, ki bo vdan svojemu svetemu pbklieu in ki bo pri izvrševanju svoje službe imel pred očmi važno ali naporno delo terenskega delavca - učitelja za boljšo bodočnost narodnega podmladka in narodne šole, bodo vsi imeli za tovariša — svetovalca.
To je bil namen i pravilnika i uredbe o vršenju nadzorniške službe z vsemi njihovimi nedostatki. ki so takšni, da so vsakemu jasni, kdor jiih hoče razumeti, in nič drugega-
Anton Skala.
Splošne vesti
KLOBUKE
zadnje novosti za pomlad, v finih barvah in elegantnih oblikah, samo dobre kakovosti ter razne športne čepice nudi v lepi izbiri
MIRKO BOGATAJ
trgovina klobukov in čepic
LJUBLJANA, Stari trg 14
Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila.
DRUGI DELNI RISARSKI TEČAJ ZA STROKOVNO IZOBRAZBO UČITELJEV NA STROKOVNIH NADALJEVALNIH ŠOLAH.
Kraljevska banska uprava objavlja naslednji razglas:
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se priredi drugi delni risarski tečaj' za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Ta risarski tečaj se bo vršil od 1. julija do inkl. 24. avgusta 1935.
Število udeležencev za ta tečaj je omejeno na kvečjemu 29 ter se sprejmejo v tečaj izključno samo kandidati, ki so posečali in dovršili I. delni risarski tečaj v šolskem letu 1933/34.
Prijave se morajo izvršiti najkasneje do 10. junija t. 1. in nasloviti na VIII. oddelek kraljevske banske uprave v Ljubljani. Eventualna potrebna dovoljenja za poset tečaja od svoje predpostavljene oblasti si morajo sami preskrbeti.
— Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 16. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov, ki stanujejo izven zavoda. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Din. — Prošnje za sprejem (kolek 5 Dim) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t 1. ter priloži/ti: krstni list; do-movnico; odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalni-ne in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarja-
jočo štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. — Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
—	Na Dr. Krekovi meščansko-gospOdinj-ski šoli v Šiški, Ljubljana VII., bo za učiteljice in absolventinje srednjih šol poseben kmetijsko - gospodinjski in kuharski tečaj s konserviranjem od 3. do 31. julija t. 1. — Ob enem se bo vršil tud'i poseben tečaj za vrtnarstvo in cvetličarstvo, za šivanje s prikro-jevanjem. Priglasiti se je dio 30. jun. 1935.
—	Šolske odbore Pomladka Rdečega križa opozarja podpisana sekcija, da je treba predložiti po pravilniku običajno letno poročilo o delovanju PRK na šoli ob zaključku šolskega leta. Tiskovino prejmejo odbori pravočasno. članarino pa je treba plačati po zakonu in pravilih do 30. aprila vsakega leta. Nakazuje se samo banovinskemu odboru, in sicer 50%, za Glasnik pa posebej na isti naslov. Sekcija PRK v Ljubljani.
—	Naznanilo in poziv. Načelstvo Učiteljskega doma v Ljubljani obvešča učitelje -starše, ki študirajo svoje sinove v Ljubljani, da bo s 1. septembrom 1935. Otvorilo v svojem domu penizionat. Vanj bo sprejemalo po tehtnem preudarku samo dijake. Uprava bo skrbela za strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Načelstvo vabi ponovno vse one učiteljenstarše, ki še niso priglasili svojih sinov. da to store do 31. maja t. 1. Po tem terminu bo načelstvo inseriralo sprejem gojencev v dnevnikih. Vsi priglašenci prejmejo v kratkem podroben prospekt. Pojasnila daje načelstvo Učit. doma v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Ena Kodak kamera, ki stane samo
Din 75'—! Končno je prišel čas, ko si lahko vsakdo nabavi fotografsko kamero. Tudi Vi si sedaj lahko privoščite to veselje, ki ga uživajo vsi oni, ki že fotografirajo. Kodak Baby - Brownie kamera je tako enostavna, da lahko tudi otrok snema ž njo posrečene slike. Zahtevajte od najbližjega foto - trgovca, da Vam pokaže Kodak Baby - Brownie kamero! Format slike je zelo lep, velikost je 4X6'5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posnetke. Važna in vesela vest za vse je izvedeno znižanje cen foto-filmskega materiala.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
—i Napredovali so učitelji(-ce) v VIII. skupino: Kiferle Danica iz Brusnic: Mohorko Ciril iz Studencev; Hari Marija iz Stanjevcev; Avsec Nada iz Vidma; v VI. skupino: Pucelj Alojzij iz Vučie vasi; v V. skupino: Erker Firanc iz Stopič.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje P. M. v M.:
1.	Zadnja povišica se mi je nakazala z dekretom od 17. IX. 1931.
2.	Uverenje sem prejela od ministrstva prosvete datirano 20. IX. 1932.
3.	Z dekretom od 5.1. 1933. sem bila pomaknjena iz VIII. v VII. položajno skupino.
Prosim, da se mi V »Učit. tov.« v rubriki »Učiteljski pravnik« pojasni, kdaj lahko zaprosim za povišico in kdaj za napredovanje v VI. skupino.
Odgovor: Za nadaljnje napredovanje pride v poštev le ukaz z dne 5. I. 1933. Za periodski povišek se prijavite 5.1. 1936. in takrat Vložite tudi prošnjo za VI. skupino. — Poglavje XIV., str, 78—84, »Ročni katalog«.
V. G.
—§ Vprašanje: J. V. v Sv. A. v Slov. gor.
Moj mož je imel mesečno brutto dohodkov Din 2406'— kot pokojnino. Jaz imam mesečnih pokojninskih prejemkov Din 2304'— s polno službeno dobo. Drag. doklade prejemam vsled uredbe istih znižane za 75%. Prosim za pojasnilo, ali imam po smrti mojega moža, t. j. od' 1. IV. t. 1. pravico na celo dra-ginjsko doklado ali ne, ali moram za isto Vložiti 'posebno prošnjo, odnosno ali moram poslati novo prijavo za draginjske doklade. Kam in kako?
Odgovor: Po smrti Vašega soproga imate pravico do polne draginjske doklade. Pošljite dravski finančni direkciji vlogo (odnosno novo prijavo) s prepisom mrtvaškega lista pok. soproga in v njej prosite, naj se Vam nakaže od1 1. IV. 1935. polna osebna draginjska do-,klada.
—§ Vprašanje: P. J. v M.
I. I., upokojena drž. uradnica II/3 skupine, je na osnovi izprememb o drag. dbkla-dah drž. upokojencev z dne 11. aprila 1934. št. 14.310/1 izgubila celo drag. doklado, ker ima njen mož, priv. uradnik, nad 2.500 Din mesečne plače.
Ko je imenovana predložila železniško legitimacijo v podaljšanje, so ji žel. legitimacijo kratkomalo odvzeli, češ, da nima pravice do voznih olajšav, ker ne prejema draginj skih ddkllad.
Torej, tako rekoč z eno potezo so se upokojenki zadala 2 udarca: izguba drag. doklad in izguba žel. legitimacije.
Če se v vseh primerih tako postopa, tedaj bo treba izposlovati, da se zgoraj citirani odredbi doda, pojasnilo v prid upokojencev.
Kaj pravite k temu?
Odgovor: Ker je imenovana oseba upokojenka, ima pravico kot taka do voznih olajšav, zato naj napravi vlogo in zaprosi, da se ji železniška legitimacija vrne s predpisanim podaljšanjem. — Ni nam znano, da bi bila
izšla kakšna uredba, ki bi predvidevala tak postopek, zato smatramo, da se je zgodilo to pomotoma.
Saša gospodarska organizacija
VSEM TOVARIŠICAM V KRŠKEM SREZU
Kot Vam je znano, cenjene tovarišice, je delo naše edine ženske stanovske zadruge »Doma učiteljic« v polnem teku. Iz članka v predzadnjem »Tovarišu« z dine 1. maja 1.1. pa ste - zamogle razbrati nje nadaljnji program. Hkrati je »Dom učiteljic« razposlal okrožnice na vsa sreska društva, da se o njih razpravlja.
Ker pa naš srez ne bo imel v maju več zborovanja. Vas tem potom prosim, da se javijo vse članice »Doma učiteljic« iz krškega sreza in mi sporoče svoja imena. Prosim tudi ev&ntuelnih predlogov giede kakega sestanka, odnosno vprašanj ali novih misli glede zadruge same.
Hkrati pa se obračam tudi tla vse one tovarišice našega sreza, ik še niso včlanjene v tej zadrugi, da bi se nam pridružile. Že naša stanovska zavest nam kliče in nalaga nalogo skupnega dela za izboljšanje ženinega položaja pa bodisi v gospodarskem, političnem ali ostalem življenju.
Vse one, ki se za stvar zanimajo, kakor tudi že včlanjene tovarišice prosim, da čim-preje sporoče svoje naslove glede pojasnil, vprašanj in predlogov na
Zlato Jurkovo,
tč. poverjenico »Doma učit.« za srez Krško - Leskovec - Krško.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Tekom aprila meseca jc prejel UD v Mariboru naslednja darila: Učit. društvo za Dolenjelen-davski srez za »Maistrov kamen« naknadno še Din 130'— (skupaj Din 625'—). Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru Din 50O'—. Učit. društvo za srez Ptuj v počastitev spomina dolgoletne driištvene blagaj-ničarke, umrle Luknar Marijane, šolske upr. v Ptuju Din 200"—. Sresko učiteljsko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah poklanja namestu venca pok. tov. A. Vogrincu, biv. šol. upr. pri Sv. Antonu v Slov. gor. Din 150'—. — Vsem darovalcem izrekamo najtoplejšo zahvalo!
Učiteljska
tiskarna
—t Učiteljska tiskarna, r. z. z o. z. v Ljubljani, je imela dne 3. maja t. 1. svoj XXXII. redni občni zbor ob navzočnosti 37 zadružnikov. Občni zbor je otvoril preds. E. Gangl, ki se je — po običajnih formalnostih—uvodoma spominjal v izbranih besedah mučeniške smrti viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Navzoči so ga stoje poslušali in zaklicali spominu blagopokojnika trikratni »Slava!«
Poročila upravnega sveta o zadružnem poslovanju, o računskem zaključku z.a 1. 1934. in nadzorstva o poslovanju upravnega sveta so bila po živahnem razpravljanju soglasno odobrena in sprejeta. Prav tako je občni zbor soglasno odobril predlog upravnega sveta, naj se ves čisti dobiček pripiše rezervnemu za-
k
kladu, ki je po tem zaključku narastel na Din 1,657.783'18.
V	zmislu zadružnih pravil je letos odpadla po žrebanju tretjina članov iz upravnega sveta in iz nadzorstva. Po soglasno sprejetem predlogu, naj se voli z vzklikom, so bili vsi izžrebani člani znova soglasno izvoljeni v upravni svet in v nadzorstvo za dobo 3 let.
Iz podanih poročil je razvidno, da je zadruga končala poslovno leto 1934. z boljšim uspehom kot prejšnja leta. Uspeh pa bi bil mnogo boljši, če bi zadruga imela več članov in s tem 'tudi več lastnih sredstev.
V	teku leta 1934. so pristopili 23 novi zadružniki, izstopil pa ni nobeden. Zadruga je imela ob koncu 1934. leta 213 zadružnikov z 263 deleži. V letu 1934. sta pristopila tudi 32 zadružnika, ki pa še nista popolnoma plačala deležev.
Občni zbor je 'bil zaključen s soglasno željo vseh navzočih, naj bi bil vsak učitelj član zadruge v svojo in korist zadtuge, ki je največja učiteljska gospodarska ustanova.
—t Učiteljska gospodarska poslovalnica
je v likvidaciji, zato se naj vsa naročila pošiljajo direktno Učit. tiskarni.
—'t S prednaročbo je pri nas velik križ. Na prvi poziv, naj šole nairoče vzorce tiskovin za šolske hranilnice (cena Din 24'—), se je odzvala le ena šola, in če bo tako na drugi in tretji poziv, bo zadeva zaspala. Niti vzorcev tiskovin ni možno založiti!
Mladinska
matica
—mm Šesti letnik »Našega roda« je zaključen. Zadnja številka je bila razposlana že preteklo soboto. Kdor zadnje številke ni dobil, je znamenje, da je ni plačal. Opozarjamo cenj. poverjenike, da odpošljemo 'le toliko garnitur knjig, kolikor bo plačanih celotnih letnikov »Našega moda«. Za knjige se doplača 'le še 2.50 Din.
Ekspedicija knjig se začne okoli 10. junija. Vplačila zadnjega obroka naj se pošljejo do 5. junija. Kdor ni naročil vseh številk »Našega roda«, jih lahko še naknadno naroči. Le na ta način pride lahko do knjig.
Letošnje knitee:
1.	Kresnice VIII., ki bodo letos mladinska reportaža najrazličnih zanimivosti iz ,pri-rode, fizike, tehnike itd.
2.	Bambič-Ribičič: Krali Honolulu. To bo poseben posladek za naše najmlajše.
3.	Bevk: Pastirci. Ena naših najlepših mladinskih povesti z 18. celostranskimi ilustracijami Nikolaja Pirnata.
4.	Dr. R. Andrejka: Po lepi Sloveniji. Vodič po našit lepi zemlji.
Vse 4 knjige izidejo z dvobarvnimi naslovnimi risbami. Za Kresnice je izdelal risbo Ljubivoj Ravnihar. za slikanico Milko Bambič, za »Pastirce« Nikolaj Pirnat in za knjigo »Po lepi Sloveniji« Janez Trpin.
Vse knjige so bogato ilustrirane. Tiskane so na finejšem papirju kot prejšnja leta. Slikanica pa je v 4 barvnem tisku.
POZOR!
Do 5. junija pošlje vsak naročnik »Našega roda« še 2.50 Din za knjige. Dne 10. junija se začne ekspedicija. Ker se vrši ekspedicija za več šol skupai, ovira vsak zamudnik tudi razpošiljanje knjig na šole, ki so naročnino poravnale. V interesu vseh je. da se vsi poverjeniki točno držijo določenega roka.
Solslti radio
—w XXXI. teden. V torek 28. maja bo izvajala narodna šola iz Most spevoigro »Kre-sniček« pod vodstvom gdč. Jelene Wirischer. V petek 31. maja bo predaval g. prof. Fran Grafenauer: »Najvažnejši dogodki po svetu po 1. aprilu.«
—r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 28. maja predaval g. inž. Bogdan Pahor: »O dobrih in slabih lastnostih naših kulturnih tal.«
Stanovska organizacija JUU Iz druStev:
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL bo zborovalo dne 8. junija 1935. ob pol 9. uri v telovadnici narodne šole na Grabnu v Ljubljani.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, 8. junija 1935. leta ob 8. uri v narodni šoli v Ddbrepoljah. Dnevni red je sledeči: 1. Stanovske zadeve. 2. Zborovanje odsekov. 3. Poročila odsekov. 4. Volitve skupščinskih delegatov. 5. Predlogi za banovinsko skupščino. 6. Slučajnosti. — Tovariši(-ce), ki reflektirajo na skupno kosilo (cena 10 Din), naj se prijavijo vsaj 2 dni prej šol. upravitelju tov. Staniču v Dobre-polljah. — Vsi člani in članice so vabljeni, da se polnost e vil no udeleže zadnjega zborovanja v tem šolskem letu in da poravnajo še zaostalo članarino. — Odbor.
= V SOBOTO 25. MAJA BO V ORMOŽU VELIKO SKUPNO ZBOROVANJE ŠTIRIH UČITELJSKIH DRUŠTEV IZ SRE-ZOV DOLNJA LENDAVA, MURSKA SOBOTA, ČAKOVEC IN PRELOG.
Od 9. do 10. ure bodlo v zmislu svojih sklepov zborovala nekatera društva sama zase, ob 10. uri pa prične skupno zborovanje s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev.
2.	Predavanje tov. Gumilairja o zgodovinskih, jezikovnih im kulturnih vezeh Prekmurja in Medimurja.
3.	V zvezi s skupnimi narodnoobrambni-mi vprašanji govorita tovariš Hitrec in tovariš Peternel.
4.	Predlogi.
5.	Slučajnosti.
Tovariški društvi iz Medimurja zagotavljata veliko udeležbo svojega članstva, pozivamo, da se tudi članstvo obeh prekmurskih sreskih društev zborovanja v Ormožu polno-številno udeleži.
Odbora.
Inoszemslto šolstvo in
V Belgiji je nameravala vlada znižati učiteljske plače za 10%. Učiteljske organizacije so nastopile v obrambo učiteljskih pravic z vso odločnostjo v tisku in na javnih shodih. 20. januarja so priredili v Bruslu sprevod, v katerem je manifestiralo 40.000 ljudi. Bili so učitelji, uradniki in glavni zastopniki delavstva. V parlamentu so bili pravi boji za učiteljske plače. V belgijskem parlamentu je namreč 45% socialistov, 45% klerikalov in 10% liberalov, ki so si v marsičem v laseh. Klerikali in liberali so bili za znižanje plač, ali vkljub temu je morala vlada odstopiti od prvotnega načrta in pripravlja 5% znižanje plač.
*	V Uruguayu je izšel zakon o otrocih, ki bo skrbel zanje v moralnem, intelektualnem, telesnem in socialnem pogledu. Zakon morajo izpolnjevati starši, učitelji in državni uradi. Uruguay ima najlepše šolstvo izmed vseh ameriških republik.
*	V Sain-Andrews (Škotska) pripravlja angleška sekcija Mednarodne lise za moderno vzgojo svoj kongres od 13. do 23. avgusta 1.1. Kongres je namenjen socialni vzgoji in temi, kako naj otrok najbolje preživi počitnice.
*	V Avstriii so izpustili iz koncentracijskega tabora šol. reformatorja Glockla. 60 let mu je in je bolan. Vsi pedagogi sveta in vse organizacije včlanjene v FIAI so delale na to, da se osvobodi. Poljski delegat je na
2a patetfa
19 3 5
PLATNO
PLATNO
PLATNO PLATNO
PLATNO
PLATNO
V KRASNI IZBERI!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
I
ovo*
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baška na otoku Krku
2.	Mesto Rab na otoku Krku
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo 1 Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
praškem kongresu stavil poseben predlog v obrambo slavnega dunajskega pedagoga.
*	V Egiptu si že dolgo prizadevajo, da bi izpopolnili svoje šolstvo. Vkljub veliki krizi je bilo v minulem letu postavljenih 530 novih, moderno zgrajenih šol.
*	V Franciji preživlja učiteljstvo težke čase. Prosvetni minister Malarme zasleduje učitelje z ogleduhi in policijskimi agenti. Prosvetni minister je zahteval od vojnega ministra poročilo, kako so se učitelji obnašali v vojski. Nepovoljne ocene se zapišejo v letno učiteljsko spričevalo. Ta akcija prosvetnega ministra je naletela pri učiteljih vseh kategorij na velik odpor. Z učiteljstvom soglaša tudi delavstvo. Za časa ministrovega bivanja v Alžiru so priredili doma velike demonstracije.
*	V Kolumbiii je vlada napravila na Bo-gotski univerzi pedagoški štuido, ki ima 5 sekcij: fizikalno-kemiisko, biološko, matematično telovadno, športno in pedagoško. Studio vodi Nicto Caballero, prosvetni minister in slavni ameriški pedagog.
Novosti na knjižnem trgu
—k Govorne motnie s posebnim ozirom na ječanje (80 strani), napisal in izdal v samozaložbi Vilko Mazi, strokovni učitelj v gluho-nemnici. Tudi na naših šolah je mnogo otrok s pomanjkljivim govorom. V drugih kulturnih državah imajo za take otroke posebne zavode, ali vsaj posebne razrede. Pri nas tega najbrž še dolgo ne bomo dosegli. Potrebno je torej, da se seznani sleherni tovariš in tovari-šica vsaj s temeljnimi pojmi o govornih motnjah in njihovo profilakso za kar bi moralo prav za prav skrbeti že učiteljišče, ki pa tega žal še nima v svojem učnem načrtu. Skoro vse govorne motnje prinese otrok že z doma, v šoli pa se utegnejo šele usodno razrasti, ako ne vemo ravnati s takimi otroki. Sfera ja je to zlo še dosti lahko zatreti, ali vsaj omejiti, do-čim je kasneje boj zelo težak dostikrat celo brezuspešen. Baš zato je Skrb za profilakso izredno važna. Tu vam bo nudila izvrstno pomoč Mazijeva knjiga, ki je pisana brez vseh učenih pretenzij in nas v prijetno kramljajoči besedi spremlja tudi preko najtežjih poglavij logopedije Posebno vrednost pa ji daje dejstvo; da je avtor zajemal največ iz lastnih izkustev. Vsebino poživljajo mnogi praktični primeri in 'tudi paT shematičnih skic. Posebno važno je poglavje o ravnanju z logopatičnim
otrokom v šoli, kakor tudi diferencialna razpredelnica glavnih govornih motenj na koncu knjige. Knjiga je izšla v zelo omejeni nakladi in stane v prednaročbi do 20. junija s poštnino vred 23 Din. Naroča se pri avtorju, Ljubljana, Poljanska cesta 5. Učiteljstvo ima pri naročilu še posebne ugodnosti, ki so bile javljene šolskim upraviteljstvom po avtorjevi okrožnici.
—k Leseni križi, spisali Roland Dorgeles,
prevedla Ivanka Klemenčič. — Ljudske knjižnice 58. zvezek. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1935. Cena vezanemu izvodil Din 45'—, broširanemu pa Din 35'—. Naročniki Ljudske knjižnice plačujejo mesečno Din 12"— im prejmejo letno štiri v platno vezane knjige.
Leseni križi so prejeli 1919. literarno nagrado »Prix Femina«. — To je knjiga vojne resničnosti in spominov na bivše bojevnike, knjiga razodetja za generacije, ki se iznova navdušujejo za vojno.
—k S. M. Félicita Kalinšek, Slovenska kuharica. Osma, izpopolnjena in pomnožena izdaja. Str. 728, 34 'barvanih tabel, mnogo ilustracij v besedilu, vezava v celo platno. Založila in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. Cena Din 160'—.
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušanjih je S. M. Félicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama. Odlična in priznana avtorica je strnila vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelala nad vse pregledno, izbira receptov in navodil je silno boga'ta. Lâhko rečemo, da je to naj popolne j še- delo te vrste, kar jih Slovenci imamo. Več kakor vse drugo pa pove dejstvo, da se je sedmi natisk te knjige prod'al v 12.000 izvodih in da je knjiga šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske gospodinje. Tudi v naših gospodinjsko nadaljevalnih šolah, kjer se poučuje kuhanje, je ta knjiga prav dobro znana. V novi spopolnjeni izdaji bo gotovo naletela prav v teh šolah na razveseljiv sprejem. Služi lahko tudi kot priročna knjiga onim učiteljicam, ki poučujejo gospodinjstvo v višji narodni šoli. Osma izdaja te knjige priča, da je knjiga dobra in potrebna.
—k Panait Istrati: »Nerančula«. Izdala Delavska založba v Ljubljani. — Poslovenil Mirko Avsenaik. — Strani 140. Cena vezanemu izvodu 40 Din, broširano pa 26 Din. — Imenovana knjiga je izšla kot 3 zvezek Krekove knjižnice za leto 1934. — Kinjiga se dobi tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
Mali oglasi
Hal! oglati, ki alalijo t posredovalne in atcialne naaear ofttinstva, rsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'_
ZA ŠOLSKE IZLETE, BLED - VINTGAR
Priporoča se restavracija »Potočnik« ob cesti Bled - Vintgar, ter poti na »Blejski grad«. Ob vsakem času topla in mrzla jedila in brezalkoholne pijače. Znatno znižane cene. Za večje skupine, cene prehrani in eventualna prenočišča po dogovoru. — Za čim večja naročila in obiske se najvljudneje priporoča
Franc Anderle, Bled I-
FR. P. ZAJEC
lipiilaa optik Uw»Vma*>MmHtrgt
priporoča: naočnike. Sčipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO
ČEMAŽAR JOSIP
LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6
izvršuje vsa litografska dela v najokusnejši izdelavi
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
ZNIŽANE CENE
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko. „TRIBUNA" F.BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška 4
Pomladanski plašči, kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št. 7-9
Ljubljana