370
Nove postave.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 15. maja
1874, št. 4318,
s katerim se   določila   o porabi privatnih (necesarskih) žebeev za spuščanje ali   plemenjenje   dopolnujejo,   nekoliko   pa spreminjajo.
Dodatno k ukazoma ministerstva notranjih reči od 25. aprila 1855, potem ministerstva za trgovino in narodno gospodarstvo, vojnega ministerstva in bivšega državnega ministerstva od 3. februarija 1866 ukazuje se v izdatnejšo povzdigo konjske reje o porabi necesarskih žebeev za spuščanje tako :
1.     Vsak gospodar, ki ima žebca ter bi rad dobil dovolilo (dovolilni list, licencijo), zapovedano v omenjenih ministerskih ukazih, da bi smel svojega žebca spuščati, naj to za časa zglasi pri političnem okraj-nem^glavarstvu svojega stanovalisča.
Cas za tako zglaševanje naj trpi najmanj štiri tedne. Postavlja ga in primerno oznanuje z natanko določenim iztekom politično deželno poglavarstvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reči, a v deželah , kjer take deželne komisije nij , po dogovoru s kmetijsko družbo, bivajočo v mestu, kjer ima deželna poglavarstvo svoj sedež. Politična okrajna glavarstva naj prejete zglasitve po izteku časa za zglaševanje postavljenega polagajo pred politično deželno poglavarstvo.
Kjer posebne okolnosti to svetujejo, sme se razpi-silo zglasitev popolnoma opustiti ter precej v zmislu sledečega odstavka 2. oznaniti kraje, v katerih so postavljene pregledovalne (dopuščalne) komisije.
2.    Zaradi vsakoletnega pregledovanja (izbiranja) žebeev, ki se hočejo rabiti za plemenilo ali spuščanje, postavlja na podlogi prejetih zglasitev deželna komisija za konjerejske stvari, po dogovoru s političnim deželnim poglavarstvom, oziroma tam, kjer take deželne komisije nij, politično deželno poglavarstvo, po dogovoru s kmetijsko družbo, pregledovalne komisije, kolikor jih je treba, in določa obenem kraje, kjer bodi
vsaka postavljena,   in   Čas,   o katerem  se  bodo žebci pregledovali.
Dopuščeno je, za več okrajev postaviti samo eno komisijo, ako so razmere ali okolnosti tistega kraja ta-košne, da gospodarji svoje žebce lahko brez posebne težavnosti in brez nerazmerne zamude priženo pred komisijo.
Število pregledovalnih komisij in kraje, kjer bodo, ter dneve,   v katerih bodo uradovale,  naj politično deželno poglavarstvo razglasiti da po okrajnih glavarstvih in županih.
Ogledovanje posameznih žebeev v kakem drugem kraji ali o drugem času sme deželna komisija za konjerejske reči dogovorno s političnim deželnim glavarstvom (oziroma politično deželno poglavarstvo v dogovoru s kmetijsko družbo) izimkoma samo tedaj dovoliti, kedar dotični gospodar iz svojega poplača stroške, ki bi jih prizadela komisija.
3.    Pregledovalne komisije se postavljajo na 3 leta.
K vsaki pregledovalni komisiji je za ude privzemati razen dveh poslancev deželne komisije za konje-rejstvo, oziroma dveh v konjski reji zvedenih nepristranskih kmetovalcev, zlasti tudi po enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, ki ga določi dotični okrajni glavar, dalje po enega zastopnika državne žebcarnice in enega preskušenega živinozdravnika, ali če takega ni, enega preskušenega živinozdravnega kovača.
Udje pregledovalne komisije si volijo iz svoje srede prvomestnika, ki vodi komisijo.
4.    Zebci se v določenih krajih in ob postavljenih dnevih javno (očitno) pregledujejo.
5.    Po zgoraj omenjenih ministerskih ukazih sme pregledovalna komisija za plemenilo pripravne izrekati samo take žebce, ki se priženo pred komisijo in ki se pri dotičnem ogledu najdejo, da so zdravi in brez vsake podedovane napake (hibe), da so dobri za pleme in primerni rodovom, kakoršni se v deželi največ nahajajo, in plemenom v deželi vzre-janim.
O dotični pripravnosti ali dobroti razsojuje pregledovalna komisija po večini glasov. Kedar se glasovi enako razhajajo, obvelja tisto mnenje, kateremu je pristopil prvomestnik.
Odgovornost za zvedensko najdenje zadeva samo tiste komisijske ude, kateri so strokovnjaki.
6.     Sklep pregledovalne komisije je končno - veljaven ter ni dopuščeno, vzklicavati se proti njemu.
Komisija naj gospodarjem žebeev, katerim je prošnjo za dovolilo odbila, ustno in, če zahtevajo, tudi pismeno povč, zakaj se jim je odreklo.
(Konec prihodnjič.)
List 49.
Nove postave.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 15. maja
1874, št. 4318,
s katerim se   določila   o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali   plemenjenje   dopolnujejo,   nekoliko   pa spreminjajo.
(Dalje.)
7.     O komisijski razpravi naj se piše zapisnik, katerega podpišejo prvornestnik in vsi komisijski udje. Prvomestnik naj ga odpravi političnemu deželnemu ob-lastvu, da ga porabi, oziroma priobči deželni komisiji za konjerejske reči. Ta zapisnik naj tudi po imenu kaže, kako se je v vsakem posameznem slučaji izšlo glasovanje.
8.    Pregledovalna komisija daje zastonj dovolilo na eno leto za spuščanje. To dovolilo (po določenem obrazcu narejeno) daje pravico, žebua, ki ga je v njej na tanko določiti in oznamenjati, v dotičnem okraji in v določenem kraji postaviti za plemenjaka ter ga na mestu ali prostoru za spuščanje namenjenem rabiti za uplemenjanje kobil.
Ako bi se bilo po ministerskem ukazu od 3. fe-bruarija 1866 izimkoma zadobilo dovoljenje, hoditi z žebcem od kraja do kraja, mora se to na dovo-lilnem listu poooititi.
388
9.    Izkaz podeljenih dovolil naj pregledovalna komisija priobči pristojnemu političnemu okrajnemu obla-stvu, katero naj ga po okraji razglaai in vsegdar v razvidnosti ima.
10.    Gospodar žebca, za katerega je prejel dovolilo, ima dolžnost, za vsako kobilo, na katero ga je spustil, brž po prvem skoku izročiti gospodarju kobile (po posebnem obrazcu narejeni) spustni listič, v katerem je dostaviti tudi, če jo je žebec se katerikrat pozneje zaskočil, in kedaj.
Špustoino ali skočnfno določajo dotičniki, kakor se o njej dogovore.
Da župan, kakor je v spustnem lističi pristavljeno, na tanko potrdi, kdaj in kako žrebe je kobila storila, to Be priporoča zlasti tudi z ozirom na določilo §. 8, lit. g) postave od 16. aprila 1873 (drž. zak. St. 77) o izbiranji konj za voJ3tvo.
11.    Gospodar žebca, za katerega ima dovolilo, je dolžan po obrazci, za to odločenem, za tisti čas dotič-nega leta, v katerem je čas kobile brejiti, pisati v dveh primerkih (eksemplarjib) zaporedoma natančen spustni vpisnik o vseh kobilah, na katere je spustil svojega žebca, ter po izteku časa za spuščanje en primerek z dovolilnim listom vred po županstvu poslati političnemu okrajnemu oblastvu , drugi primerek pa sam za svojo rabo hraniti, da bode mogoče poizvedeti za žebeta. Politično okrajno oblastvo odpravlja spustne vpisnike z dovolilnimi listi na dotično državno (cesarsko) žeb-čarnico.                                                        (Kon. prih.)
396
Nove postave.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 15. maja
1874, št. 4318,
s katerim se   določila   o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali   plemenjenje   dopolnujejo,   nekoliko   pa spreminjajo. (Konec.)
12. Takih žebcev, katere so pri razdajanji konje-rejskih daril (premijev), ki je bilo pred dotično dobo spuščanja, posiavili z državnim darilom, praviloma nij treba še posebej priganjati pred pregledovalno komisijo, da bi dovolila za omenjeno spustno dobo žebca spuščati.
Vendar naj gospodar takega žebca, predno ga porabi za spuščanje , gre k dotični pregledovaini komisiji ter naj, pokazavši jej spričbo o prejetem darilu, poprosi, da mu da dovolilo za spuščanje žebca.
Ako ni nobenega pomisleka, sme mu pregledovalna komisija brez druzega izročiti dovolilni list, za katerega
prosi;   ako pa  kak pomislek  najde,   naj mu reče,   da žebca prižene.
13.   Ako se dovolilni list za žebca že prej da, tako, da je do časa, ko se res začne spuščati, preteklo čez tri mesece, tedaj ima gospodar dolžnost, žebca, predno ga porabi za spuščanje, še enkrat po preskušenem živinskem zdravniku ali živinozdravnem kovaču, katerega politično okrajno oblastvo v to določi; preiskati dati, če je zdrav ali ni.
To, kar najde, in dan, katerega je ogledaval žebca, naj živinozdravni organ zapiše na dotični dovolilni list, ter mora gospodar, predno žebca začne spuščati, položiti ta list pred doticno politično okrajno oblastvo, da mu ga vidira.
14.     Ako se v slučaji, omenjenem pod 13, ali pri mesečnem preiskovanji takega žebca po živinozdrav-niku, katero je zapovedano z ministerskim ukazom od 3. februarija 1866, pokaže kaka spotika, zaradi katere ni več dopustiti, da bi se tisti žebec dalje rabil za ple-menilo, tedaj naj preiskovalec to porabo ustavi ter precej naznani to dotičnemu županu, da bode čul nad izpolnitvijo, in pa političnemu okrajnemu oblastvu, da dovolilo nazaj vzeti da.
15.     Politično deželno oblastvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reči (oziroma s kmetijsko družbo), sme dopustiti ta izimek od občne dolžnosti, katera po gori omenjenem ministerskem ukazu velja zastran dovolila pri žebcih za denar spušČanih, da namreč ne potrebujejo takega dovolila tisti, ki imajo svoje kobilarije, če hočejo svoje žebce pripuščati h kobilam za pleme iz kake druge kobilarije, niti gospodarji angleških čistokrvnih žebcev, če jih hočejo pripuščati k tujim kobilam. Samo po sebi se razume, da pri tem morajo zdravstveni oziri popolnoma zadovoljevati.
16.    Političnemu deželnemu oblastvu je prepuščena skrb za to, da se spustni lističi in vpisniki po zapovedanem obrazci natisnejo ter gospodarjem takih žebcev da na znanje, kje lahko dobodo teh tiskovin, kolikor potrebujejo.
Državna blagajnica se zaradi tega ne sme obre-menjati.
17.    Politična oblastva naj skrbe, da se ta določila in zlasti tudi določila s kraja v misel vzetih minister-skih ukazov na tanko izpolnujejo, kolikor poslednja niso predrugačena s pričujočim ukazom, ter naj sosebno ču-jejo in svojim podstojnim nadzornim organom velevajo čuti nad tem, da se vsak slučaj brezoblastne porabe žebcev brez dovolila ali brezoblastne hoje z žebci od enega v drug kraj zaradi spuščanja, in tako tudi vsak slučaj spuščanja žebcev, ki imajo nalezljivo bolezen na sebi, brez odloga vzame v razpravo, kakor postave pišejo.                   Z.                       ^
18.     Preklicujeta se §§. 3 in 4 za Cesko izdanega ukaza poljedeljakega ministerstva od 17. avgusta 1870 o tem, kako postopati pri podeljevanji dovolil za spuščanje privatnih žebcev.