BUISG VNG -ŽIVLJENJE LETO (ANO) VIII. St v. (Ntimero) 149 JUNI j' (JUNIO) 1940 Obrazi iz “p:k-nika” ‘ ‘Slovenskega krožka’ ’ v Montevideu ■ B Spodnja slika: Eogled na Montevideo URUGUAY je najbližnja sosedna država Buenos-ajreškemu velemestu. Saj je čez reko le 40 km daleč, a do glavnega mesta uruguajske republike ni 200 km. Med dve najvažnejši južnoameriški državi je stisnjen Uruguay. Na severu meji na Brazil na jugu in zapadu Pa na Argentino. Ime ima po reki Uruguay, ki je mejna reka z Argentino. Ker živi tamkaj precej naših ljudi, je prav, da se te dežele spomni tudi naša revija. V današnji številki prinašamo obširnejše poročilo o naUh ljudeh v Uru-guaju. Zemlja je zelo rodovitna, a se ima boriti z istimi težavami kot argentinske planjave. Vode ni dovolj ne deževne ne iz rek. Razen žita se prideluje tobak, sladkorni trs, kava, vino, sadje; je tudi mnogo gozdov. Uruguay je republika in je razdeljena na 19 depar-tamentov. Najvišji predstavnik republike je izvoljeni predsednik (na 4 leta). DUHOVNO ŽIVLJENJE je mesečnik. Uredništvo in uprava: P a s a j e S a 1 a 1 a 6 0. Urednik: Hladnik Janez. Telefon 63 - 6832 Kliči od 11—13 ure in po 7 uri zvečer. Ob sredah in petkih popoldne ni doma. f.etna naročnina za Argentino 2 $. CERKVENI VESTNIK 2. jun. na Paternalu maša za Jožeta Kastelic. Molitve na Paternalu. 9. jun. Maša na Avellanedi za Frančiško Repič. Molitve na Paternalu. 16. jun. Maša na Paternalu za Antona Gregorič. Molitve na Avellanedi. 23 jun. Maša na Avellanedi. Molitve na Paternalu. 30. jun. Maša na Paternalu za Leopolda Kralj. Mo itve na Paternalu. čast. Jože Kastelic je med ranjkimi. Po mnenju tistih, ki poznajo Akonkaguo, ni nobenega dvoma več, da je obležal >iod snegom. Prihodnje leto, ko bo Link spot dvignil novo ekspedicijo, bodo našli njegovo /.mrzlo truplo. Letos ni bilo več, mogoče v goro po usodnem 8 marcu, ker je zapadel že tako visok sneg. V nedeljo 2. jun. se boste zbrali pač vsi rojaki, kateri morete priti, ko bo sveta maša zanj, ki se je toliko prizadeval, da bi mogel storiti 'kaj dobrega za Slovence v Argentini. Sveta maša bo na Paternalu v običajni kapeli, to je A v. del Čampo 1653 (pri bolnici Torna). Na Avellanedi bomo praznovali ta mesec že četrto obletnico slovenske službe božje, ki se vrši v kapeli na Manuel liste ve/. 630. 9. junija se bo vršila velika cerkvena slovesnost. 16. junija bomo pa slavili popoldne. Najprej v kapeli, kjer bomo zapeli zahvalno pesem, potem bomo pa imeli v društvenem prostoru besedo za pouk in nekaj tudi za zabavo. Obrazi iz prve veselice avežanedskega pevskega zbora ob novem letu 1937. Krščeni so bili pri Sv. Jožefu: Stanko Franc Cerar in Diana Ivana Ant°nija Krmac. Poročil se je Emil Bartolome Flor, sin znanega rojaka Bartolomeja Flor, ki ima železno trgovino v Vi lili Devoto. Z nevesto Marijpo Delijo Garcia je stopil pred oltar v cerkvi sv. Antona v Villi Devoto. Poročne obrede je opravil g. Hladnik. Vincencija Kaplja vizitatorica sester Vincencijeve družbe za Jugoslavijo v spremstvu sestre Celestine sta potovali skozi Buenos Aires na potu v Južni čile, kjer deluje mnogo slovenskih usmiljenk. Obiskali sta tudi slovensko službo božjo na Avellanedi in na Paternalu in bili nad vse veseli slovenskega petja. SLUŽBA BOŽJA NA PATERNALU je preveč slabo obiskana. Nekaj je tistih rojakov, kateri gredo neustrašeno ravno pot, katerim ni nič mari, če jih drugi zbadajo zaradi tega, ker gredo v cerkev, škoda, da ni tistih kaj več! Zato pa se obračam s toplo prošnjo na vs3 naš J dobre ljudi: potrudite se in pokažite svojo dobro voljo! Vsako prvo in tret j ) redčijo v mesecu je na Paternalu maša; popoldanska služba božja pa vsako nede jo raz n tretje, ko se v: ši na Avellanedi. V vojnih poročilih smo toliko brali o 5. četi (Quinta Columna). Kako malo je ljudi, ki so tolik) razumni, da spregledajo voj;:o umetnost, katera je odločilna v duhovnem boju, katerega mora vsak kristjan boriti za svojo lastno dušo. Strah pred ljudmi (respeto humano) je pri veliki večini naših ljudi vzrok, da se ne upajo pokazati v cerkev in k molitvi. Pa kar nič ne pomislijo na to, da Bog neizprosno zahteva od vsakega človeka, da ga neustrašeno prizna in svojo vero tudi pred drugimi pokaže... Le kdo se bo pa tedaj pokazal in zagovarjal in opravičil tistega omahljivega kristjana ki je bojazljivo dopustil, da je “peta četa” izvršila v njem: izdajstvo.... Hudobni duh ni zastonj nabiral skozi tisočletja izkušnje, s katerimi sedaj zavaja novodobne ljudi v odpad od Boga... . Kako bridko bodo razočarani, ko bedo spregledali svoje zavožene račune..., Dragi rojaki! Nisem prišel v Ameriko zato, da bi ra Vaše stroške živel. Pač pa sem prišel, da bi Van: bil v pomoč pri izpolnjevanju naj več j e življenske naloge, kako rešiti svojo dušo! Zato pridite in pokažite, da razumete kaj je pravo življenje! Vsi rojaki, ki imate še kaj vere, smatrajte za svojo sveto dolžnost, da se vsaj enkrat na mesec pokažete pri slovenski službi božji, bodisi na Paternalu ali na Avellanedi, raj bo že to dopoldne ali pa popoldne. čeprav imate nekateri daleč, — doma smo hodili tudi dve uri peš. .. . Tisti, kateri menite da je vs eno, če greste kar v bližnjo cerkev, je prav če storite tako. Toda nikdar ne pozahito, da je lepo apostolsko dejo, če prideto tudi k naši službi božji, ker s tem daste dober zgled in pobudo drugim! Vsaj enkrat na mesec k slovenski službi božji, to naj bo pravilo vsake poštene slovenske hiše m rojaka. VELIKONOČNO SV. OBHAJILO. Veli-k nočni čas se konča 29 junija, še je čas za velikonočno spoved. Ne zanemarite svoje dolžnosti. Koliko je takih kristjanov, ki jih je s am pokazati svojo vero tudi v tem. Izgovarjajo se (čeprav dobro vedo, da tak izgovor ns velja nič) da drugi tudi ne gredo. .. Res je, da je mnogo takih na pol kristjanov. Zato pa je življenje tako zelo zašlo iz tira! Saj drugače tudi biti ne more! Le .kako naj bo v človekovem srcu še kaj pravega božjega duha, če so hudobcu vrata na stežaj odprta, da nedolžno srce pohujšuje in mu vero ubija, božjega kruha sv. obhajila pa ne prejemajo. Tako v duši ugasne božje življenje, kakor opeša svetilka, če ji zmanjka olja... Nikar ne čakajte, dragi rojaki, da ne bo prepozno. Božja miza Vas čaka. Gospod Jezus Vas kliče! IZ UPRAVE j-.j vojska, ta nas tepe. . . Nisem doslej mnogo sitnaril radi denarja, ker sem z mojimi prejemki še nekam lahko kril primanjkljaj uprave Duhovnega življenja. Sedaj je položaj postal nekoliko drugačen. KORISTNI NASLOVI Poslanstvo kraljevine Jugoslavije z» Argentino, Uruguay in Paraguay: Charcas 1705, Bs. Aires, U. T. 44—6270. Konzulat kraljevino Jugoslavije v Rosario: San Lorenzo 937, Rosario de Santa F6. U T. 22—012. Izseljenski korespondent za Uruguay: David Doktorič, Florida 1394, Montevideo, Uruguay. Provincialat Slovenskih šolskih sester Rosario de Sta. F6, calle Cordoba 1646, Telefon: 28—083. Slovenska šola na Paternalu: Paz Sol-dan 4924, Buenos Ai:es Telet. 50—6413. Zavetišče Lipa: Villa Madero F.C.G.B.A. Vojne posledice sežejo že tako daleč, da je primanjkljaj narastel že zelo občutno. Ni najhujše to, da se je papir podražil. Slabše je to, ker so padli oglasi. Obe banki, ki sta najizdatneje podprli z oglasi, sta reducirali svoje propagandno stroške. . . Zato sc obračani na naročnike in prijatelje Duhovnega Življenja s trojno prosil jo: 1. Poravnajte čim pr3js naročnino in pridobite še kakega naročnika. 2. Pridobite kaj og asov. 3. Prispevajte v tiskovni sklad. Denarne pošiljke od zunaj lahko pošljite tudi v znamkah. Zelo lepo prosim, da pokažete vsi svojo dobrohotno srce in podprete delo, ki ga med nami vrši Duhovno Življenje, ki je priznano kot najboljša izseljenska slovenska revija. Janez Hladnik. NOV SLOVENSKI DUHOVNIK V IZSELJENSTVU Kolom' n Kisi"ak doma iz Kobilja na Prekmurskem je pripotoval iz domovine. 2 tedna se je zamudil v Buenos Airesu, in je obiskal tudi prekmurske rojake na Avellanedi v nedeljo 12 maja, ko je imel sveto mašo v kapeli Cotolengo, li.jer je slovi nska služba božja. Pripada redu “Božje Previdnosti” in je edini slovenski duhovnik v tej novi družbi, ki jo je ustanovil Don Orione. Upali smo, da b > ostal tukaj in prevzel službo božjo na Avellanedi, toda n j" go vi rodovni piedstojniki so ga odločili za Montevideo. Tudi tamkaj jo veliko naših rojakov, ki naj se obrnejo nanj. Pater je še mlad, ljubezn jiv gospod. Komaj 7 aprila letos je pel novo sv! 'mašo v Kobiljem, kjer so imeli nadvse lep praznik. Novonmšno pridigo je imel dekan Jelič. Daši ravno je vsa slovesnost prišla na naglo, so jo ljudje le zvedeli in so prišlo tolike množice ljudstva, da ni bilo v cerkvi prostora niti zn polovico. Pri slovesnosti je posebni) lepo sodeloval fantovski odsek. Takoj po novi maši je novomašnik odpotoval čez Genovo in naravnost v Buenos Aires. Želimo mu mnogo uspehov v apostolskem delu. Uredništvo ga naproša, da bi kaj sodeloval tudi z dopisovanjem. Hrvaške usmiljenke Frančiškanlte s centralno hišo na otoku Blato ki imajo tu svojo glavno hišo v Tropezonu so dobile iz domovin c obisk. Prišla je njihova ustanoviteljica in vrhovna predstojnica s štirimi sestrami. Njihove sestre vodijo vojno bolnico v Čampo do May o in umobolnico v Melchor Komoro in še nekatere druge hiše. David. Doktorič: SLOVENCI V URUGVAJU Pred svetovno vojno jv malo kateri Slovence z iše! v Uruguay. Nekaj jih jv pa le našlo pot tudi sem. Izvedel sem za sledečo naše predvojrie izseljence: Iz Klan-držea pri Gorici so že takrat prišli sem Anton Leban, Avguštin Zavadlal, liok Plesničar in Franc Zavadlal. Žena bogatega Francisca Piria, po katerem s«> imen.ujv slavnoznano kopališče na uruguayski obali “Piriapo-lis”, Marija (tu si je nadela ime Emilija) Franc jv bila hči slovenskega železničarja. Radi njene zapuščine — umrla jv leta 1935 ne dolgo po svojem možu — sv jv razvila velika pravda, ki še danes ni končana. Tu živi še njena z Nemcem Beckerjem poročena sestra Kina. Med naše najstarejše predvojne izseljence spada še Ivan Hotko iz naše lepe Stapc-rske. Ko se je po svetovni vojni severna Amerika zaprla evropskim izseljencem in se je njihov naval obrnil proti južni Ameriki, so prišle tudi v Uruguay večje skupine Slovencev: prvi večji valovi v letih 1922 in 1923, največ pa leta 1927 do 1930. Na Primorskem so bila takrat končana vsa dela povojne obnovitve, izčrpani vsi umetni viri dohodkov za naše delavstvo in obrtnike, prišli so dnevi splošne evropske krize. Doma ni bilo več dovolj kruha, hajd’ v svet za njim! V7 naslednjih letih .je priseljevanje Slovencev čimdalje bolj pojemalo. Kaj smo našli v Uiuguayu? Vruguayska republika je najmanjša država južne Amerike; s samo 187.000 lev. km površine je 15krat manjša od argentinske, 45krat manjša od brazilske države in za eno četrtino manjša od naše Jugoslavije. Prebivalcev ima cela država 2,066.000, glavno mesto Montevideo samo pa 700.000, Razmeroma največji del priseljencev se je nakopičil v glavnem mestu; v ostali državi je še nekaj večjih in manjših mest; razsežno podeželje je pa večinoma nenaseljeno in neobdelano, pusto in prazno. Podnebje je sicer zmerno, a zelo spremenljivo. Srednja letna temperatura znaša 17v C. Od leta 1906. do danes se je samo trikrat pokazal sneg in še takrat je kaj kmalu izginil. Julij, najmrzlejši mesec, prikazuje od leta 1906 do 1921 srednjo temperaturo 11.07° C. Zgodi se pa pogostoma, da se po najvročejših poletnih dneh temperatura kar nakrat močno zniža in narobe niso redki vroči dnevi sredi globoke zime. Ta vremenska nestalnost je za nas Evropejce nekoliko neprijetna in pri mnogih trpi radi tega zdravje prav občutljivo. To podnebje zahteva čisto različen način prehrane nego smo mi navajeni. Ker pa naši ljudje živijo tu naprej po svojih starih navadah, sc neredko pokažejo zelo neprijetne posledice v raznih organskih boleznih, posebno na jetrih in obistih. Redki so možje in še redkejše ženske med Jugoslovani, ki bi ostali popolnoma zdravi. Južna Amerika je po jeziku in po večini priseljencev latinska, in sicer je uradni jezik v vseh državah španski razen v brazilski zvezni republiki, kjer govore portugalsko. Naj nam tedaj naš ljubi dopisniki sem ne pošiljajo angleških pisem, niti ne angleško pisanih naslovov na ovitkih. Uruguay živi od živinoreje, tujskega prometa in pristaniških dohodkov. Živinoreja je enostavna. Govedo, ovce in konji, tudi številne nojeve črede, se celo leto pasejo na prostem pod milim nebom po ogromnih pašnikih v notranjosti države. Glavni izvozni predmeti •so meso, loj. kože in volna. Kmetijstvo je še mlado in se drži le okolice mest Pevci in godci Slovenskega krožka v Montevideu in večjih naselij. Boriti se mora z mnogimi težavami. Vrhnje plasti prsti vsebuje v mnogih dozdevno humoz-nih krajih mnogo soli. Izvirki in struge sladke vode so deloma neizrabljene, deloma nezadostne za dolgo dobo poletne suše. Površina države je večji del “campo”, to so neskončni pašniki z revno travo, po katerih najbolje uspevajo “cardos” (osati), ki so sorodni in zelo podobni tudi v velikosti našim vrtnini artičokam, in druge mesnatolistne rastline. Obširnejših gozdov ni in zato tudi ne potrebnih padavin. Celo poletje pripeka vroče solnce na golo, vso razpokano zemljo in ni kapljice dežja. Zato mora tudi najboljši kmet izgubiti veselje do dela. Druga velika nadloga so kobilice, ki leto za letom požro večino mladih sadežev. Izrede se v ogromnih neobdelanih in nenaseljenih pustih predelih Argentine in notranjosti Uruguaya. V velikanskih rojih se te požrešne škodljivke vzdigujejo iz pustinj in pokrivajo v temnih, gostih oblakih obdelana polja, njive, vrtove, vinograde, pomaranče in druge nasade. Pomikajo se polagoma naprej, zapuščajoč za seboj gnusen smrad in strašno opustošenje. Ne ostane za njimi niti listič niti zelena vejica, oglodajo prav vse do golega in do tal. Pošastno se sliši to skakanje, glodanje in šumeče vrvenje zelenega in ogabno smrdečega mrčesa. Ko zaide včasih omnibus v tak le roj, ki se deloma plazeč, deloma leteč premika čez cesto, ostanejo kilometre na dolgo za njim kolesnice na gosto zmečkanih kobilic. Včasih .jih veter zanese v Montevideo in obleže po ulicah tako na gosto, da ljudje hodijo po njih. Samic«; prvih rojev napolnijo napadeno ozemlje z milijardi jajčec. Zakopljejo jih v zemljo v celih klasih. V7 nekaj tednih zleze zarod, ki ga je treba takoj požgati s posebnimi požgalnimi napravami na bencin, predno zrastejo in sc razširijo. To seveda stane denarja in mnogo truda. Iz revščine ali lenobe opuščajo mnogi to prepotrebno obrambo; včasih pa tudi vsa najvztrajnejša borba ni zadostna in tedaj se mlade kobilice z grozotno naglico razširijo in požrejo vse, kar v dosegljivi okolici zeleni. Od kar sem tu, to je od leta 1936., so letos kobilice prvič izostale. Nič manjši škodljivec so mravlje, proti katerie morata kmet in vrtnar uporabljati vso svojo čuječnost. Na borbo za obstanek v takih razmerah je le malokateri evropski izseljenec pripravljen. Posebno med našimi so redki: Vztrajnosti in poguma bi še imeli, a s praznimi rokami, brez denarnih sredstev, vsak po kratki brezupni borbi podleže. Kdor hoče ven na deželo, mora prevzeti toliko več zemlje, kolikor dalje gre od mesta, da se mu trud izplača. Pri oddaljenosti 15 do 30 km prevzemajo zemljiški najemniki deset do petnajst; hektarjev, od trideset do sedemdeset km okrog dvajset in več v obdelavo. Oddaljenosti in prometnim sredstvom primerno se mora urediti način obdelave, najbližje mesta je najbolj donosno vrtnarstvo, potem sadjarstvo in vinogradi, nato še poljedelstvo, v večji oddaljenosti se izplača samo še živinoreja s pašništvom. Med našimi rojaki. Tako sem našel okrog sedemdeset km od Montevidea blizu Piedras de Afilar ob cesti proti mestu Mal-donado, vipavska rojaka Jožefa Furlana iz Vipaskega trga, ki je umrl 26. septembra lanskega leta, in Toneta Ferjančiča iz Lozic, ki sta si uredila živinorejo kot pristna “criollos” (krijožos), kakor imenujejo tu prve naseljence in tu rojene. Menda sta tudi gmotno prav dobro uspevala. Za stanovanje služijo priproste bajtice iz ilovnatih sten, pokrite s slamo, ki jim pravijo “ranchos” (rančos). Tone Ferjančič si je za svojim rančom uredil lep vipavski vrtiček, česar tu navadno ne najdemo. Tam v bližini se je naselilo še nekaj primorskih rojakov, med njimi Janez Andlovec z Gradišča pri Vipavi, Franc dišča. Bergoč iz Koč pri Slavini in Lojze Ferjančič z Clra- Neki dan me je v omnibusu precej daleč zunaj mesta nagovoril neznanec. Sumil je, da sem Slovenec in predstavil se mi je kot rojak Anton Božič iz Novega Gradu v Istri. Kupil si je nekaj zemlje v pokrajini Ca-nelones, kakih 40 km zapadno od Montevidea, in upa, da si bo opomogel s kmetijstvom. Po cesti v Maldonado je 32 km do salezijanske kmetijske šole pri Villa Garcia. Od njih je prevzel nekaj vinogradov in njiv naš kobariški rojak Anton Volarič z Mlinskega pri Kobaridu. Pri mestu Santa Rosa, 52 km od glavnega mesta, ima kmetijo Miha Budin iz Mirna pri Gorici. Tu sem šele izvedel, da imamo Slovenci tudi nekaj naselbin v Slavoniji. Imam namreč tu slavonskega Slovenca, to je Anton Skender iz vasi Španovci pri Pakra-cu. Vzel je v najem kmetijo pri vasi ('uchilla Grande pri mestu Las Piedras. V okolici letovišča Carrasco blizu Montevidea je naseljenih več naših družin, ki žive večinoma od vrtnarstva, tako Mirko Zavadlal iz Štandreža pri Gorici, Viktor Radinja iz Pevme, Anton Vižintin iz Mirna, Štefan Lukežič z Vogerskega in Notranje« Rudolf Petelin. V 216 kilometrov oddaljenem mestu Kocha ima lastno delavnico mehanik Josip Trušnjavec iz Dolenje Tribuče. Prodno se pripelješ iz Montevidea 16 kilometrov oddaljeno mesto La Paz, zagledaš blizu ceste lepo veliko stavbo z napisom “Malteria Nazional”, to je sladna tovarna, v kateri je podravnatelj naš štajerski rojak Ivan Veble brat jugoslovanskega senatorja. Verske razmere. V Uruguayu je bila do leta 1919. katoliška vera po ustavi priznana kot državna vera, takrat se je pa izvedla ločitev države od cerkve in 5. člen sedanje ustave določa: “V Uruguayu so vso veroizpovedi svobodne, država ne podpira nobene (el Estado no sostiene reli gion alguna).” Obisk šole ni obvezen, dovoljene so verske in zasebne šole sploh. V javnih državnih šolah je vsak verski pouk prepovedan. Učne knjige so po veliki večini v brezverskem, liberalnem in tudi materialističnem duhu pisane. Mnogi izobraženci nimajo pojma o katoliškem nauku, čeprav so večjidel še katoliško krščeni. Velik odstotek otrok in tudi odraslih je danes že brez krsta. Pred državo velja samo civilna poroka. Radi civil- nih posledic zahteva cerkvena oblast, da sc morajo katoličani poprej civilno poročiti, potem še le cerkveno. Zopet velik odstotek novoporočencev pa ne pride v cerkev. Civilna poroka se izvrši z veliko lahkoto. Ženin in nevesta še predstavita Sodniku, pripeljeta dve priči; po dokumentih navadno nihče ne vpraša. Priči izjavita sodniku, da poznata ženina in nevesto. Napravi se o tem zapisnik in čez štirinajst dni sta pred civilnim zakonom mož in žena. Pri zanesljivosti prič, ki se jih tu zelo lahko najde za majhen denar, je jasno, da ni malo slučajev bigamije. Znani so mi neredki izseljenci, ki imajo v Evropi zakonito ženo in otroke z njo; tu so se na tak lahek način civilno poročili in vsaj navidezno pred tukajšnjo javnostjo pozakonili svojo bigamsko zvezo. Med Slovenci, hvala Bogu, nimam takih nerodnosti. Sicer pa uruguayski zakoni določajo kazen strogega zapora od enega do petih let za zločin bigamije. Navadno ni nikogar, ki bi nastopil kot tožilec in bigami se veselijo nekaznovani svoje svobode in še celo nezaslužene časti poštenih ljudi, vsaj pred tukajšnjo javnostjo. Itaz-poroka je tudi zakonito ‘mogoča in razmeroma lahko dosegljiva, posebno za ženske. Razporočeni se seveda lahko zopet poročijo. Prebivalstvo, konglomerat vseh najrazličnejših narodnosti s celega sveta, pretežno večino tvori latinska kri, najprej španski in za njimi italijanski naseljenec, živi takim liberalnim zakonom primerno življenje. Človek ima skoro vtis, da je cerkev tu brez moči, da bi mogla ustaviti strahovito propadanje krščanske kulture in morale. Vendar vidim zraven strašne izkvarjenosti tudi ginljive zglede krščanskih kreposti in vrlin, žal naši izseljenci večinoma ne prihajajo v stik s krščanskim delom prebivalstva nego se potope v tisti brezbarvni množici, ki v borbi za goli obstanek otopi za vsak višj-i polet. Mesto Montevideo se je zelo naglo povečalo. Od svoje ustanovitve v letu 1726 do leta 1926, torej v dveh stoletjih, je narastlo na 560.000 prebivalcev in od takrat do danes, v 14 letih, je pridobilo še za 140.000, tako da ima danes vsega skupaj po uradnih podatkih okrog sedemstotisoč prebivalcev. Kaj čudno, če ima veliko, mesto Montevideo svpj posebni upliv tudi na našega slovenskega izseljenca, ki jv prišel iz naših nravno in versko visoko stoječih razmer, iz krajev, kjer poznamo tako velika mesta le po sluhu in kjer je žc meščanska miselnost mnogo manjšega Trsta vzbudila močno reakcijo versko in nravno precej dobro organiziranega podeželskega zaledja. Slovenci, ki so prišli v Uruguay, so bili po veliki večini rokodelci, mnogi so sc tu oprijeli rokodelstva. Ostali so skoro vsi v glavnem mestu, kjer so našli razmeroma dober zaslužek, ker vešči obrtniki so bili \' naglo naraščajočem mestu dobrodošli. Posebno med številnimi primorskimi Slovenci je bilo mnogo takih, ki so stali že doma pod vplivom povojne močne socialistične in komunistične propagande. \ si so bili pa prav gotovo iz razumljivih razlogov odločni antifašisti. Od protiverske propagande tudi tu spretno in demagoško zlorabljeno antifašistično razpoloženje priprostih ljudskih množic je tudi naše Slovence pritegnilo v nerazpoloženje proti sv. Stolici, to je proti sv. Očetu papežu in proti sv. katoliški cerkvi sploh. To .je eden izmed najmočnejših činiteljev, ki je zraven drugih navadnih povzročil močno oslabljcnje vere med tu naseljenimi Slovenci. Redki so rojaki, ki hodijo ob nedeljah in praznikih k sv. maši, redki ki za veliko noč prejmejo sv. zakramente. Eno moram pa povdariti, da jc zakonsko in družinsko življenje med •Slovenci z zelo redkimi izjemami še vedno lepo in dostojno. Težko je določiti število naseljenih Slovencev. Take uradne statistike ni, starejši so prišli sem kot “au-striacos", mnogi veljajo uradno za Italijane, ker pač imajo italijanske potne liste. Tudi so tako raztreseni, da se med seboj le malo poznajo. Društva tudi niso ničesar storila, vsaj v preteklosti ne, da bi vse Slovence poiskala in jih bolj med seboj povezala. Menda nas ne bo mnogo več od šeststo vseh skupaj. Nekateri pa trdijo, da je samo Prekmurcev čez tisoč. Petdeset odstotkov vseh Slovencev ho pač iz krajev, ki so sedaj pod Italijo, štirideset odstotkov iz Prekmurja, deset odstotkov pa iz oštetih naših pokrajin. Iz Prekmurja je prišlo sem mnogo žena in deklet, ki so našle razmeroma dobre službe kot kuharice in sobarice. Primorci so večinoma z družinami tu. Na splošno so si znali Slovenci še dobro pomagati. Prinesli so že s seboj prav dobro ljudskošolsko, nekateri tudi višjo izobrazbo, posebno' pa so v svojih strokah večinoma dobro podkovani. Brezposelni so med Slovenci redkost. S čim se bavijo? Imamo gostilničarjev, krojačev, čevljarjev, kovačev, mehanikov, elektromehanikov, pleskarjev, zidarjev, mizarjev, kleparjev, pekov, šoferjev, vrtnarjev in fotografov. Pavle Figel iz Šempetra pri Gorici ima znano pleskarsko podjetje, Pavle Mislej z Vipavskega delavnico avtobusnih karoserij, Janez Ogrizek iz Rakitne srednje veliko kovaško podjetje, Izidor Batistič iz Mirna pri oGriei je večji zidarski podjetnik, Marija Mozetič iz Renč je družabnica in voditeljica ene največjih restavracij v središču mesta. Tudi tu so Slovenci, kakor povsod, družabni. Trudijo se, da bi vzdrževali svoja društva, kakor so jih imeli v stari domovini. Le Prekmurci hodijo svoja pota. Oni ima jo tu “Prvo Prekmursko Slovensko društvo” ki je bilo ustanovljeno leta 1935 in je priredilo nekaj g veselic. Plaza Independencia s spomenikom generala Okrog Primorcev se zbirajo vsi drugi Slovenci in tem gre na društvenem polju vsekakor prvenstvo. Že leta 1929. so si ustanovili društvo “Triglav”, ki je pa le malo časa živelo. Prišlo je namreč že pri prvi veselici do spora, baje med levičarji in desničarji, radi slovenske zastave. ^Prva skupina je nato ustanovila društvo “Ivan Cankar”, ki je priredilo štiri veselice in je leta 1937 zadremalo. Druga skupina se je združila v pevsko društvo “Slavček”, ki je priredilo.dve veselici in .je že po enem letu z delovanjem prenehalo. Leta 1937 se je zopet napravil poskus, da bi se vsi Slovenci pritegnili v eno. skupno društvo. Odbor društva “Ivan Cankar” je sklical s tem namenom občni zbor, ki naj bi po potrebi tudi pravila tako preuredil, da bi vsak mogel pristopiti. To se je tudi zgodilo in uspeh tega zborovanja je bla ustanovitev društva “Slovenski krožek”, ki od tedaj še dobro brca'do danes. Predsednik je Pavle Figel, ki se osebno mnogo trudi, da drži ljudi skupaj. Podpirajo ga v tem prizadevanju Jože Cotič, Baldomir Cvetrežnik in njegova žena Mara, njen brat Kazimir Makarovič vodi pa pevski in tamburaški zbor. Društvo skuša v prvi vrsti gojiti družabnost s prirejanjem mesečnih čajank, po tri do štiri veselice na leto z igrami, petjem, godbo in plesom, piknikov na prostem in v zadnjem času so imeli tudi nekaj predavanj. Imajo v najemu pritlično hišo, v kateri imajo svoje društvene prostore, medtem ko so oddali odvišne sobe v. podnajem strankam, tako da društvo prihrani nekoliko na najemnini. Društveni sedež je blizu državne skupščine (Palaeio Legislative) v ulici Minas štev. 2166. “Slovenski krožek” ne pozna razlike med Slovenci, čeprav je večina elanov iz Primorja, ker je teh pač največ u Vruguayu, a tudi Kranjci, Štajerci in Prekmurci se udeležujejo radi njegovih prireditev in se na njih prav dobro počutijo. V zadnjem času so začeli prihajati tudi Hrvatje na slovenske veselice. Slovenske šolske sestre so prišle v Uruguay leta 1936. Tukajšnji državni svet za varstvo mladoletnih (Consejo del Nino) je takrat Gervasio Artigasa, osvoboditelja Uraguaja. PUNTA DEL ESTE, znamenito letovišče, ki je bilo priča znamenite bitke - nemške križarke “Graf Spee” z angleškimi. nameraval odpreti na “estaneiji”, bivši poletni rezidenci predsednika republike Santosa, zavod za dekleta in je iskal primernega oso b j a. Kstancija obsega obširno pritlično poslopje, razne gospodarske stavbe in okrog 120 hektarjev zemlje. Dekleta naj bi bila zaposljena ne samo z običajnimi gospodinjskimi posli, ampak bi se urila tudi v vrtnarstvu, poljedelstvu in živinoreji. Za ta, za uruguayske razmere popolnoma novi poizkus, so povabili iz Argentine naše šolske sestre, ki so po kratkem oklevanju sprejele to nelahko nalogo. Od tedaj torej vodijo ta dekliški zavod, ki se uradno imenuje “Kogar Agrario Femenino” in je od mesta Montevideo oddaljen 46 kilometrov blizu reke Santa Lucia v depar-tamentu ('anelones. Sestre navajajo s svojini zgledom zapuščena in deloma tudi zgubljena dekleta, sirote brez starišev, ali ki so oblastveno odvzete nemarnim starišem, k pozitivnemu krščanskemu življenju z molitvijo in delom. V kratkih letih obstoja je zavod kljub mnogim začetnim težavam pokazal prav lepe uspehe. Z zadoščenjem jih priznava državni svet “Vonsejo del Nino”, in se pritožuje samo nad tem, da ne more dobiti več naših sester. V začetku so bile namreč samo štiri. Sedaj jih je že osem, med temi tri Slovenke, tri Hrvatice in dve Paragvaj ki. Deklet je nekaj nad 50. Več jih ne morejo sprejeti, ker je poslopje premajhno. Ko so prišle sestre sem je bilo vse popolnoma zapuščeno. V kratkem času se je poznalo delo marljivih rok. Obnovile so estancijo s pomočjo deklet, ki .jih je bilo težko pripraviti do dela, katerega niso bile vajene. Cvetlični in zelenjadni vrtovi ob poslopju so zaživeli sveže življenje. Za težja dela so postavljeni trije hlapci pod vodstvom “capataza” domačina. Danes imajo že lepo obdelane velikanske njive, nov vinograd in sadovnjak ter nasad mladih evkaliptov. Tako si je slovenska ustanova mariborskih šolskih sester postavila spomenik tudi tu v Uruguayu, sebi in svojemu narodu. Ko bi bili Hrvatje in Slovenci v naši koloniji tako složni pri reševanju skupnih vprašanj, kakor v tem zavodu slovenske in hrvaške sestre požrtvovalno delujejo složno in v vsej ljubezni v korist teh zapuščenih uruguayskih deklet, spadala bi naša kolonija med najnaprednejše na svetu. Ko je bil ta članek že končan in odposlan našemu gospodu uredniku, odkril sem še enega Slovenca, ki kmetuje zunaj glavnega mesta, to je «Janez Pavšič iz Crgarja pri Gorici, ima pa v najemu za polovico pridelka zemljo blizu mesta Cerrillos v departamentu Cane-lones. Vedel je, da se vozim dnevno v oClorado. Sicer me osebno ni poznal, a ko me je nekega dne videl vstopiti v omnibus, je prisedel k meni in me nagovoril, pa je bilo novo znanje narejeno. Tako se tu v tjini najdemo. “Slovenski krožek” je v tem času dal pobudo za zelo razveseljivo dejanje. Dne 5. maja je sklical sestanek z dnevnim redom: Poročilo in razpravljanje o slovenski šoli, oziroma jezikovnem tečaju. 2. Ustanovitev mladinskega odseka in pouk glazbe novim naraščajnikom. Sestanek sc je vršil ob obilni udeležbi in nad vse živahnem razpoloženju. Prvi je k dnevnemu redu spregovoril odbornik «Jože Cotič, ki je zelo lepo in točno raztolmačil namen sesta uka. Za njim je prevzel besedo odbor, da ne bi zopet ostalo vse pri lepih besedah, in naj pisec, ki je prosil avzoče, naj takoj imenujejo izvršilni se naročil temu odboru, da mora takoj udejstviti želje, izražene na tem sestanku. Izvoljen je bil tedaj takoj sledeči začasni šolski odbor: Predsednik: Hinko Vrabl, tajnica: Beti Dekleva, gospodar in blagajnik: France Makovec, odborniki: Cvetrežnik Mara, Sedevčič Viktorija, Mučič Leopold, Prelogar -lože, Biža.jl Peter. Odbor se je tudi takoj oltil svoje naloge in že razposlal vsem Slovencem in prijateljem v Uruguayu vabilo na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 19. maja, da se vpišejo otroci oziroma udeleženci tečaja. V vabilu javlja odbor svoje sklepe, da se začasno vpelje tedenski tečaj, ki ga bo vodil pisec teh vrst. Pouk se začne ž< v soboto 25. maja. Predmeti bodo naš jezik, zgodovina našega naroda in zemljepis naše domovine. Prvi Evropci so stopili na uruguajska tla leta 1516 pod vodstvom Juana Diaza de Soliš. Kolonizacija se je začela šele v 17 stoletju. 1724 leta je Bruno de Zapala ustanovil Montevideo. Dežela je bila sprva pristojna pod Limo, pozneje pod Buenos Aires. Potem se je začela borba za to deželo. 1807 so poskusili srečo Angleži, pozneje 1917. so osvojili Montevideo Portugalci. Leta 1825 so sprožili osvobodilno gibanje “Los Trentina y tres”. S pomočjo argentinske vojske so z bitko pri Ituzaingo (1827) porazili Portugalce in je dežela dosegla samostojnost. Pozneje se je predsednik republike preveč zvezal z znanim argentinskim samosilnikom Ro-zas, kar je povzročilo vojno med tema do tlej vedno dobrima sosedoma. 8 let so gospodarili v Uruguaju Argentinci. Dežela je bila do kraja uničena radi teh vojska in radi notranjih bojev med “belimi in (rdečimi”. Pred sto leti je bila dežela v zelo velikih gospodarskih stiskah, šele .po 1886 se je dežela spet umirila in je od tedaj dalje živela v lepem miru in dosegla blagostanje, katerega, so sedaj deležni tudi mnogi naši rojaki. Zastopnik Jugoslavije v Uruguayu je izseljenski duhovnik David Doktorič, ki ima svojo pisarno v Floridi 1394. — Vrhovni predstavnik «Jugoslavije za Uruguay pa .je minister dr. Izidor Cankar v Buenos Airesu. PO ARGENTINI SEM TER TJA ČEZ RIO COLORADO. . K« sem zamišljeno gledal v temno pokrajino, skozi katero so hrzeli žarki luči iz i a Osvetljenega vlaka in urejeval spomine ter ugibal nadaljni načrt, me je zdramil iz moje zatopljenosti moj sopotnik. Tudi to pot sem si vzel spalni voz. Bolje je, tako sem presodil, da se naspim na vlaku, ko imam čas, kot da zaspim za mizo tam pri rojakih v Villa Regina, kot se mi je lani primerilo, ko sem bil v Mendozi, da me je spanec nazadnje zmagal. . . Moj potni tovariš je bil dotlej v jedilnem vozu. Kmalu sva .si bila poznana. Še več. Ko sva si bila na jasnem, da sva oba namenjena v Alto Valle, tako se namreč imenuje tisti del Ria Negra, ki leži med Villa Regina in Neuquvnom, se mi je predstavil kot oblastni uradnik pri odpošiljanju sadja in mi je povedal, da je bil že večkrat v Girico Saltosu, kjer je pravzaprav najboljši sadovnjak. Najprej sem se pozanimal za tisto, česar dotlej od nikogar nisem mogel zvedeti. On šele mi je povedal, da imajo v Cineo Saltosu tudi kapelo, dosti veliko za tiste, ni k maši pridejo in ko sem mu povedal, da sem tja namenjen mi je tudi obljubil, da bo obvestil takoj tiste, ki imajo kapelo na skrbi. Jaz sem bil namenjen tja šele čez 2 dni. Pozanimal se je, koga da tam poznam Nisem se zanesel, da bi mogel o naših ljudeh kaj vedeti. Zato je pa bilo moje začudenje toliko večje, ko sem mu imenoval Antona Šinigoja, pa mi je on takoj vedel povedati: da ima jako lepo hišo in prvovrsten sadovnjak, da so trije bratje. . Prav tako je vedel za Bruggerjeve... “Kako jih ne bi poznal, če sem bil pa že več let zaporedoma v Cinco Saltosu. Letos pa še ne vem, če me ne pošljejo kam drugam. Če pa pridete kaj v Cinco Saltos, le vprašajte v hotelu, tam me dobite in v vsakem slučaju pa na svidenje v nedeljo pri maši, če jo boste res imeli, saj veste, jaz sem tudi veren kristjan in navadno grem vsako nedeljo k maši, tako mi je pojasnjeval sopotnik. Prav veseli ‘me, da najdem takega sopotnika, da se lahko kaj pametnega pomeniva, človek naleti povsod na tiste vsevedne, ki še do tega niso prišli, da ne vedo vsega... Zanimalo me je, poslušati strokovnjaka o sadnih stvareh. Nekoč sem o sadjarstvu vedel marsikaj. Saj sem celo neko razpravo napisal — kot študent seveda_ ker študentje navadno več vedo kot njihovi profesorji.. . o sadjarstvu. Danes se več ne spominjam, kak naslov je tista moja umetnost nosila, in tudi ne vem, če “še stoji na višini modernega sadjarstva”.. . Eno je gotova resnica, rad sem hrustal medne tepke, okusne vrčke, sladke pomarančevke in rdeče figovke, in ko sem za božične praznike hitel domov na počitnice, me je bolj kot vse drugo zanimalo, če bo še kaka zlata par-mena, tofelček ali kosmač, ali “rdeči” ali ceganček... Saj celo za božično drevesce ni bilo lepšega obeska, kot smehljajoče jabolko. . . da so se kar sline cedile, in velikonočni butari ni bilo nič lepšega kot spet rdečelično jabolko. Pomaranč je bilo povsod; toda jabolka, tista lepa. rdeča so pa imeli samo tam kjer so bili naj na -plodnejši sadjarji. . . in nas oče so no pravici nosili naslov prvega sadjarja v kraju. Kako bi človek ne bil poln navdušenja za len sadni vrt i 1 (‘daj v aprilu, ko so se belile cvetoče črešnje med golim drevjem in potem, ko je dehtelo kot sama nein ešk a dišava čez vso dolino, polno belega cvetja hruše-vega i nrožnatih jablanovih cvetov.. . Vsi tisti spomini so oživeli pred menoj, ko mi je razlagal moj sopotnik o lepoti sadnih vrtov dpžele, v katero naju je nesel drdrajoči vlak, ki se je (ako zaganjal v podobo sadnega vrta ob Rio Negro, da je “pozabil” na tisto pesmico o račieah. . . in mi je začel peti drugo pesem: Stoje na holmu hiše tri, pod holmom potok čist šumi, in ribice tam plavajo, po vodi se zigravajo. Orehov jablan, hrušk, sliv, ob poti je do samih njiv... Da. tako je menil sopotnik. Lepa je ta dežela in tudi bodočnost ima. So nekateri, ki so si v par desetletjih < napravili že lepo imetje. Seveda je tukaj vse tudi nekoliko tvegano, zakaj, kar nenadno se pojavi kakega sadu v toliki množini, da zgubi vso ceno. Hruške viljamovke, ki so bile pred nekaj leti naj večja dragocenost te dežele, so postale danes kaj brezpomembne, ker se jih pridela toliko, da je njihova vrednost padla na petino in še manj tistega, kar so se plačale pred leti. Prav zato, da se v nadalje ognejo kakim podobnim neprilikam, se oblast sedaj močno zanima za nadaljni razvoj sadjarstva in prav posebno tudi za trgovino. Prav zato grem doli, da bom nadzoroval vdevanje sadja, da moremo garantirati za pravo trgovsko blago. V vsakem kraju je tako poskrbljeno za nadzorstvo. Nadalje mi je pripovedoval, da so letos prišla zelo 1 mnoga naročila iz severne Amerike, Angleške in Šved-ske, kamor se bo prodalo največ sadja iz Ria Negra, ki po pravici slavi kot najboljši argentinski sadovnjak in ki se lahko meri tudi s Kalifornijo. Seveda je najin pogovor nanesel še na druge stvari. Tako tudi na razne svetovne težave. Kj, vojska.. . Kako pa naj bo drugače... če su Pa današnji ljudje postali tako zaslepljeni, da ne vidijo nič drugega, kot tisto, kar jih v oči bode. Vojska v Evropi.. . in tukaj, prosim vas! če pa doživljam in bom morda tudi te dni doživel, da bo prišel sosed tožiti na skrivaj svojega soseda, da naj natanko pogledam, ker ima slabo sadje... Če so pa ljudje tako zelo pozabili, da smo na svetu zato, da drug drugemu dobro delamo in ne zato, da skuša vsak, kako bi čez drugega preraste!. . . Ta prokleta nevoščljivost in sebičnost . .. kot da nismo vsi ljudje med seboj bratje, ki naj bi kot ena družina lepo v božjem miru živeli tukaj na zemlji, v zavesti, da je nad nami vsemi naš nebeški oče, ki nas bo nekoč postavil v vse lepši vrt, kot so pa sadovnjaki v Alto Valle... Nekateri ljudje mislijo, da so prišli naprej ker so vero zavrgli in ne gredo več v cerkev... to je prav tako, kot če bi avto gonil samo z nafto, pa bi mu ne dal tudi olja... Zato tako škriplje danes življenji'- zato je toliko sovraštva, toliko nezadovoljnosti, toliko nevoščljivosti. . . Prav razumne misli je razvijal možak. Le žal, da so premnogi preveč otopeli, da bi take misli sploh kaj razumeli in nanje kaj dali... Tistih namreč, ki se bedasto smeje in še bolj bedasto kako besedo pritakne, kadar mu hoče kdo kaj pametnega povedati. Takih bratcev se povsod kaj dobi. Toda kaj jim hočeš? če je bil toliko brihten, da je znal v Ameriko priti, potem že nekaj ve... kaj ne da res? Med takim razmišljanjem smo drdrali dalje. l’ro-vincij« Bs. Aires je ostala že zadaj. Bili smo v Pampi. Pampa je dežela, velika za pol Jugoslavije, ki ima i pa le 175.000 prebivalcev. Je to suha peščena dežela, v I kateri so ponekod dani pogoji za setev pšenice, nekaj dežele je uporabna za pašnike, sem pa tja je kak lep vrt, toda večina dežele je pa žalostna puščava, po kate- I ri divjajo viharji, ki nosijo teške oblake sipe; posebnost te dežele so potujoči skladi sipe medanos). Skozi tisti del dežele, ki leži ob dolnjem teku Rio Colorado (rdeča reka) me je nesel oni večer vlak v dalji kakih 80 km. Smo že na Rio Colorado, tako mi je pojasnil sopotnik, ko je zgrmel vlak čez dolg most. Onstran reke je pa dežela Rio Negro. Za nama je že Pampa in Prov. Buenos Aires. Toda tudi dan jebil že za nama, zato sva si rekla lahko noč in se izročila božjemu varstvu in pa vlaku. Menda se nadalje vlak ni nič kaj ustavljal ali pa tega nisem čutil, zakaj kmalu je prišel sobar in me zdramil. Kmalu pride Villa Regina, tako mi je rekel. Kar neverno sem ga pogledal. Ob 5 uri se vendar mora že kaj daniti.... toda niti najmanjšega sledu nikjer o mladem dnevu. Toda tudi moja ura je držala s sobarjem. . . Torej bo že res. Pet proč. Komaj sem bil gotov, to se pravi, če bi talar ne imel toliko knofov. Nisem še vtegnil vseh zapeti, pa smo že ustavljali in stali in ni mi kazalo drugače, kot stopiti Ven. Bil sem v Villi Regini. Temne postave potnikov so begale sem in tja, mene so pa pozdravljale svetle zvezde. Morda se pa le še kdo od kod pokaže, tako sem presodil, ko sem srečno zapel zadnji gumb. PRI KAPELICI NA BRDU Daleč gori nekje so svetile blede postajne luči in so begale križem temne sence. Moj voz je bil zadnji. Ne kaže torej drugače, kot kreniti tja gori, kjer bom že pozvedel kam naj krenem. Tisti hip je že stal pri meni mož. Mi dovolite, da Vam ponesem kovček, me je nagovoril in že sem opazil poleg tudi dolgo postavo v duhovski suknji. To bo pa menda župnik, sem pomislil. Je že moral Božič, ki je za moj prihod vedel, sporočiti to župniku. Pozdravili smo se in duhovnik se mi je predstavil Kot župnikov namestnik, ker župnik je prav tiste dni odpotoval na duhovne vaje in ga nadomešča on, ki je sicer salezijanski profesor v zavodu v Bahiji Blanki, Vse župnije v Rio Negro vodijo namreč salezijanci. Prav tisti bij) je pritekel mož, krepke postave in me pozdravil kar lepo po naše: “Dobro jutro”. Najbrže gospod Božič, kajne? Da, gospod Janez. Malo zaspal sem in skoro bi zamudil, se je mož opravičil in prevzel kovček. Dremala je še vas v jutranjem mraku. Le polagoma se je budil novi dan. V župnišču smo pustili moje stvari, nakar sem' krenil z Božičem mimo njegovega do- I.ani smo praznovali -100 letnico Svete Gore. Slika nam kaže prizor ko se je Marija po končani vojni vračala na goro. ma, kjer je telefonična centrala. Zares g. Božič, kako pa ste prišli do takega opravka. Telefonist v Villi Regini! Kaj vem kako? Pred 12 leti sem prišel tukaj sem. Tukaj še ni bilo tedaj ničesar. Delali pa so veliko propagando, ker so pač hoteli spraviti v dober denar zemljišče, ki leži v območju kanalizacije iz reke Neuqueti. Nič prida mi ni tedaj tukaj kazalo, zato sem se namenil spet nazaj v Bahijo Blanco, a tam jebilo še slabše in sem se spet vrnil. Tako sem spoznal: bolj če človek išče, več časa zapravi in manj doseže; zato sem se kar resno oprijel tukaj in so rastle nove in nove hiše v vasi in gradile so se čakre na okrog. Danes je Villa Regina postal pomemben kraj in moje delo tukaj je skrb za telefonsko omrežje. Hvala Bogu, danes se ne morem pritožiti. Med tem se je dan že nekoliko odprl in pokazali so se motni obrisi brda, ki strmo leži nad Villo Regino. Na vrhu brda pa se odraža kapelica s križem. Ali ne bi napravila mal jutranji sprehod tja gori. Dolgo že nisem šel v breg in tudi videla bova lcaj od zgoraj doli, tako sem predložil mojo misel. Kar hitro sva krenila čez železniški tir in hitela gori v breg. Saj ni taka pot nič posebnega. Doma smo imeli taka pota vsak dan. Vodila so na njive, na košenice, v vinograde v cerkev in šolo... Da. To je bilo doma. Tukaj so pa naša pota le tlakana in ravna, in še po tistih... prosim vas, kdo pa hodi. Saj sc samo vozimo... Zalo je bilo zame nekaj zares prijetnega in zaželje-uega. Vsaj eno uro bi hotel plezati v goro, pa že je bilo pota kvišku konec in stal sem poleg male kapelice ali bolje zraven znamenja, ki so ga postavili na najvišji točki onega brda. V njej kraljuje Mala Terezija. Med tem se je zdanilo. Čudno, čudno. Šest že proč in šele sedaj se je napravil dan. No, pa ni treba hoditi zato v dunajske šole, da človek razume, zakaj je tako. Saj sem sc vendar celo noč vozil naravnost na zapad in kakor je bila prejšni večer noč bolj kasna, tako in še nekoliko bolj se je zadržal danes dan. Zemljepisna razlika med Buenos Airesom in Villa Regina je tolika, soln-ce, vzhaja že polne pol ure kasneje kot v Buenos Airesu. Ra kaj bi si človek tr] glavo s temi učenimi stvarmi. Najbolj zanesljiva ura so petelini, ki vedno pravi čas oznanijo dan, ne da bi študirali kod sc sonce potika. . . In ti petelini so peli svojo jutranjo pesem prav tedaj, ko je vlak privozil v Villo Regino. Na uro menda ne poznajo več kot mali Božičev Ladko, toda na sonce se pa razumejo bolje kot učeni dohtarji. Tako pamet jim je dal njihov Stvarnik, kateremu pojo hvalnice ko se sonce pripravlja, da pokuka izza gore. Tamle, poglejte! mi je Božič pokazal proti jugu. Na podnožju se je vlekla železna cesta. Onstran kopica hiš ob širokih ulicah. Pravkar je brzel avto iz vasi in dvigal velik oblak prahu; tamkaj nekje dalje je brzel konj z dvokolesnim “surkijem” in tudi njega je spremljala prašna sled. Tja doli proti jugu se razprostira zeleno polje med dolgimi vrstami topolov. Tamkaj so čakre. Na vsak km razdalje približno je med poljem puščen prostor za široko cesto, tamkaj so zasajeni topoli, kateri delijo vso poljano v ograjena polja, med katerimi so pota. Poglejte: kakih 7 takihle vrst proti jugu in kake tri proti zapadli, pa pridete do Fabčičev, kamor bova danes stopila. Govoril sem z župnikom, ki nama bo dal svojo čato. (čata je auto, ki ima spredaj malo kabino, zadaj pa prostor za tovor), da se bova tja peljala. Da, tamkaj, le štejte! gaj vidite vrste topolov, ki teko takole na pošev. Tam, kakih 10 km od vasi so Fabčiči, malo dalje tam Humar. Že vidim. Tamkaj je pa že tudi konec obdelanega sveta, ker vidim, da je spet drugo brdo. Tam pod brdom teče reka Rio Negro. Ves tale svet, ki ga vidite tu pod nama je nekoliko nagnjen doli proti reki. Prav tukaj le na podnožju vidite “slani potok”, ki leče doli v Rio Negro. Ko sem opazoval to razkošno deželo, katera je bila na vzhodno stran kaj kratko odmerjena, na zapad pa je segala daleč tja nekam, vsa v drevju, sem opazil,, da se vlečeta vzporedno dve brdi. Tisto brdo. na katerem sem stal jaz se vleče kakor dolga veriga vse dalje na zapad in teče od vzhoda, kakih 15 km na jugu se vspo-redno vleče tudi podobna griva, sicer malo nižja na videz, a prav tako nepretrgana. Tole je torej “Gornja dolina”, “Alto Val le” de Rio Negro, sem razumel, ko mi jepojasnil Rožič, da tisti dve brdi tečeta vse do Gral. Roča in še naprej do Nen-quena. Tedaj sem razumel vrednost tiste zemlje. Po tej ozki dolini teče velika voda. Toda njena struga je na najnižji črti. Ker so klimatične razmere take, da v tistih krajih ni nobenega deževja, je bil ves tisti svet ne-poraben. Treba je bilo torej prevarati vodo in jo speljati po taki poti, da pride na na najvišjo črto v dolini in namaka navzdol proti reki. In dejansko je bila ta misel, ki je vodila inženirje, ko so zamislili velike na-makalne naprave, od katerih živi danes vsa tista dolina, ki šo jo v nekaj desetletjih iz puščave spremenili v cvetoči vrt. Med tem je sopihal doli pod nogami vlak. Dolga kača je ravno brzela. To je sadrii vlak, mi je pojasnil Božič. Sedaj se je že začela trgatev. Vsak dan teče odslej kakih 10 in tudi več vlakov, ko vozijo sadje iz Rio Negro. Kakih 12 voz ima vsak. Sedaj so že začeli trgatev s hruškami. Tega sadja je tudi v Villi Regini veliko. Tule spodaj vidite onole tovarno. Tamkaj je “vnov-čevalnica za sadje”. Nekaj vagonov se vsak dan odpravi samo iz te tovarne. Včasih pa tudi cel vlak en dan. Poleg tega pa nekateri tudi sami direktno pošiljala vlakom brze sedaj in kako jo pobirajo. Sedajle pa jo in kdo bi preštel koliko se odpelje s kamijoni. Vlak Ciril Zamar, župnik v Biljah jo zatisnil oči 1:1 aprila v Biljah, Leta 103(1 je praznoval meš, v Smederevu pa 200. Tudi v Beogradu sta Sava in Donava narasli in poplavili nekatere obrežne ulice. Do 5. aprila je bilo pri Novem Sadu porušenih nad 700 hiš. čez 12.000 ljudi je bilo brez strehe. V južnem Banatu je utrjevalo 15.000 delavcev noč in dan obrambne nasipe. V Petrovgradu (Vel. Bečkereku) je voda porušila 56 hiš. Okoli 4000 juter plodno banaške zemlje je bilo pod vodo. Za prvo pomoč je gradbeni minister dr. Krek odobril kredit v znesku 500.000 din iranski upravi v Novem Sadu. I Hi OPAZOVALEC Zavod za italjansko kulturo v Ljubljani je bil otvorjen 9 aprila. Podobna ustanova je tudi v Zagrebu in Beogradu. < V Murski Soboti je umrl Nikolaj Ne-meš, zelo priljubljen zdravnik. V Idriji je zatisnila oči Ana Troha, soproga upokojenega uradnika. Mednarodni kongres Kristusa Kralja se bo vršil naslednje leto v španski Zaragozi. Lani jo bil v Ljubljani. Mesto ima 300.000 ljudi in je sposobno da sprejme velike množice. Slovenski koncert v Zagrebu so z velikim uspehom organizirale slovenska dekle ta, članice Marijine družbe, največ Slovenke, ki služijo v Zagrebu. Jubilejna umetnostna razstava jo bila odprta v .Talcopovičevem paviljonu. Je spomin ob 40 letnici prve slovenske umetnostne razstave v ljubljanskem mestnem domu. Razstave se je vdoložilo lili slovenskih umetnikov, med njimi 7 tistih, ki so nastopili že pred 40 leti na oni prvi razstavi. Zborovanje lesnih trgovcev je pokazalo perečo probleme lesne trgovine. Opaža sc velika nevarnost v negotovosti plačil. Nemčija še vedno kupuje velike količine, z Italijo so težave radi kliringa. Le z Ogorsko in Grčijo so dobre in zanesljive kupčije. 20 dinarski novci kovanci so vzeti iz prometa. Trboveljska preinogokopna družba jo zvišala cene za 7.5%. Smrtne žarke je bojda znašel v Zagrebu tehnik Boroevič Migi. Ti žarki nosijo strup z električno silo skozi steklo, les, zid, zemljo in beton. No morejo pa skozi jeklo in železo. V Dobrni na štajerskem so dela za vodovod že močno napredovala. Mnogo delavnih rok je zaposlila tudi regulacija potoka Topličnice. Studenci pri Mariboru so dobili lastno župnijo, ki je bila obljubljena že pred 180 loti. Stara romarska cerkev bo župna in jo bodo oskrbovali tudi nadalje kapucini. V šent Lovrencu na Drnpolju je pogorela domačija krojača šolarja. Vrhnika je imela zelo lepo uspel gospodi nski tečaj, ki se je vršil v novem prosvetnem domu, V Martjancih v Prekmurju se ponašajo s častitljivo starodavno cerkvijo, katero je pa zob časa močno oglodal. Nosi letnico •392. Sedaj so sc lotili, da cerkev zopet lepo obnove. V Gorici se je meso podražilo za 25%. Krompirju je cena narastla od 44 do 1)5 bi' za 100 kg. Slovenski letalki v Sev. Ameriki. Francka Dreni k in Ivanka Pisk, obe iz znanih slovenskih klevelandskih družin sta neustrašeno sedli na letalo, ki sta ga sami vodili 10 aprila 2000 km daleč. Zgodba italjanske vasi v Bosni, Pred kratkim smo brali v časopisju novico, da ■K' v Bosni iz vasi Mohovljani odšla veči-11 a prebivalstva (50 družin), ki so se odevali klicu Mussolinijevem. Navedeni Italijani so pred 55 leti prišli iz južne Tirol-ske. Po prevratu so zaprosili za italijansko državljanstvo in so svoji domovini ostali tako zvesti, da so odpotovali v Italijo in so bili baje prav lepo sprejeti. Njihova posestva so šla sedaj na prodaj in so jih največ pokupili goriški emigranti po posredovanju “Istre” v Banji luki. V Trnovem pri II. Bistrici bo zrušila velika tovarna papirja na ozemlju med železnico in strugo Reke. V Krminu v Brdih jo slavil svojo 80 letnico in 50 letnico* poroke Jožo Maurič. Žena se je že davno preselila v večnost. V Lokvi je gorelo pri Umeku. škode, je 6000 lir. V Svetem pri Komnu je umrl Ivan Pipan, star 70 let. V Rcču jo bila te dni likvidirana hranilnica. V Dornbergu so imeli na veliki petek veliko požarno nesrečo. Ko so bili na veliki petek skoro vsi vaščani v cerkvi, so nekateri opazili, kako švigajo ognjeni jeziki iz hiše posestnika Ivana Rijavca na Brdu. Požar se je z veliko naglico razširil na celo poslopje. ICer ni bilo gasilcev, je ogenj kaj kmalu vse uničil. Reševala je, kar se je dalo, samo gospodinja, ki je ostala sama doma. škodo cenijo na 50.000 lir in le malo je kritega z zavarovalnino. Uničeno je vso žito, orodje, pohištvo in ostalo, šele kasneje so prišli gasilci iz Gorice, ki so ogenj omejili in rešili hlev ter obvarovali so sednje hiše. V Škocjanu pri K°pru je ogenj napravil 200.000 lir škode pri baronici. V Biljah pri Gorici je umrl v 76. letu starosti g. Ivan Nemec, lastnik opekarne in posestnik. Rajnki je bil izredno skrben gospodar. Zlasti je globoko ljubil zemljo ia jo z vso pridnostjo obdeloval. Čeprav že ves slab, je še dan pred smrtjo šel v svoj vinograd. Svojo življenjsko moč jo črpal iz globoko vernega srca. Veličasten pogreb je izpričal, da je užival veliko spoštovanje v domači vasi in vsej okolici. Vprašanje samouprave Slovenije je čedalje bolj važno in perečo. S L aprilom, ko je banovina Hrvatska dobila svoj lastni proračun, so lahko reče, da je preurejanje države v glavnem končano in se zato samo po sebi postavlja na dnevni red samoupravna banovina Slovenija. Slovenci smo Hrvate v njihovi borbi za avtonomijo vedno podpirali, zato pa je naravno, in po sebi razumljivo, da pričakujemo, da od hrvatsko strani no ho nobenega zadržka, da tudi Slovenija postane enakopraven del države. — Kar sc tiče Hrvatov, zahtevajo čimprej volitve v lirvatski sabor in utemeljujejo to tako, da bi ta sabor sedaj, ko je dobila Hrvatska svoje avtonomne finance, lahko koristno in plodovito deloval. Grad. v Prekmurju, Za župnika je bil imenovan dosedanji provizor Kolenc Ivan. Beltinci. Umrla je v bolnici žena veletrgovca Osterc, gospa Minka. V Trimlinili so pogorele 4 hiše in si niso rešili skoraj ničesar. Ogenj je nastal, ko so kruh pekli. Tvrdkova ima tudi živahno društveno življenje, ki. ga vodi nadučitelj. Posebno lepo je uspela igra “Dve nevesti”. Murska Sobota. V Martinišču bodo zgradili lepo kapelo. Doslej jo zbranih že 35.600 Din. —- Bolezen “meningitis” je tudi v soboški bolnici zahtevala nekaj žrtev. Posebno od kraja, kor te bolezni niso še prav poznali. Sedaj jo pa že uspešno zdravijo. — Pred katoliško cerkvijo so podrli staro kostanje, ki so zapirali pogled na lepo stavbo in je sedaj podoba trga bolj lična. Lendava, športni klub Lendava je v boju z Dravo iz Ptuja odnesel oni dan čnstno zmago. Pertoča. Banovinska cesta do, Hodoša bo sedaj preložena. Delo je bilo oddano za 272.000 Din. Nadzorstvo nad tujci je v vsej Jugoslaviji zelo strogo, posebno pa v obmejnih krajih. Vsakega prišleca je treba v 12 urah najaviti, kar je zapovedano zelo st rogo. JUGOSLAVIJA IN RUSIJA Gospodarski pomen trgovinskih odnosov s Sovjetsko Rusijo je zelo velik. Sovjetska Rusija razpolaga ravno s surovinami, ki jih Jugoslaviji primanjkuje, katerih dovoz je danes z drugih delov sveta precej otežkočen. V prvi vrsti lahko Jugoslavija iz Sovjetske Rusijo uvaža koks, premog, antracit, surovo nafto bombaž in laneno seme. Rusija je na bombažu zelo bogata. Lansko leto ga je pridelala en milijon ton nasproti 840.000 tonam, kolikor jo znašala proizvodnja bombaža leta 1938. Višek bombaža za izvoz, ki ga je imela Sovjetska Rusija na razpolago, je v začetku tega leta znašal 700.000 ton. Tudi premoga je Rusija zelo bogata, že do sedaj smo iz Rusije uvažali znatne količine antracita. Poleg tega nam Rusija daje tudi kameno sol, ki jo je Jugoslavija do sedaj tudi dobivala iz Rusije po posredovanju Romunije. Jugoslavija pa bo v Rusijo predvsem lahko izvažala tobak, opij, oksid, volfram in antin, .antimon, cement in boljše vrsto kamena za fasade in gradbeno industrijo. Prav tako prihaja v poštev za izvoz lucerna, nekatere oljarice in dalmatinski buhač, ki ga Sovjetska Rusija seje že nekoliko let v georgijski republiki. Za izvoz v Sovjetsko Rusijo pridejo v poštev tudi nekatero vrste sadja in povrtnine. Gotovo se bo Sovjetska «Rusija pri bližnjih trgovinskih pogajanjih z Jugoslavi-jo zanimala za uvoz svinj, ki jih je uvažala iz Bolgarije. Jugoslovansko odposlanstvo za trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo je 20. aprila odpotovalo iz Beograda. Odposlanstvo jo vodil bivši finančni minister dr. Gjorgjevič, kot člana sta odpotovala tudi dva Slovenca: industrialec Ivana Avscnek in tajnik ministrstva dr, Zalar. Petišovci: oni večer sta padla dva strela skozi okno na šolskega upravitelja Er-kerja. En strel je zadel v prsi, drugi v oko. Filovci. Lovrenčee Franc se je posvadil z maladimi zavoljo posestva. Pri tem je prišlo do hudega in je dobil stari tako hud udarec z motiko v trebuh, da je umrl. Lipovci. Gorelo je pri Liikovih. Hiša je zgorela do tal. Zveza poljedelskih delavcev (ZPD) je sporočila v aprilu, da bo moglo iti v Francijo 3000 sezonskih delavcev. Z Nemčijo se je stvar imela urediti šele*v maju. Velik delavsko kmečki tabor se je vršil v Murski soboti 5 maja, kakor je bil napovedan. Kasneje bomo že sporočili, kakšni so bili uspehi tega tabora. Misijonar Slovenec Prekmurec na Japonskem Antolin Auguštin je bil rojen 1911 v Beltincih. Gimnazijo je obiskoval v M. Soboti in v Italiji in na Rudni pri Šoštanju. Novo mašo je imel letos 16. marca na Japonskem, ki je prvi slovenski misijonar v deželi vzhajajočega sonca. Kot .lijak je bil med najboljšimi, tudi jo spreten na klavir in gosli, saj vodi salezijna-ski orkester. Tudi komponist je. Njegov delokrog je velemesto Tokio. J 17 Novomašni križ mu je poklonil prekmurski akademski klub Zavednost. Križ nosi napis: Zavednost — prekmurskemu misijonarju — Velika noč 194(7. Ljubljanski stolni kanonik je postal tv-žiški župnik Anton Vovk, sorodnik pesnika Prešerna. Bil je rojen v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi na Gorenjskem. Delovni je d leta kot kaplan v Metliki in nato v Tržiču. Bil jo naravnost oboževan. 8 svetim apostolskim ognjem jc deloval za zveličanje duš in tako bo vršil tudi veliko naloge na novem mestu. Cene v Jugoslaviji neverjetno rastejo. Živino izvažajo tako, da je nastalo zares vprašanje, če ne bo to na škodo živinoreji. ;— .Tajen so se po Slovenski krajini in na severni meji prodajala po 1.50 din eno... Na splošno so eene narastle za 25%. V Kastvu je bil po znsluženju odlikovan šolnik Bruno Jurinčič, ki je 40 let tako zvesto vršil svoje delo, da ni zamudil niti enega dno. Učiteljišče je dovršil v Kopru in služboval po raznih istrskih krajih. V šent Jurju pri Grosupljem je umrl znani mož, večleten župan Josip Perme, zaveden mož, ki je ves živel za javni blagor. Njegovo ime bo ostalo trajno ohranjeno v "Permetovi jami”, katero je on odkril in ki jc zaslovela kot nadomestek za Vostonjsko jamo. V Moravčah grade vzorno sušilnico za sadje. — Vas Drtija jc dobila krasno novo pot z drevoredom, ki je spomin na delo vodne zadruge, ki je izvršila osuševalna dela v močvirju. Ribnica jc dobila novega dekana. To odlično mesto je zasedel mladi duhovnik Demšar Viktorijan, doma iz žirov, ki je med 17 otroci deseti sin. Prve razrede je, študiral v Gorici. Novo mašo je pel 1929. Na Koroški Beli je razvil kot kaplan svojo apostolsko delavnost v najlepši luči. Bil je dalavski kaplan. Poznajo je prišel v Škofjo loko. Metlika. V Slanini vasi je zlobna roka zapalila pri Molkovih. Na srečo so ogenj začasno opazili in zatrli. "Slovenija in Slovenci” se imenuje nova knjiga izpod peresa publicista Erjavca, ki zelo jasno pokaže pravo podobo našega naroda. Knjiga stane 20 Din. V Mrzlem polju na Vlaškem je smrt nenadno pokosila priljubljenega grško-knt. škofa Dionizija Njaradija,, kateremu so prav letos pripravljali v Križevcih na Hrvaškem 20 letnico škofovanja. Dol pri Ljubljani bo dobil novo Solo. Stara šola bo pa občinski dom. 30 letnice- orlovske himne: "V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast” se je vršila v Ljubljani. Orel je bil pred vojsko pomembna organizacija, ki je marsikaterega fanta vodila v resno življenje. Sedaj njegovo delo nadaljuje "Zveza Fantovskih Odsekov”. ^^^jOBKfH^nnrlinünetna gospa KATI DOKTORIČ, svakinja izselj. duhovnika Davida Doktoriča, stara 55 let. Pokojna je mama Fortunate Doktorič, kateri izrekamo naše iskreno sožalje. Naši bratje v Primorju, izšle so v drugi izdaji "Svete pesmice”, 10fi ljudskih napevov za cerkvene zbore, priredil Vinko Vodopivec, izdala Goriška Mohorjeva družba. V -Idriji je umrl g. Grile, predsednik Posojilnice, mestni podžupan itd. Njegova gospa-vdova je počastila možev spomin s tem, da je pogostila 21)0 revežev z dobrim obedom. Nadškof msgr. Margotti je sklical sinp-uo (duhovniški zbor) z.x goriško nadškofijo. Ko se je peljal po službenih poslih proti Ajdovščini, je zadela kap do snird 48-letnega zavarovalnega, uradnika H. Tomšiča iz Gorice. za župn-ka v PodkrJjU nad Vipavo je bil ustoličen g. Štefan Gnjezda, dosedanji tamošnji župni upravitelj. S/. Križ pri Litiji ima menda že ne.e orgije. Prejšnje so šle stare 100 let v pokoj. Janez Pristov, slovit jezuitski pridigar je umri v Ljubljani. Pokojni je brat horjulskega župnika . Dragaluš. Pogoreli so trije posestniki v Zapudju. Najbolj je prizadet Štefan Gor-ša, kateremu so zgorela vsa poslopja in tudi prašiči. Živino so mu rešili sosedje. Gorelo je med tem, ko je bil on daleč na delu. V Šmihelu pri Novem mestu so postavili spomenik v veliki vojni padlim vojakom. Za Kočevskega dekana je bil postavljen Peter Flajnik, doma iz Vinice, ki je posebno blagoslovljeno deloval v šent Ruper-tu na Dolenjskem. Prečna dobi novo postajo na progi N. mesto Toplice. — Češki travniki so bili izboljšani, da bodo manj močvirni. Šv. Trojica v 81ov. goricah jo dobila ponosen prosvetni dom. Misijonar Mesarič je obiskal domovino. Deluje s čudovito delavnostjo v Bengaliji, kjer delujejo še mnogi drugi jugoslovanski jezuitski misijonarji. V Parizu je umrl karidnal VerdiCr. Ta svetniški mož je na čudovit način posegel v nižine pariškega velemesta in zasejal seme resnično globokega krščanskega duha, ki je pokazal s pravo apostolsko ljubeznijo odrešilni evangeljski nauk tudi komunističnemu delavcu. Mož je ustanovil čez 100 novih župnij po delavskih predmestjih Pariza. Na Rakeku je bil slovesno ustoličen prvi župnik 7 aprila. Doslej tam ni bila samostojna župnija, temveč je hodil duhovnik iz Cerknice. Novi župnik je Franc Nova k. Maribor. Elektrika jc zasvetila pri sv. Urbanu nad Mariborom, ki je kaj lepa točka nad lepim Mariborom. Visok je 595 m. Prekmurski gasilci so zborovali v Soboti. Soboška župa šteje 108 gasilskih čet. Na njihovem področju so lani požarji napravili 1.3 mili j. Din škode. Po cenitvi bi bila škoda 7 krat večja, če bi ne bilo organiziranega gasilstva, tako so pa pravočasno omejili nesreče. Sv. Barbara v Halozah je imela zabavo; nek mož v Gruškovcah je pa jokal, ali pa klel... cigan ga je namreč potegnil, da mu je dal bankovec za 500 Din, za vzorce, da bo napravil več novih, toda ni bilo od nikoder več ne bankovcev ne cigana .. . Iz Slovenske Bistrice so odšle tri šolske sestre v misijone, in sicer Regina čurič iz črensovec, Martina Drofenik iz Stoperc pri Rogatcu, in Bonifacija Šmid iz Loč pri Poljčanah. Kaj so izgubili Finci. Dne 29. marca so bili objavljeni prvi uradni podatki o gospodarskih izgubah v zvezi z odstopom o finskega ozemlja sovjetski Rusiji po sklepu miru. Finska je izgubila desetino svojega zemljepisnega prostora, v katerem jo 250.GOO ha že od leta 1918. zelo dobro obdelane zemlje. Freuen so to zemljo napravili plodno, so uporabili Finci ogromne delovno moči in napore. To izgubo bo Finska prebolela, ker inm še mnogo prostora, ki ga lahko pretvori v plodnega. Hujši je udarec glede industrije. Nad 400 podjetij, v katerih je bilo zaposlenih nad 211.000 delavcev, jeprešlo v sovjetske roke. Motorna sila teh podjetij znaša 100.000 konjskih sil, obsežnost proizvodnje je pa z.iašala dve milijardi finskih mark. V industriji je Finska izgubila 10% celokupnega obsega; k sreči bodo lahko večino tc izgube nadomestili v drugih delih državo s pospešeno industrializacijo. Gozdov je izgubila Finska 11%, kar sicer ni prevelika izguba, kor je znano, da je dežela za Združenimi ameriškimi državami in Rusijo najbolj gozdnata na svetu. Sovjetom so morali odstopiti Finci železne in bakrene rudnike. Rudarstvo bodo nadomestili z novimi rudosledi. Sovjeti so dobili tudi veliko vodno centralo v Ruhiali ter ostalih vodnih pogonskih sil v višini 770.00(7 konjskih sil. Vlada sc zdaj trudi, da preskrbi beguncem nov obstoj. Razdeljenih ho med nje 840,000 hektarjev zemlje in nad 300.000 glav živine. Sezidati bo treba blizu 00.000 vaških hiš in nad 30.000 mestnih stavb, kamor bodo prišli begunci. V Turnišču bo kmalu zasvetila elektrika. — Zopet se nadaljuje delo pri farnem prosvetnem domu, ki bo kmalu gotov. V Belgijo in Holandijo na obisk je odšel znani izseljenski duhovnik Drago Ober-žan. Kakšna usoda je doletela naše izseljence v oni deželi ni še nič znano. Tam je živelo kakih 8000 Slovencev« V šent Vidu p<>d Ptujem popravljajo most čez Dravinjo. Cesto iz Gorica v Postojno popravljajo. že (lelj časa je, kar so začeli z deli na cesti, ki pelje iz Gorice po Vipavski doli- ■ ni do Postojne. Na odseku iz Gorice pa skoraj do Šempasa je adaptacija ceste že gotova. Pri delih jc zaposlenih tudi nekaj domačinov iz okoliških vasi, vendar uprava ne zaposli več kot enega iz posamezne družine. Na Lijaku, pod Osekom in pri Dobravljah je cestna uprava kupila od domačih postestnikov primerna zemljišča, kjer bodo -sezidali stanovanjska poslopja s pritiklinami za cestarje. Nekateri deli te ceste so bili zadnje čase v obupnem stanju in je bil skrajni čas, da so sc merodajni faktorji odločili za t -meljito popravilo. Aretacije v košanski okolici. V košnn-ski okolici jc vedno dovolj dogodkov, ki so vredni, da jih zabeležimo. Medtem ko nestrpno pričakujemo izida razprave proti obtoženim umora, ki je bil lansko pomlad razkrinkan v naši vasi, smo doživeli drugo senzacijo. Pred kratkim je bilo aretiranih več mladeničev, ki so si drznili postaviti se po robu domačemu učitelju. 'Trije izmed njih, in sicer Pupis Anton, Adam Anton in neki mladenič iz sosednjega Kala (pri št. Petru) so bili postavljeni pred tržaško konfinaeijsko komisijo. Pupis Anton, ki je bil svojčas kon-finiran, nato pa deležen amnestije, je bil sedaj obsojen na 4 leta konfinacije brez pravico do amnestije. Adam Anton jo dobil 2 leti konfinacije, mladenič doma s Kala pa eno leto. Slovenski akademski pevski zbor je napravil turnejo po vsej Jugoslaviji in doživel triumf slovenske pesmi, katero so podali v najdovršenejši obliki v najvažnejših mestih: v Sarajevu, Beogradu, Nišu, in Skoplju. LISICA ZVITOREPKA MIROLJUBOVA BOLEZEN Miroljub se jo že hotel okroniti v st ra vi, kar stopi predenj medved Miško, rekoč: “Ljubi gospod in bratrun, dovolite nii, da so nekoliko potegnem za Lakotnika; zakaj Zvitorepka je res hudo razžalila njega in druge živali po gozdu. Vsi so že do grbi siti Zvitorcpkine vragometne predrznosti staro in mlado nestrpno pričakuje dneva, ko boste Vi, visoki moj kraljevi bratran, ostro sodili vse grde čine prekii-rane tatice, nasukane roparico. Predolgo se mi vidi — nezamerite mi, da sem tako odkritosrčen, visoki moj kralj in gospo 1 — predolgo 33 mi že vidi, odkar se prav nič no brigate za vladarsko posle. A zdi sc mi skrajni čas, da zopet pokažete vso svojo kraljevo moč in oblast, sicer Vam utegne Bog poslati še hujših kazni, kakor jv Vaša, sedanja bolezen. Skličite zato nemudoma vse živali širom polja in gozda na svoj dvor, da slišite njih pritožbo in jim sodite po postavi in pravici!” Miroljub se je zamislil in odvažno dejal Miškotu, no da bi se ozrl na volka: “Dragi moj bratran, pozovite mi skokonogega zajca Plahuna, da poleti križem mojega kraljestva in izroči vsem mojim podanikom prijazen kraljevski pozdrav in povelje, naj se z.bero črez šest tednov vse živali na moj dvor, kjer bom priredil včliki zbor. To jo moja volja! In takrat naj razloži Lakotnik ali kdorkoli svoje tožbe zastran Zvitorepke; takrat bom poslušal vsakogar!” To rekši, seje kralj obrnil meni nič tebi nič v drugo stran, Miško pa je ukrenil vse natanko po naročilu vladarjevem. A Lakotnik jo fepotcgnil vidno poparjen v gozd in je čakal velikega zbora. VELIKI ZBOR NA KRALJEVEM DVORU. Pomlad se jo prismehljala nad polje in log; dobrava je zazelenela in travniki so si nadeli praznični nakit iz pisanih cvetic. Iz drevesnih vršičkov in grmovja so se glasili krilati pevci in njih zveneči glasovi so so razlegali povsod na okoli; božji blesk je vladal križem sveta in trosil po zemlji zadovoljnost in veselje. Kralj Miroljub je poslal zajca Plahnim P° širnem svojem kraljestvu oznanjat splošni mir in vabit vseh podložnikov, velikih in malih, beračev in postopačev, da se naj zberd določenega dne na kraljevem dvoru. Skokonogi Plahim je vestno opni vil kraljevo naročilo ter iz. najsamotnej sili kotičkov zbobnal živali na dan, oznanjujoč povsod visoko povelje. In odpravili so se na pot imenitni gospodje: maček Krnjav in jazbec Dromuh, volk Lakotnik in pes Vaška, oba risa, L11-kavec in Lukavka, tolsti Sčetinec, bober Mehkodlnk in vidra Ribojela, šoja Straži-mira, krokar črnuh pa vrani Ivavra in Krokača, škorec čebljač in še veliko, ve. liko drugih. Od juga sem je priletela celo štorklja Dolgopetka s svojim bratrancem žerjavom in s svojo polsestro čapljo. Od vseli strani so prihajali, iz gozda in gr mov,ja, s polja in travnika, iz skalovja in robidox ja. Tudi najmanjšo in najslabot. nejšo živalce so krenilo na kraljevski dvor m brez strahu stopicale poleg svojih naj večjih sovražnikov: kuno, dehor in podla s'?“ 80 složno korakali poleg krta in '"iške, in še cel6 gosak Vrtokljun si je ''Pal napot z vso svojo družino, a sprem tiala sta ga sinica Repačica in vrabci. I rosogoj. Samo eno izmed živali ni bilo, ene sam. eute: lisi,:,. Zvitorepko. Preklicana tatica 81 ni upala stopiti prod kraljevo obličje zakaj r-jena vest ji je očitala mnogokaj. kar šeni zlagalo s strogo postavo splošnega miru. Zvit i buča se je skrbno ogibala jasnega dneva in jasne besede. Izostala ,e torej ona edina ter se ni udeležila včli-kega zl „ra na kraljevem dvoru, kjer so «e zbrali njeni neprijatelji in tožniki. Volk Lakotnik je stopil pn i pred kralja in mu začel razlagati svojo pritožbo. Vzravnal se je visoko sredi svojih sinov, obdan z zvestimi pristaši, sorodniki in zaščitniki, tor je izpregovoril s tresočim 30, razvnetim glasom: “Preslavni, visokem jeni gospod moj in kralji Vaše plemenito srce, Vašega Veličanstva pravica bodi moji nesreči in krivici sodnica! Usmilite ne mo, sojnce vseh kraljev, usmilite so mene in mojih nepreskrbljenih otročičkov, ki nimajo več zdravega rednika, da bi jim skrbel za vsakdanji kruh. Svoj košati rep sem izgubil n . ledu, a ob vodnjaku so mi kmetje lazrahljali in zdrobili kosti, da ne bom nikdar več prav zdrav. In vso to je zakrivila Zvitorepka. To seme tolovajsko me je pripravilo v tako nesrečo, samo t:i zaplotivca je kriva moje reve in nadloge; to vedo tudi vsi moji znanci, kar jih je tu naokoli! ’ ’ Volk je zmagoslavno zamahnil preko glav zapriseženih somišljenikov ter pokazal še posebej na Miškotu, visokega kraljevega brat rami; nato pa je nadaljeval: “Pa naj bi že bilo, ako bi trpel samo jaz; a Zvitorepka mi je oskrunila tudi moj dom, premikastila mi jo sinčka Redko-brada in izpraskala oči najmlajšemu Ne-teku! Srce se mi krči od bridke tugu in kliče pc- osvetl. Strela jasna s kraljevega prestola naj udari ničvredno Zvitorepko!” Ko je Lakotnik utihnil, je pristopil sl;.-boten psiček Breče. Priklonil se je globoko. pomahljal z. repcem in izpregovoril: “Poslušajte, milostni kralj, tudi mojo pritožbo! Nikdar so mi ni še posebno dobro godilo; a nihče ne ve, kaj ga še hujšega čaka, posebno pozimi, ko mraz neusmiljeno pritiska. Dobil sem mastno klobasico in jo skril v klenov grm, češ, to boš imel za največjo silo. Pa lisica ie klobasico izvohala in mi jo ukradla.” Začuvši Brečetovo besedičenje o mastni klobasici, se jo ukresal mačku Krnjavn ogenj v očeh; švignil je pokonci in vzkliknil: “Prazne fiče-fače so in nič drugega, kar Vam je to domišljavo Breče na česnalo, zakaj tista klobasica je bila prav za prax- moja. Ivo sem bil nekoč na svo jem ponočnem lovu, sem prišel tudi v mlin tmn v vrbini. Mlinar jo bil zadremal, a jaz sem mu posmuknil klobasico, ki jo je pozneje Breče od mene prisle-paril. če ima kdo tožiti zastran klobasice, smem torej ie jaz, Vaš vdani Krnjav!” “Nehaj s svojimi tožbami, prijatelj,” je dejal medved Miško, “saj s takimi tožbami opraviš presneto malo ali pa nič' Čemu bi prazno slamo mlatili in si jezike brusili? Saj je vendar jasno ko beli dan. da je Zvitorepka nesramna tatica, morilka in roparici, ki ji ni nobena lopovščina preostudnu. če doleti vse, kar nas je tukaj, velikih in majhnih, še tolika nezgoda, če izgubite celo Vi, visoki moj bratran n: kralj, vse svoje premoženje in povili še svojo življenje — ali menite, da bi rt Zvitorepka zaradi tega žalostila? Kaj še! Od srca bi se nam smejala, ako bi pri tem zanjo odletel le kak grižljaj ali če bi dobila ie eno pišče! Povem vam do-godbice da boste videli, kako Zvitorepka) spoštuje občni mir, ki nam ga jo zapo. vedal ruš dobrotljivi kralj. Sam kraljev sel, zajec PI-litim je bil žrtva njene črno zlobe. Saj ga poznate, Plahima, kaka od krito.srčna dušica je; in včeraj jo rjava poniglavim grdo zlorabila njegovo lahkoverno odkritosrčnost. Dejala je, da ga. hoče naučiti peti, kakor znajo veliki gospodje. Zajček je vdano pokleknil tor prekrižal roko na prsih; in začela sta prepevati pobožno pesmi. A naenkrat jo potuhnjena hinavka planila nanj in ga z'i-čela mikastiti in trgati za praznični kožuh, da 11111 je kar sapo zaprlo. Slučajno sem šel baš tam mimo in sem sc silno začudil, zakaj je petje tako mahoma utihnilo. Toda kmalu sem zvedel, pri čem sem. Zajček je zagnal silen vrišč, kajti lisica ga je že zgrabila za vrat in bi ga bila tudi gotovo umorila, da nisem prihitel jaz in rešil vekajočega Plahuna iz njenih zob. Ob ubogi zajček! Poglejte, tamle sloji miroljubni poslanček, ki še ni nikomur na svetu prizadejal najmanjše krivice! Legl-ijte, še se mu poznajo krvaveče rane na vratu. Tako je Zvitorepki mar zapovedanega miru!... Visoki moj bratran in kralj in vi vsi, ki ste današnji dan tukaj zbrani poslušajte, kaj vam pravim: Nikakor ne smemo mirno gledati, kako nam ta zaplotna roparica krši postavo, kako grdo zasmehuje kraljeve poslance in se še no zmeni, da je zapovedan splošni mir. Ako ne zadene Zvitorepke zaslužena kazen, bodo to očitali nam in našemu kralju in vsem njegovim potomcem šo pozni rodovi in sploh vsi, ki jim jo mar resnice in pravice!” Glasovi priznanja so završcli med po< slušavci, ko je medved umolknil. Volku pa ni dala žilica, da bi šekatere ne bleknit v prilog besedam Miškotovim. “čisto po resnici je govoril medved, bogme, ” potrdi, zadovoljno se oblizujoč, “res, nič dobrega še ni bilo slišati o lisici dosihdob, zato so pa tudi zanaprej nimamo nič prida nadejati cd te staro grešnice. Oh, da bi že bila pod rušo v krtovi deželi! To bi bilo še najbolje za nas vse, ki nam bije pošteno srce za odkrit mir; zakaj dokler bo pretkana Zvitorepka le šo s prstom gibala, m bomo imeli miru pred njo, in če bi ji današnji dan odpustili njene pregrehe, si vzgojimo gada, ki o prvi priložnosti vseka v peto ludi najvišjomu gospodu.” Jazbec Demuh je vso to obtožbe zvesto poslušal in molčal. A zdaj, ko je videl, la gre njegovi sestrani žo hudo za nohte, ni mogel več brzdati jezika; junaško so je odhrskal in sepotegnil za lisico, rekoč: “Ali Kepomnito, gospod Lakotnik, kaj pravi stara, pa zlata vredna prislovica: Sovražnikova beseda lažniva Spečo te huje kakor kopriva! Ta resnica se je danes izpričala pri Vas, gospod volk, ki ste tako grdo očrnili mojo prijateljico lisico, če bi bila Zvitorepka prišla na dvor in Vam stala iz oči v oči, bi si ji gotovo nebili paii očitati takih stvari, kakor ste nam jih pravkar natvezli. Naklepetali ste nam kopo pregretih laži, ki so se skuhale v Vašem srcu, polnem sovraštva; a o krivicah, ki ste jih Vi prizadeli Zvitorepki, o teh ne črhnete besedice in molčite kakor riba.” “Ali te jo naučila sestrami Zvitorepka tako čudovito lagati?” vpraša Lakotnik pikro z bedastim nasmehom okrog ust. Dvomih pa se ni dal zmotiti in je nudili jeva i: “Vse jo gola resnica, kar sem rekel, gospod volk! Mari niste Zvitorepke neštetokrat bridko žalili? Marsikateri navzočaih gospodov se šo spominja, da sta volk in Zvitorepka svojo dni sklenila pobratimstvo, obljubivši si, da hočeta skupaj živeti in si vsak grižljaj po bratovsko deliti. Kolikokrat je bila Zvitorepka od tistih dob zastran Vas, gospod volk, v hudih škripcih, in večkrat se jo že celo ::a njnno kožo pletlo. (Dalje sledi) “SLOVENSKA KRAJINA” Društvo kar lepo uspeva. Izdanih je liilo že 1-18 članskih izkaznic. Od sedaj za naprej sprejem v društvo že ni več tako enostaven kot v začetku. Vsak novi član mora plačati tudi določeno pristopnino, ki znaša za moške 1! pese za ženske pa l.nO $. Zdravniška oskrba že deluje. Posebno dr. Blanco je bil klican v precej slučajih. V Berissu se je obrniti na zdravnika Dr. Ratron Tait na ulici Belfast (i4h, kjer ordinira vsak ban po 5 uri. Telop. Bc-risso 181. Društveni lokal jo dobil lep spomin na pokojnega .Tožeta Kastelica: stensko sliko blejskega jezera, katera je bila poklonjena avellanedskemu pevskemu zboru v zalivalo za petje ob priliki smrtne maše za pokojnega. KULTURNA KRONIKA Društvo Samopomoč Slovencev je kupilo lastno zemljišče v Liniersu na ulici Estero Bellaco na juga od postaje Liniers blizu A v. General Paz. 25. maja se je v Armenski dvorani vršila največja prireditev Slov. Doma za to sezono: Deseti brat. Ljudski oder skupaj s Cankarjem je imel prireditev v dvorani Garibaldi. Jugoslovanska radio ura v Buenos Airesu je 15. maja praznovala že dvoletnico svojega stanovitnega delovanja. Od 1. maja dalje se viši ta radio ura na Prieto (Bolivar Idoli) od 10—10.45 ure vsako nedeljo. Sloviti pevec Jožo Batistič, doma iz Pelješca je prišel v Buenos Aires in imel tukaj več nastopov. Ljerko špilcr, virtuoz na violini je imel dva umetniška nastopa., ki sta zbudila posebno pozornost: na koncertu Alinneo Francaise in na nizozemskem koncertu. Vidovdan velik spominski dan naše preteklosti, ki je skozi stoletja dvigal v srbsken narodu pogum za nadaljni boj za “krst časni in slobodu zlatu”, ki je postal skupna last vseh Jugoslovanov, se ho tudi letos primerno proslavil. GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV V VILKI DEVOT O je ob svoji petletnici 12. maja pokazalo lep uspeh svojega dela. Izdalo je publikacijo “Naš Doni” v katerem podaja sliko o se- danjem položaju društvu. Uspeli jo prav razveseljiv. Same pii-reditve so dale v teh letih .'11.924 $. Od 7452 $ posojila, potrebnega za zgradbo, dolguje društvo še 54U0 $, društveno imetje pa je vredno po ceni bilance l(i,491 $. Sliko kulturnega dela smo pa videli 12. maja na prireditvi. Društvo je pokazalo svojo krepko rast. Nastopila sta najprej dva pevska zboia: moški in mešani pod vodstvom Trebšetovim. Da so devotski pevci že kos svoji nalogi so pokazali tudi s tem, da so šli 5. maja tudi na jugoslovansko radio uro. Posebno lepo znamenje mladega dela v G.P.D.S. pa je mladina. Najprej so se oglasili najmanjši, če bi se tista otroška skupina samo pokazala in z belimi robčki pomigala, bi bilo nekaj lepega; toda so bili junaki, ki. so tudi zapeli —■ in kako lepo izpeljali “Glejte že sonce zahaja”. Pa so se oglasile tudi “predice”, zbor malih deklic, ki je s svojo harmonično podobo in pesmijo tako očaral, da so morale svoj nastop ponoviti. Tudi “sobarice” so bile nekaj poseo-ikga in zares sem so čudil, kako dovršeno so bili vsi ti nastopi podani. Kdor ve, kakšno je delo z otroki, bo znal razumeti, kako veliko delo je vršila gospa Bajtova, ki je vse to navežbala in deloma colo sama sestavila. Kot zadnja točka programa je bila burka “V posredovalnici”, ki je občinstvo spravila v prav dobro voljo in marsikatero resnico tudi odkrito povedala. Oder je dal odlično spričevalo društvenemu delu, a tudi občinstvo je stanovitno vstrajalo in se iskazalo, da smo Slovenci izobraženi ljudje. Velika vdeležba kljub mrzlemu vremenu je pokazala, da ima društvo mnogo zanesljivih članov in prijateljev. ZOBJE TI NAGAJAJO? i Obrni se na našega prijatelja i Dr. ANDRES L. COPELLO j C a n nin g 2139 l V torek, četrtek in soboto od 3—8 uro pop, I POCENI IN SOLIDNO j PORAVNAJTE NAROČNINO! PRIDOBITE NOVEGA NAROČNIKA! HOTEL IN RESTAVRACIJA “ P A C I F I C O ” ANTON BOJANOVI6 CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Modern hotel, zračne sobe, izvrstna postrežba, hladna in gorka kopel. Cena 3—5 $ s penzionom. Blizu Retira! V centru mesta! FRANC KLAJNŠEK v mestu Bs. Aires edini slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo. MARCOS S ASTRE 4 3 5 1 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa D e v o t o <0"9"9-0''»"9~9~0"9~9..9..0..0~9..0..9..0..9..0..0..9:0 MNOG 0 LJUDI TEKA celo življenje za srečo, a njih želje se ne spolnijo, kajti resnično blagostanje ne pride po naključju. Računajte za resnostjo in VARČUJTE, pri čemer Vam pomagamo mi z tem, da Vam odpremo HRANILNI RAČUN z samo $ 5.—. Vaša DENARNA NAKAZILA z ZRAČNO pošto - BREZPLAČNO naravnost na prejemnikov dom brez odbitkov in z podpisanim potrdilom, bodo pri nas NAJBOLJE IZVRŠENA. ŽsjIA Jugoslovanski Oddelek BANCO HOLANDES UNIDO SUCURSAL BUENOS AIRES Centrala: Bme. MITRE 234 Podružnica CORRIENTES 1900