Stran 452.
Politični pregled.
Državni zdor. — Sedaj, ko je končano prvo branje proračuna in je le-ta odkazan proračunskemu odseka, se bavi zbornica zopet z raznimi nujnimi predlogi. Najprej je rešila celo vrsto nujnih predlogov zastran podpore po elementarnih nezgodah prizadetim okrajem, potem pa je prišel na vrsto predlog Malorusa Romančuka, naj se izvoli posebna komisija, ki preišče dogodbe pri letošnjih galiSkih deželnozborskih volitvah. Ta razprava je bila sila živahna, ker so razni govorniki nastopili s takimi tožbami in dolžltvami, da je svet kar strmel. Razprava se je v četrtek dognala. Slovenski, hrvatski in srbski poslanci so v torkovi seji poslanske zbornice podali nujni predlog zastran ustanooitve jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani. Naše vseučiliško vprašanje je sploh postalo jako tehtno in resno, in je to vzpodbodlo Maloruse, da tudi oni zahtevajo ustanovitev svojega maloruskega useučilišča v Lvovu. Tekom prihodnjih dni se bo državni zbor pečal z nujnimi predlogi zastran kongregacij, kar bo zopet obudilo velike viharje-
Stran 453
Nemci in vlada. ~ Proračan je sedaj v proračunskem odseku na razpravi in v kratkem pride na vrsto tudi postavka „dispozicijski fond". Dovolitev te postavke se smatra vedno kot izraz zaupanja ministrstvu. Vsied tega bodo tudi slovanske stranke, izvzemSi Poljake, glasovale proti dispozicijskemu fondu. Nem&ke stranke je ta točka spravila v veliko zadrego. Korber-jevo ministrstvo je nemško, je strankarsko ministrstvo, naj tudi Se tako povdarja svojo neutralnost. Nemci pa se boje pokazati javno, da so vladna stranka, boje se, izreči Eorber-ievemu ministrstvu zaupnico •— na drugi strani pa bi radi ministrstvo obvarovali poraza, čigar posledic nihče ne more uganiti Kako se končno izližejo iz tega dilema, se Se ne ve. Vlada bi rada, naj Nemci glasujejo za to postavko, Nemci pa bi radi, naj vlada izjavi, da dovolitve te postavke ne smatra kot izraza zaupanja in naj jim tako omogoči glasovati proti postavki.
Avtonomni carinski tarif. — Ministrski predsednik Szell je te dni prišel iz Budimpešte na Dunaj dogovarjat se glede skupnega avtonomnega carinskega tarifa. To se pravi: prišel je na Dunaj pritiskat, da bi se naSa državna polovica podvrgla ogrskim interesom.
Hrvatska. — Pri deželnozborskih volitvah je zmagala vladna stranka Opozieijonalne narodne stranke so bile tako-rekoČ decimirane.
Francija. — FrancoskoturŠki razpor je sedaj definitivno poravnan. Zunanji minister Delcasse je v seji francoskega ministrskega sveta oficijelno naznanil, da je sultan vsprejel vse zahteve francoske vlade ter zakonito priznal vse francoske zavode, in da se je zopet obnovila diplomatična zveza mej Francijo in Turčijo. Poslanik Constans je že odpotoval na svoje mesto in prevzame v kratkem svojo službo. Francosko brodovje je že 11. t. m. ostavilo Mjtilene; en del je odplul proti Syri, drugi pa proti Smjrni. Y zadnji seji francoske poslanske zbornice, ko je bil na dnevnem redu neki načrt, tičoČ se trgovinske mornarice, je stavil poslanec de Mahy preminjevalni predlog, ki meri na to, da se odpravijo premije vseh vrst za v inozemlju zgrajene ladije in da se sploh odpravijo vse ugodnosti v tem oziru. Proti temu predlogu se je oglasil trgovinski minister Millerand, toda zastopnik socijalne demokracije pri večini ni naSel poslušnih ušes iu predlog je bil sprejet z 256 proti 235 glasovom. Ali bo minister iz te nezaupnice izvajal kake posledice?
Danska. — Iz Washingtona je doSlo poročilo, da so severoameriške zvezne države kupile od Danske tri otoka v Zahodnji Indiji in dale za to štiri milijone dolarjev. Prebivalci otokov: St. Croix. St. Thomas in St. John, ki štejejo blizu 14 600 duš, postanejo s tem kupom ameriški državljani. V pokritje upravnih stroškov bodo uvedli Američani 5 do 6 <>/^ carino. Imenovani otoki spadajo v skupino takozvanih Virgin-otokov in so v bližini nekdaj španskega otoka Portoriko. Največji je St. Croix, ki meri 190 kvadr. kilom., torej več kot oba ostala, in šteje 9532 prebivalcev,
Vojna v južni Afriki. — Angleški list „Daily Mail", ki je tekom sedanje vojske igral primeroma še najbolj nepristransko vlogo, priobČuje, kakor pravi, iz avtentiSkega in predsedniku Krtigerju zelo blizu stoječega vira zanimivo vest, da se predsednik Kriiger resno peča z mislijo, kako bi se čim preje sklenil za Bnre vsprejemljiv mir. Krtiger je baje izjavil, da se je voljan pogajati o tem s kakim poStenomislečim zastopnikom Anglije in sicer na podlagi naslednjih načel: po-pelna amnestija za vstaSe v kapski koloniji; takojšnja oprostitev vseh burskih ujetnikov, ki se nahajajo izvan burskega ozemlja in v angleških taborih na burskih tleh, Anglija mora dalje umakniti vse svoje čete iz burskih republik, na novo zgraditi poškodovane burske objekte ali pa izplačati primerno odškodnino za vso materijalno Škodo; konečno se mora skleniti mirovna   pogodba, ki naj   jo   podpiSeta   tudi  Francija in
ki naj zagotavlja Burom neposredno avtonomijo in vse pravice samouprave pod zastavo Afrikandov, nasprotno pa prepuste Buri Angležem Witwaatersrand in velika zlata polja kot vojno odškodnino — Tak bi bil torej po tem poročilu Krtigerjev mirovni predlog, kateremu bi morali pritrditi Angleži, če mislijo na količkaj pošteni mir. Neumljivo je le, kaj bi bilo do-vedlo Krtigerja, da odstopa Angležem   velike   zlate   rudokope.