Št. 67. V (rorio.i, dne 21. avgnsto 1900. Letnik II. l/liaja vsak torek in sohoto v ti'ihiu oIj II. tiri predpoldno za mcslo tiT ub ."i. mi popoldnr /a dežHo. Slam' |tu posti piejeman ali v Gorici na doin posiljan nclolcliio 8 K., pollotno i K. in ci'trtlclno 2 K. I'rodaja sc v («inici v lobakarnali Schwur/, v Solskili ulicali in .1 c I- l c r s i I /. v Nunskili nlicah po H viii. (»{mtuo iz <> k. Tako je živela Vera ter delala brez prestanka brez odloga; in tako je minulo celo leto — kakor ura. \'edno na raboti! Gospa je bila taka, da ni pu- stila niti odpočiti se; vedno: delaj ilelaj — delaj! Ko so bili pri delu. prišla je tudi ona k njim. Nosili so slolice za njo. Sedela je, pa se igrala s kartami, to je bila za njo najljübsa zabava; sedela je, pa žvignila z oemi: ,.l)elajte, delajt«^! ne lenuhajte!-' Vera se je nekako odtrgalai in sla obiskat staro bolno teto. Prav tega dne je bil tudi sejm v vasi. Videla je tü svoje tovarišiee: kake ženice so bile! kako lepo oblečene! In kosatile so se ter so- pirile kot polne rože. Pri njih so bili možje in otroci. Eni so se igrali s ko- njičem, nekateri pa z orehi, vecinonia pa so skakali y novih ceveljckih in gle- *Jali vsakemu veselo v oc'i. Vera je stala •ü v stari obleki — sama jedina... Lodili So jo bili od moža, njeni otroci so utru- dili nožice, nagnili glavico, služeci go- sposkemu plemenu. Oni niso imeli niti zabav, niti otročjih igrac, niti praznene obleke. In ko se vrne mati, ne pri- nese nie, da bi razveselila ter ulolažila svoje otroke! Take misli so navdajale Vero. Tü pristopi k njej Ivanka, pa Ma- teja ali Evdoha, znanke. ki je skupaj pohajala ž njiini; in prijazno jo pozdrav- ljajo ter vprasajo j)O otroeih. Ta jej daje kolače, ona potice za nje. ,.Hog placaj! zahvalim !" reee \'era, ter se topi v sol- zah. ,.Hog vas ne pozabi, kakor vi mene niste pozabile!'' VIII. Minulo je tudi drugo lelo. Od moža nič sporočila: kakor bi bil padel v vodo. Vera je plakala in togovala. Naposled se nameni, da pojile k gospej. ker njej so dohajala pogostoma pisma. Stopi v sobo. Gospa sedi in vede- žuje iz kart, niti zapazila je ni. Vera s(^ ozre okoli sehe; to je bila ista soba, kjer je stala ona kot nevesta (po poroki) lepo napravljena, ovenčana kot sveža evetka — a zdajV... O inoj mili Hog! ••Tu stoji zdaj ostarela izmučena žena, vna v skibeli, plasna... lJrišlo jej je na um: „Izgubljena moja niladost!" Pokloni se gospe: „Milostljiva gospa, bodite tako dobri, povejte mi, kaj je z niojim mozern na ptujem, kako živi?" „Moj liog!-' vzklikne gospa: „Vse mi je pokvarila zdaj! Da bi ti ne doča- kala dobrega! — Kaj siliš v oei? Kaj hočeš ?w „Ali iinate pisma od gospoda... kaj dela tarn moj mož, Ivan V" „Ali si modra! Mari gospod nema nie drugega pisati, kakor o tvojem možu; kako in kaj je ž njim? Služi — [>a jo!" „Ali se je privadil, milostljiva gospa; ali je zdrav?" Tu vstopita gospodiča, poslušata in se režita, gospa se je razsrdila. „Kaj pa rnisliš — zakriči Veri. — „Gospod mi bo pisal, ali je tvoj mož zdrav?! Ali si pijana, ali si tako nava- jena od mladega? Kar idi brž, idi! Za- podita jo !" Gospodiča skočita ter jo pahneta skozi duri. „Oh nič več ne born videla lvana, nič več čula o njeni" misli si Vera. „V nesrecni uri sva se spoznala in zve- zala!" Kake dve ali tri nedelje po tem pride list od lvana. „Ali so živi, zdravi, — piše — moji ljubi otroci. in ti ljub- ljena žena? Jaz vedno boleharn; bil bi že umrl; ali jjadržuje me še nadeja, da bom zopet videl vas in svoj rojstni kraj. Kako kaj živite? Spoštujte mater, moji ljubi otroci, ljubite se srčno! Naj vas Gospod vse blagoslovi! Ne morem vam poslati ničesar, dasinosim srebrno obleko, vendar neniam nič. Včasih sedi gospod v gostilni, in tedaj moram celo stradati, ako mi ne dajo kaj dobri ljudje. Kaj se hoce! Komur ni bilo dobro z malega, mu tudi pozneje ne bo!" „Tedaj je tvoja usoda ludi taka, kakoršna moja, Ivane moj \" rece plaka- joča Vera. Ko bi znala pisati, to bi ti pisala pisma brez konca in kraja, ter jih pošiljala vsak dan, a zdaj. komu naj se poklonim ter ga poprosim? Ali napiše tako tužno in resnično, kakor to čuti moje sree?" In šla je prosit pisarja. „Dobro — „napišem ti, a kaj mi daš za to?" Pogleda ga; tako rdeč je bil in vesel; morda rad pohaja in vodko pije: ni upanja, da bi storil to po ceni. „Koliko pa zahtevate, dobrodejec?" vpraša ga. „Koliko hočem? Daš dva goldinarja in četrt vodke". Poročiloblagajnikag. prof. lYtelina se je vzelo odobruje na znanje ter je skupščina na prod log člana nadzorstva g. Oroslava U o I e n c a dala blagajnistvu absolutorij. G. S o m r e k iz Marenberga je prosil družbo, naj nadaljuje svoje delo za po- dravske Slovence, katero je pričela z nakupom graščine na Muti. Nemštva namen je potisniti slovensko mojo proko Drave, in če pade slow občina Sv. Primo/. nad Muto, iinajo Nernci eeli levi breg Drave v rokah. Nemci delajo s silno mocjo. Vsi učitelji v dravski dolini dobi- vajo podporo od ,.Siidmarke" in ,.Schul- vereina." S slovensko solo na Muti se je pričelo Ijudstvo oživljati in spoznavati, da je si o v e n s k o. Sledi naj sola v Marenbergu. Navedel je govornik vzgled, s kakim pritiskom se dela na ponemeenje slo- venske deee. Govornik je pri svojoni na- slopu na Muti kol k a 1e li e t d o b i 1 povelje, da inora otrokoni o d- vzeti slovensko katekizme! Ker se temu povelju ni odzval, naznanilo se mu je, da jih bo sicer odvzel učitolj ali pa obc. urad. Toda on se ni udal. Prišlo je na to isto povelje od okr. sol. sveta, in naposlod se iz Gradca! Ker s teni Ae niso dosegli nainena. izrekli so gospodje, da naj slovenski katekizmi oatanejo kot ,.notbbelieir>. Otroci niso znali ob njegovem pribodu slovensko ne brati ne- pisati. Slovenske molitvo jini jo moral zapisati z nemSkimi črkaini, ako je hotel, da jih bero in se nance molitvie. l/.vajanja govornikova so vzbudila silno senzacijo. Kažejo pae, kako sum Slovenei glede sole v pravni Avstriji brezpravni. Istotako tužno sliko je podal kanonik in ž u p n i k Treibe r o k o !• o S k i h s o 1 s k i li razmerah. Hekurzi obein Globasniea in St. Mihelj za slovensko šolo leže pri ministerstvu že od I. 1892. Obljubilo se je Slovencein, da pride na Koroško nepristransk komisar poueit se o koroškem šolstvu. Ta komisar je prisel na Koroško ter se je v svoji nepristra- nosti postavil takoj na stran nasprotnik(»v slovenskih šol. Našel je, d a j o š e vs e p r e m a 1 o n e in š k i, in tako bode na Koroškem zopet vse pri slarem oslalo. Dr. T a v č a r je holel pojasnila, ako je res, da šolsko poslnpje na Muli ni uknjiženo na družbo in ako jo velikovška •sola res uknjižena na šolske sestre. Zelel je, da se družbonomu dolirolnikii Vrecku vzida v šoli na Muti spominska plošča. Fredsednik in g. 'J'reiber sta pojas- nila, da je družba sv. Cirila in Metoda izvršila prvo slovensko u k n j i ž !> o na Koroskem na velikovško solo. V odbor so bili zopet izvoljeni gg. 1. M u r n i k, M. P e I e 1 i n, dr. I. Sve- t i ii a in A. Zamejic; v nadzorstvo gg. 0. 1) o I e n ei, M. M a lens e k, K. P o v š e, K. K a v ii i k a r in J. V r li o v- ii i k ; v razsodništvo gg. I. G o g o 1 a, A. K a 1 a n, dr. M u n d a, dr. S I o r in 1). 1 a g a r. Vodstvu in odboru je skupscina iz- rekla zahvalo na trudoljubiveni delovanju. Prvomestnik je s slava-klici na ce- sarja povodom Nj. 70letnice zakljueil ,.Dobrodejec, bodite ljubeznjivi..." „No, pa pojdi drugam, a nas pusti na miru". „No pišite, le pisite, Gospod z vami! Ivan pričakuje mojega lista". In jela je pripovedovati, a pisar je pisal. Več solz je potoeila, nego je iz- rekla besed, in tako je plakala ubožica, da je pisar le z glavo kimal ter rekel: „Čujte žena! Daste mi samo dve desetici in četrt vodke!" „Oj, dobrodejec! Bodite milostljivi, treba se pisati;... nisein povedala ,se vsega..." „Napišem, napišern... da, o ti ne prinašaj dveb desetic, ni treba". „Kako to dobrotnik? Kaj pa ho- čete?" „Nič!" vzklikne pisar nekako ne- voljno; ali takoj je utihnil tor dejal: „Kadar končam, pojdemo, izpijeva ga vsaki kozaree na to britkost". „Zabvaljujem se za vaso prijaznost, ali pila ne bom. Naj vain izprosi Mati božja dobro srečo in zdravje! — Bog plačaj!" (Dalje pride). skupščino. ki je izvolila še deputacijo, da potoni (»kr. glavarstva izrazi cesarju udanosl. Okrajno glavarstvo je na shodu za- stopal g. komisar Schilnik. Konstatovati hočerno z zadovoljstvom, da orožniki od udeležnikov niso zahtevali svetinjic družbe sv. Cirila in Metoda. Gospodje so se menda preprieali. da svetinjice Marijine ter sv. Cirila in Metoda družbe niso nevarne javnemu redu. Pri ba like I ii na lludovernikovein vrtu je vrlo svirala radovljiška godba. gg. učitolji so skrb:>li za prelepo petje, topiei pa so na gričih okolu Radovljieo naznanjevali. da zbonije v prija&nein niestu odliena naša Solska družba. I'rvo napilnico je govoril prvoineslnik cesarju, g. Luka Svetec: se je zahvaljoval Ka- dovljici za lep vsprejoni. sosebno g. zu- paim in g. dekanu, g. zupan Uoblek jo na|iil druzbi, želeč Slovencem edinosti. dr. II ii in i e c k i iz Sambora pa je mt- pil slovanski kultiiriii ideji. Po koučnein banketu se je vocina skupščinarjev odpeljala v prijazue Poljče. Porocila na skupsčini so vsem utr- dila zavest, da treba s podvojenimi inočini na dolo- za obinejne naše brate. D o p i s i. Iz Riheniber^a, Awe IS. avgusta 190U. — Na jako slovesen nacin praz- novala je nasa občina 70. rojstni dan Njegovega Velieanstva Kr. Jožela 1. Sinoei bili ste glavni vasi razsvetlj Mii. Slišali je bilo veselo pritrkovanje zvonov, viik;s pa streljanje topičev, kar je se vec po- večalo slavnost pozno v noe. Danes na vse zgodaj vzbudilo nas je iz sladkega spanja zopetno slreljanje in imlo prili-ko- vauje zvonov. Ob 7. uri je bila slovesna sv. niaša, katere so so udoležili slavno slaresinstvo na celu s svojim g. /.upanom. gg. učitelja in c. kr. orožniki tuk. poslaje. A slovos- nost s<3 je nadaljevala še popoldno. Gosp. župan je povabil vse udane gg. stare- sine, g. nadučilelja Poni/.a s svojiini pevci in gg. e. kr. orožnike obl-i. uri po|)oldne k banketu, kateri se je vr.šil v proslorih gostoljubnega g. Iv Pečenka na Polju, |)O domače pod: „Hribom" v cast Nje- govega \relicanstva. Tu so se vrsile razne vi-ste napitnice na Njegovo Veličanstvo cesarja Kranca Jozel'a 1. V krat kill bese- dah sta pojasnila gg. župan in Makovec iz Brij zbranim pomen današiijega praz- nika, kar je še bolj ogrelo naša srea. Bog dal nam včakati še obilo takih dne- vov ! llvala g. prireditelju županu Pavlici! Banket vrsil se je prav lepo. Pevci so nas kratkočasili z lepimi pesmimi ves večer ; vmes pa je bilo euti veselo streljanje topičev iz bližnjega griča. Tako smo kon- čali 70. rojstni dan Njeg. Veličanstva Kr. Jož. L, kateremu kličemo: Bog Ga ohrani innoga leta! Brzojavna cestitka se je poslala presvitl. vladarju skozi roke dvor. svet. vit. Bosizia v Gorici. Politični pregled. Noiranja politika. Ministerski predsednik dr. Koerber je sklical pretečeni petek ministerski svet, ki je trajal žtiri ure. Dr. Koeber je poročal o avdijenci pri eesarju. Listi po- rocajo, da se je v tej seji določilo, kako naj vlada postopa v najbližji bodočnosti. Ob jednem poročajo listi, da je povabil dr. Koerb(Mf k sebi načolnika mladočeš- kega kluba dr. Pacäka, da hi se ž njim pogajal ter izvedel oil njega, pod kate- rinii pogoji bi Čehi opustili obstrukeijo. Pa tudi vodje različnili levičarskib strank da pridejo to dni na Dunaj in tudi ž njiiui da se lioče dr. Koerber pogajati. Sicer pa prevladuje pri vseh strankah mnenje, da ne dovedö vsa ta pogajanja do zaželjenega uspoha. Kajli Čehi ne odiKihajo niti za las od svojih zalitev. Oni pravijo, da ne opuste obstrukcijske taktike tako dolgo, dolder jim ne bode popolnorna zagotovljena jezikovna jedna- kopravnost, ker so prepričani, da bi jib vlada gotovo koj zopet pustila na cedilu, kakor hilro bi se jej posrecilo parla- inentarnim potom spraviti pod strebo takozvane državne potrebe. Vojna na Kitajskem. Medjiarodne Oete so toraj ze do- spele v Peking. To se je zgodilo due IT), t. in. Kilajci so sicer prod mestnini zidom krepko odbijali napade mednarodnib cet, naposled pa so se morali uinakniti. Proti veceru so že .laponci prvi prodrli v mesto in za njiini so udrle oslale čele. Takoj so obstopile poslaništva in oteel v istih se naliajajočo poslanike in druge inozemee. Poslanike so našli pri p o- polnom zdravju. Ob tej priliki se- v(»da ni bilo brez krvavih spopadov in so Japonci zgubili okoli 100 mož, Kilajci pa trikrat toliko. Ko so mejnarodne čete dospele v Peking, so našle mej prebival- stvom popolno zinešnjavo. Kjudstvo '\e v velikem strahu pred inejnarodnini vo- jaštvom, vsi boljsi stanovi beže iz inesta. Uradnistvo je razkropljeno. minislerstva zaprta. Kilajski dvor se je presolil že |)i'cd prilioilom ni(»jnarodnib cet iz Pe- kinga v lleionl'ii; nekaj mil) vzhodno oil Pekinga, cesarica Cu.ši in cesar Kvangssii sta bezala že mnogo popr<;j; zlasti je v velikem slrahu cesarica, ker ima slabo V(ist radi njenili tajnih ukazov proti ino- zemceni. V I'ekingu |>a so se uslanovile dv<^ kitajski stranki, eua je za pogajanje s tujci, druga stoji na odlocno sovra/.- ueni stališču nasproti inozenieem ter preti ponioriti vse, kar simpatizuje ). njiini. Dvor, niinislerstva, cesarico in ce- sarja je spremila velika armada. - Pod- kralj i.i-llung-Cang se je obrnil do ve- li'sil s prošnjo, da bi iinenovalo kakega visokega kitajskega dostojanstvenika vlad- nim zastopnikom, kateri bi imel polnomoč pogajati se z velesilami. Kuski vlaili }i) sporot'il, da se' Kitajska boč(> pogajati z ujo za mir. ako so odpove anekciji Mandžurije. Husija pa o takih pogojili noče nic vedeti, kvv ima svoje posebne kulturtilne inter(;se ob reki Amur, tičm.-e se razvoja Sibirije. IN) najnovejsem porocilu : v Pekingu je po cestah in ulicah strašen boj in me- sarsko klanje. En del Pekinga gori. Princ Young je zabranil cesarici ubeg. Poraz Angležev v Afriki. Brzojav poroča iz Lorenco-Marque/a 18. t. in.: Burski general Dewet je ujel 4001) Angležev ter jim ugrabil 7 topov. Dewel je na to pozval angle/.kega gene- rala Baden-Powella, ki straži Comiiian- doueck, naj se uda. Navdušenje med Buii ji1 velikansko. Domače in razne novice. ('. kr. nainestntk i;rol' (ioess v iI 180 inetrov visoki stolp ka- tedrale sv. Stet'ana v(^s kakor v plaiuenu. Iz prilrjeuega zrakoplova je bil elektricno ruzsvelljen cesarski dvreč. gospod Josip l'eteani. Sankcijonirana postava. Nj. \'el. cesar je polrdil postavo, katero j(4 sklenil v zadiijem zasedanju naš deželni zbor glede ločitvo k'atastralne ohcine Prvacina od ok raj no občine Dornl.»erg. Prvačina po- stane sama za se krajna obcina. Za ..Solski I)i>nr' v Gorici so da- rovali: Kranc Marinic, župnik v Kojskern, 20 K Borginc na Srpenici poslal do- bit ek pri igri preferance 1 K 34 h - Jernej Kopač. svečar v Gorici, podaril sveč za 7 K 08 h. — Josip K., oastni pap. kom. v Gorici; 20 K — J. G. v K. 20 K. Presrcno zahvalo izreka vsem da- rovalcem društven predsednik. Obrina in iinictniška razstava v (iorici. Te razstave so se udeležili razstavljalci \/. sledecih krajev: Iz go- riškega nn'sla: 9 5- ilalijanskili pod 218 stew; 10 Slovencev pod I 1 stew; z go- riski1 dežele: V) ilal. pod 79 štev., 4 slov. pod t stew Nadalje iz Trsta 64 pod 2H0 štev.; iz 1st re 2 pod '6 štev.; s Kran jskega 1 pod 5 stew iz D a 1- macije 2 pod 11 štev.; iz Tirol ske- ga 10 pod 14 stew; iz druzih avstro- ogerskih dežel 20 pod 06 stev.; iz ltalije 85 pod l?);j štev.; iz ostalega inozemstva ö pod 10 stev. Izdolki zavodov „Šol- skega Doma" nahajajo mnogo pohvale od strani obiskovale-ev obeh narodnosti. Ponesrec'CMi shod dr. Tunic. — „Narüdno-na|)rednau stranka je sklenila, da se skažo hvaležna kremarjem, ki so po njenein navodilu dali svoje podpise zasebnemu užitniiHkemu podjetniku mesto d bil v Vrtojbi javen sliod — in na njeai je metal dr. Tuma po svoji stari navadi ,.pesek v oči". Ker je pa nekat'TO to prevec bolelo, so za- čeli protestirati — kar ni bilo dr. Tumu popolnoma nic všeč in mu je pogum kmalu zlezel v hlače. Naš naiuen ni iiatančneje opisati ta shod -- nogo koustatirati, da ga jo vladni komisar razpustil, ter da je velika večina zhorovalcev odločno prot^stirala proti pisavi dr. Tumovih glasil ,.Soče" in j.Primorca"', tor se izrokla za krsčan- ska načela. Mo.i Bog. to je vondar-le smola, ako doživi dr. Tuma tak lijasko tarn, kjer ga tako težko [>ričakujejo, kakor je to pi- salo baš njegovo glasilo. Kclo ,\e inipei'tiiu'iiten? — Kakor smo v našem lislu umenili, se je bahalo dv. Tumovo glasilo, da je dr. Tuma pripomogel k ugodni režitvi zadeve nad- učitelja g. K. To lastno hvalo smo zavr- nili ter povedali, kdo da je prav za prav pripomogel do ugodne resitve oine- njene zadeve. Dr. Tuinovo glasilo pa nas imenujo i m p e rt i ne n t n e, samo zato, ker smo je postavili na laž ter doka- zali, kako zelo da s in r d i neopravi- čena lastua hvala. —Nam je bila ugodna resitev g. K.-ove zadeve morebiti Ae po- prej znana, nego patronom okoli dr. Tu- movega glasila. Bili smo srecnega izida te zadeve za i>;. \\. veseli, a prišlo nain iii najinaiij na inn, da hi to obežali iia veliki zvoii, kajli propricani sino hili, da gospodje, ki so v lo pripomogli, niso iskali nobenih zaslug za-se, nego da so našli zadosčenje jedino v torn, da so za- mogli koi'istiti svojemu bližnjemu.— Vprašamo lorej: kdo je impertinenten, ali oni, ki si prisvaja zasluge d r y g i h, ali oni, ki govori resnico na podlagi n e o v r g 1 j i v i h podalkov ? Kar pa kvasi dr. Tuniovo glasilo o ,.Učit. Tow, iz katerega jo bajo posnelo omenjono vost, jo popoluoma neumno in hi imelo kaj srnisla lo todaj, ako hi hilo v „Soei1' omenjono, da je posnela vest iz ,, Učit. Tovariša". — Si cor hi pa morala ,.Soča" ludi v totn sliičaju. ako hi bilo v njoj kaj postenja, porooilo ,.Učit. Tov." popraviti lor povodali, da dr. Tunia v zadevi g. K. nima no- li o n e zasluge, tor da je bil pri coli za- devi lo poto k o I o. Saj jo „Soi:au ven- dar dr. Tumovo glasilo, ki mora glasom znano tajno okrožnice pisati le to, kar liočo izvršcvalni odbor „nar.-napredne" stranke. oziroma njegov predsudnik dr. Tuma. Co tudi nisino mi v iej z;i.dovi dv. (iregorčiča iiili z jodno hesodico omo- nili, zdi so ih*. Tuinovemu glasilu ven- darle potrebno, da so ludi v njega zaleli. Značilno pa jo za ljudi okolo „Soce", da pravijo, da je vse, kar stori dr. Gre- gorčič, lo njegova dolžnost, doOim jo vse, kar hi storil dr. Tuma — toga zasluga. Ni Ii to impertinentno.1?! V znamcnjii ,.sp, sp, sp".—-Prvi slučaj skrivnostnoga delovanja „naroduo- naprodne" stranke na Goriskem narn jo prišel do znanja. Gori v Cepovanu jo liijo. V neki kremi so sedeli Tumovi „za- upniki" v pozno noč, —do ranoga jutra. Slikali so skupaj glave, šepetali ,,šp, šp, sp!'' in so pogledovali potajno, vibali hrkc in sklopali, kovali načrte. Došla jo v Cepovan baš — „okrožnica". Ko si glodal to druzbo, si so nehote sponmil one glasovite organizacije poOetkom toga stolotja, katero sta v povosti ,.Koko\- njaei1' tako lepo opisaJa nasa sloveča pisatolja Jurčič in Kersnik. Tudi tisti možjo so takrat dohivali posebno „okroz- nioo'L; v katerili jim jo hJl(j slrogo zabi- čano, p o k o r i t i se p o v e 1 j o in - glavarja rokovnjačev in take okroznioo so oni temni niožje potem razinotrivali v posehnih krumah in zavetjih, nemalo- krat celö v skritih skalnih duplili. —¦ Toda k — f'rakeiji „Cepovan"! Ko so jo naša družba razsla, dospol jo na svoj dom, pijan kot kanon — „zaupnik". Bilo je zjutraj oh treh. „Zaupnik", v r o d o n to časli, ki je že oblodil pol svota in se naučil marsikaj lepega, jo kmalu za- spal spanje pravičnega. Naonkrat pa so zučuje trkanjo, spocetka polahno, potein močneje. Kor ni bilo nikogar odpirat, pristavi nekdo leslvo in pleza k vrhnemu oknu, ondi pa odda nekaj beloga odprsi ženi „zaupnikovi", -- kaj jo bilo? Uila je v kremi pozabljena o k r o ž n i c a glavarja — vseh /nupnikov. Tako se jo vršil ta znamoniti ^e.stanek naprednib v znamenju „šp, šp, šp" — in plezanja po lestvi v pozni nočni, oziroma v rani jutranji uri ! Pri zaprtih durih, šepetajoc, hoče torej izvrsevati „narodno-napredna" svoje „napredno" delo. Le njihovo gla- silo je j a v n o, drugo je vse tajno in skrivnostno! Bogrne, ako delate za narod in njegov napredek, čemu la zarota, eemu ta skrivnost? Na svetlo! Doli z m a s k u ! Mi vain no zavidanio uspe- hov, ako so p r a v i! Po temnih zarotah se ne dela zajavni blagor! Ob/a- lujemo sicer, da.se nahaja v nasem na- rodu s"e toliko dovzetnih glav, ki gredo ua lim sebicnirn rovarjem, izkorisčujočiin javno nerazsodnost za svoj zep, ali do- pustili ne bomo, da se ta zarota š i r i v škodo naroda in razdira zares koristno delo. Ako je Bog naš narod na GoriSkem Le tako kaznovul, da mu je poslal par zlobnih deiuonov, ki ga zapeljujeta v po- gubo, smatramo to za težko izkušnjo; skrbeti pa hočemo, da ta temna organi- zacija v znamenju „šp, šp, šp" ! ne do- sežo svojoga črnega namena. Vse pojav o toga rovanja, ki se nan» naznanijo, bomo objavljali. UiMteljstvo in diiliovsčina. — Na Xll. skupscini „Zaveze jugoslovanskih unteljskih društev" v Mariboru, se je u< ileljska delogocija ob v ilia mem odobravanju izrokla za slogo in e d d u h o v n i š t v o m in ucit o 1 j- s t v o in ; slovensko učiteljslvo si ž e 1 i z duhovnislvom slogo. Nadaljo je kon- statovano, da po naroeilu ,.Zav(Jz«j" izdava Andrej Gabršček v Gorici ,.Knjižnico za mladino" itd. — Na tej skupščini se je lorej izreklo vse j u g o s 1 o v a n s k o u č i te I j s t v o za slogo mej učitoljstvom in duhovščino. — Kako pa doJa v „zna- menju te sloge" ravno — Gabrščekova „Soča" in „njena" stranka? Ali ni te „stranke" delovanje najzalostnejo poglavje v našem narodnem življenju? In to jo '« teg a Gabrsceka „Soöa", komurje na- ''ocila „Zaveza" izdavati — „Knjižnico ^ mladino"! Kje je torej pravo rodo- 'Jubje, kje — odijoznost, kje pa, — ab- ^olu^no dobičkolovstvoV Zaupni shod v Pod^ori sta pri- redila prodzadnjo soboto dr. Tuma in njogov vrodni pobralim. Sboda s(> jo ude- ložilo -- 12 oseb. LJo izroku n(4koga udo- lozonoa ji; imel od toga sboda dobieek jodino — kremar. Tat\ina v razstavi. Spiridion Skert, ki ima v razslavi svojo pivnico, je puslil v soboto zvočer na mizi o'5 gld. v pa- pirju in sicor samo za toliko časa, da je šel po naročono stoklenico vina, ko so pa vrno, no najdo voč na mizi denara in do danes ni še znano, kdo bi jo bil izmaknil. Strasna nesreni. Nokemu J. Scbobeiju v mesarskih ulieab je v soboto nekdo na- taknil na okno v pi-illieju slovonsko troboj- nico. „II FrinIi Orientale'' jo zaradi toga ne- čuvenega zloöina ves iz sehe. S slastjo je pa ta list porocal, da so na Reki kaz- novali pomorskoga kapitana Dorencina z 10 gld. globe, kor jo v glodališču žvižgal, ko je neka igralka v igri „11 Bersagliere" nastopila na odoi-z italijansko trobojnico, „II Friuli Orientale-' pa naj bo pn^prican, 'In mora prej ali slej v Gorici priti do tog;i, da bodo tudi po goriskom niestu svohodno vihralo slovensko trobojnice. V proslavo 400 letnice. Kakor smo ze zadnjič omenili, pri red i se v So- žani velika slavnost v proslavo -iOU let - nega združonja naše pokrajine z dežela- nii bi^o llabshurško in pa 70 loluico rojstva Nj. Vel. cesarja. V la namon raz- pošiljajo se sledeča vabila : Patriotični gospeni oddelek (I r u š t v a r u d e č e g a k r i ž a v S e ž a- ui prirodi v n:ideljf» duo '20. avgusta I. 1. v hotolu ,.1'ri Iroh kronah"1 povodom 400-letnega jubileja združenja poknežene grofije Goriško-Gracliščanske z Najvišo (^osarsko hišo in v slovesno praznovanje 70-lelnoga rojstnoga dnö Njib c in kr. Apostolskega \rolicanstva, jirosvillega ce- sarja Frnčiška Jožela 1. ,. Koiicertno vesolico in pies," Ii kateri sloves- nosti najvljudnojo vabi veselični odbor. (Jodbo za koncorl in pies oskrhuje iz pos(ibne uljudnosti polkcjvna godba c. in kr. pespolka baron Waldstätten št. 97. i\a vočor bode splo.sna razsvetljava in uiiKstni ognji, Za, goste iz Trsta je naročen za vrnitov poseben vlak, kalori ima v Na- brožini za goslo iz Goriškega zvezo z vlakom 1012. Odhod iz Sežane o polnoči. Slovesnost vrži se pri vsakem vre- menu. Cisti dohodek je namoiijen drustve- neniu zalogu. O tej slavuosti dobili sino šo sledooe: Sežana bode 26. avgusta I I. vsa v praznični obleki. Sleherni občan I:• ruli se, da eim voč pripomore k velicaslni in za sedanje case veloj)omombni slavnosti. Županstvo je votiralo polnO)on denar v pokritje stroškov. Na Rajmundovem trgu stal bode voličaston slavolok s posebno lei'im transparentnim napisom, na občin- ski hiši pa bodo drugi tudi pomembni transparenti. Zvonik — ta stoletni kazaleo domače obrli — pokaže se še v posebni razsvitljeni obcudovanja vredni lopoti. Kaksna bode pa Sežana isli dan, to bode vidolo radovedno oko, uho pa bo slisalo milozvoneče glasove pri obhodu polnošle- vilne vojaške godbe. Kako olepsan bo<]e pa vrt, kjer bodo koncert, toga no jjovern. Vsa županslva mislijo napraviti tisti dan pa se nekaj posebnoga, politicno va- žen korak. Za gosto iz Trsta in iz Gorižkega jo posebno dobro proskrbljeno, ker odide iz Sežane, v katerej bode od 28-29 av- gusla naseljeno vse polno vojaščine, in ki ne bode dosti prostora za prenočitev, o polnoči poseben vlak v Trst. Ta ima zvezo v Nabrežini z vlakom 1012, ki pelje naGoriško. Ta vlak sprojme vsacega, v vsak razred in z vsakovrst- nim listkom. Ker je veselica — patrio- lična slavnost — odziv vsega okraja — upa so tudi na posehno mnogo.Številno udelo/iU'v tako od strani priproslega državi in prestolu zvestega kraškega ljud- stva kakor od drugih patrijotično misle- c-i 11 voljakov. Braluo di'tistvo „Krus" v Sko- pem odloži radi patrijoticno slavnost, ki bodo v Sežani due 20. I. ni., svojo veselico, določeno za isti dan, ua nedeljo 2. septembra. Ua/filas. — Mestuo prebivalstvo se opozarja na cesarsko odrtMlbo z due If), februvarja IS57. drž. zak. št. 33, vsled kalei'(i so morajo uaznaniti policiji vsi ptujci, kateri so sprejmejo, če tudi le za jedno samo noe, v hotele, gostilne, pre- nočišča ali privalne druzine. Za ptujca so mora sinnlrati vsakdo, ki nima svo- jega hivalisca v ohsegu mesta, ne glede na to, če je morda pristojen v Gorico. Ptujci se naznanjajo s posebnhni napo- vednimi listki, katere oddaja policija brozplarno. Vsak plujoc jo dolžan izpol- niti tak list točno in lastnorocno, tisti pa, ki mu da prenočišče, mora izročiti, oziroma skrbeti, da se izroči ta list po- liciji najpozneje do 8. ure zvečei', ali 6e plujec pride po noči; najpozneje do 9. ure zjutraj, za kar jo odgovoren vsak sam. Ako bi se kak plujec iz bodisi ka- coga razloga branil izpolniti napovedni listek, je obvozan tisli, ki mu da preno- či.šOo, obvestiti o tem takoj policijo, ker hi ga zadela drugače kazon so zaporom. Norcsiiiciii podal.ki sc kaznujojo po jj 320 kazenskega zakonika so zaporom do jednega moseca, opuscenje naznanila, prepozna izrocitev napovednih lislkov in pomanjkljivo izpolnenje istih pa zdenar- ii imi globami do 200 kron, ali se zapo- rom do Ii dnij. Policijskemu osobju je naloženo, naj slrogo pazi, da se ti pred- pisi toe rio izvršujejo ter da nadzirava, če tronikljanski akademiki in srednjesolci ter so zjedinili v torn, da zasnujejo sledečo uslanovo v cast Slom- S(}kov(^mu spominu. Na predlog Ponikov- Ijana Frančiška Podgoršeka, magistralnega policijskoga svelnika v Ljubljani, ustanovi se trajon zaklad za „Slomšekovo usta- novo". Vsak Ponikovijan vplača letos lK.'k prispevek, s katerem so j>olozi temelj ustanovi. Od 1. januvarja 1. 1901 naprej, pa doplačujo mesečne in letne j'jispovke v svrbo pomnožitvc zaklada. Kadar bodo obresti zaklada znasale 200 kron na lelo, razpiše se ustanova, do katere bodo v prvi vrsli imoli pravico rovni ponik- ljanski dijaki, za tomi pa tudi dijaki iz ostale Slovenije. Na colu tej ustanovi je g. Frančišek Podgor.sek sam, kateremu je posiljati prispevke. — Bog živi rodoljube ; njihova zasnova naj bode v basok nasi narodui prosveli! (iospocfinjska sola c. kr. kmetii- ske druzlx^ v Ljubljani pod vodstvom čč. sester redovnie prične nov tocaj 1. ok- tobra t. 1. Pouk, ki je slovenski, traja 1 loto. Gojenke slanujejo v zavodu ter je njih štovilo oin^jono na 12. Pouk zav- zoma vs(i stroke gospodinjstva : kubanjo, .sivanjo, pranjo, likanje, dela v blovu in na vrLu, mlekarstvo itd., vrbu h»ga pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobi'azbo gospodinj na kmetih. V Solo se sprojomajo vsaj 16 let stara dekleta, ki plaeujejo po 14 gld. na mesec za brans), stanovanje in vso drugo po- trebno. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obloko s seboj: Dve nodoljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belib in barva- nili jopit: za ponoči, štiri barvana spod- nja krila, dve boli spodnji krili, seal parov nogavic, 10 — 12 žepnih robcev, sest kubinskib predpasnikov in tri na- vadne predpasnike. (Predpasniki r/a delo se ludi priskrbe v zavodu proti plačilu; ako ima ktera več obleke, jo sine prinesti s seboj.) Deklioo, ktoio hočejo vstopiti v go- spodiusko .šiilo, morajo : 1. dovršili že 16. leto; le izjomoma, v liosebnega ozira vreduih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk ; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pisrno ytarisev ali varuha, da plačajo vse stroške ; 5. zavezati se, da bodo natančno in vostno zvrševale vsa dela, ki se jim na- lože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnern redu. Prošnje za sprejem, kterim je treba priložiti Solsko in zdravniško spricevalo tor obvezno pismo stari^ev, oziroma va- ruha, naj se pošijejo do If), septem- bra t. I. glavnemu odboru c. kr. kmelij- ako, družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospo- dinsko solo deklice, ki itnajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v soli prostora, sprejemalc se bodo tudi pro- silke iz drugih dežel. ilrvasiMna v Poreni. — Ivan Ko- sinovič v Novivasi pri Poreču je postavil na grob svoje umrle soproge spomenik s hrvaškim napisom Dasi mu je to do- volila politična oblast, vendar je dal po- reški župan samooblastno odstraniti spo- inenik in ga postaviti na cesto, edino radi tega, ker ima spomenik hrvatski napis, docim so vsi drugi italijanski. In Hrvat domačin Kosinovič mora utakniti v žep to gorostasno razžaljenje? Nova zausnica stajcrskim Slo- veneem. Celjska „Domoviua" poroča, da je državni pravdnik Ekl imenovan de- zolnim sodnim nadsvotnikom na coljskem okrožnem sodisču; državni pravdnik pa je postal dr. Bayer. Drugo izprazneno mesto sodnega svetnika pri tem sodišču pa je dobil sodnik iz Slov. Gradca pi. Sokol(l). V Celje je prišol za namestnika državnemu pravdniku dr. Boschek (Bo- žek) iz Ljubnega. Ta imenovanja so taka, kakor da Gelje ne stoji na slovenskem Štajerskem. Huski car pride, kakor poročajo lisli, v Pariz vkljub grožnji anarhistov, da je on zdaj prvi na vrsti za italijan- skim kraljem in vkljub shodu, ki ga ho- čejo obdržati v Parizu anarhisti. Dan prihoda carjevega še ni določen, vender sla označena dneva 15. ali 17. September za ta obisk. Pariz bode carju pri tej |)i'iliki priredil svečani vsprejem. Avstrijsko brodovje v Kini. — Sliri vojne ladije: „Zenta" „Cesarica in kraljica Marija Terezija", ,.Cesarica Eli— zabela" in „Aspern" so namenjena za vojno sodelovanje na Kilajskem. Prvi dve so nahajata že nekaj tednov na Ki t'ljskem, drugi dve pa dospeta v Taku pričetkom septernbra. OpiM-acije se udele- žujo sedaj samo en del mostva „Zerite". drugi ostanejo v Taku do hipa, ako hi bilo treba odriniti. 900-let ni co krsčanstva so na si- jajen naOin praznovali due 15. t. m. v Ostrogonu na Ogerskem, kjer je bil pnd 900 leti po svetniku Astriku kržčen ogerski kralj Stefan. Na slavnosti jo bi! navzoe nadvojvoda Friderik kot zasto|>- nik cesarjov, dalje ogerski ministerski predsednik Szell in mnogo drugih rnini- strov. Na slavnostnem obedu je živo go- voril kardinal-primas Vaszary in Szell. ki pa jo prej še izdajal tajna povelja proti udeležbi te slavnosti. Sen/aci,jonalna kriininalna raz- pravav Italiji.Dajo tolislavljenakulturna llalija proti svoji volji zavotje razbojnikov in banditov vsako vrste, to je resnica, ka- toro priznavajo, čotudi s težkim srcem, mnogi boljši italijanski listi. Eden teh listov pise povodom umora italija'iskoga kralja, da se vsa italijanska kronika kop- Ije v razbojnisko proliti krvi. Da je to resnica, nam najbolj priča glavna raz- prava, ki se vodi baš te dni v Palmiji v Kalabriji, v tem poglavitnem zavetju ljudskib izvržkov. Vseh skupaj je ohto- /.(»nih 248 oseb, mod katerimi se seveda nahaja tudi nekoliko žensk. Do 200 oseb je obtoženih radi raznih zločinov, ako pa se move verjeti pričarn, redarstvu in javnemu mnenju, palo je v roke pravici okoli 250 grežnikov zrelili za kolec in konopec in katerih čaka (?) zaslužena kazen. V tem kraju je bila izvrstno or- gan izovana družba, ki se deli na tri raz- rode. V prvem redu se nahajajo „naj- zaslužnejši" členi družbe, ki so že ne- štovilnokrat, dokazali, da znajo dobro sukali bodalce in dolge prste na žkodo svojoga bližnjega. Ti razbojniki so imeli tudi svoje razsodišče, ki je sodilo one, ki se niso pokorili točno odredbam svojih predslojnikov. Mnogi o.skodovanci niso niti uložili tožbe proti tem razboj- nikom, ker so se hali njihovega maä- čevanja. Ali se tej razpravi posreči iztrebiti iz Kalabrije razbojnistvo, ker je ta družba prebrisano organizovana, to je se vpra.šanje. Veja mu je sla skozi telo. — Na Dunaju se je pri stavbi neke hiše podrl zidarski oder ter so zidarji pali tri nadstropja globoko na cestni tlak. Zidar Divis je priletel na hližnje drevo in mu je neka veja predrla telo. Vejo so morali odžagati, da so mogli spraviti z drevesa Diviša, ki je takoj umrl. Bucelin strup je sredstvo proti kacjenm piku. Mnogo je znanih srod- stev zoper kačji pik, vender se nobeno (Dalje na zadnji strani.) Izjava. Na ponovno napade nanašegapre- častitega dušnega pastirja, vikarja Simona Gregor čiča v listu „Soča", in da bi svet ne mislil, da so občinarji sedelske občine strinjajo s temi ostudnimi in laž- njivimi napadi, spoznalo je podpisano slarešinstvo za svojo dolžnost, zavrniti vse te napade kot popolnoma neuteme- ljene in lažnjive, ter izjaviti, da uživa prečastiti gospod vikar S. Gregorčfč v občini popolno spoštovanje in da je v vsakem oziru unet za dušno in telesno srečo svojih vikarijanov. V Sedlu, due 16. avgusta 1900. Jos. Gašper u t, župan. Jožef Kramar, Anton Baloh, Valentin Če- hokli, podžupani; Anton Kramar, Ivan Kramar, Andrej Kosmacin, Jožef Čušin, Ivan Cušin in Valentin Kramar, starešine. Zahvala. Podpisani se najsrcneje zahvaljujejo za vse izraze sožalja o smrti gosp. Matevza Sverko-ta. c. kr. sodnega kancclista v Kobaridu, in vsem oni in, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je pogreb tako veli- castno vršil: častiti duhovsčini, slavnemu županslvu v Kobaridu, „Narodni čitalnici" in njenim pevcem in godcem, darovato- ljern vencev, dekletom in mladeničem, konečno vsem domačinom in onim, ki so prišli od zunaj, da izkažejo zadnjo cast predragemu pokojniku. V Kobaridu, 15. avgusta 1900. Žalujoči stariši, bratje fn uradniški tovarišl. teh sredstev ni še posebno obneshj. Zclravniki so se mnogo prizadovali, da bi naisli sredstvo, ki bi pomagalo v vseb slučajib, a zastonj; zdaj pa jo noki fran- coski ueonjak zaslodil to siodstvo v b u- čelinem sti-upu. Ta lu-enjak jo posku- Sal to sredstvo na nokoin psu. Totja psa je pustil pičiti od zelo strupono kačo, poteni pa ga je pustil na isli kraj pičiti po bucoli. Po bnčolinom piku jo psa stresla inrzlicu, a v nekatorili nrab jo /o bil popolnoina zdrav. Odlikov;in pes. — Nokonni I'und- landskomu psu, ki je v zadnjili dvob letJh reSil iz re Ice Sene veliko slevilo samomorilo.ev, je podelila francozka družba za varstvo živalij, častno verižico okoli vratu. — T e in u odlikovancu bi se skoro čostitalo ! — Poslano. Gospod Vv. Mornvus, tovarnar slolpnib in- v llrnu, izdolal je za naso iarno corkov j;iko solidno uro. s katoro sino popolnoina zadovoljni. Zalegadelj priporocamo toplo oinonjeuo tvrdko. Zupiii in ohi'inski iwiu\ Tricheiulori1. iptillT se iznajoinljujo na Trnvniku št. IX. II. nadstr. Loterijske številke. IS. av^usla. Dunaj......30 5;") 83 47 89 Gradoo......r>o If) 81 7(1 b'7 Z AHVALA. 1'odpisani so najsrčnejse zalivaljiijojo vs< in uiiim. ki so na kaloiikoli nadn skazali sožalje na pn.il>rilki izjiiilti našo nad vso Ijubljene runjke Franciske Molar .,* Lutman. Dolžnosl iiain je se poseboj izroči loplo zahvalo proč. g. kui'ulu, slavnoinu slarašinslvu za ndoložbo in za darovan krasni venec, gg. povcom in njili vodiloljn za naurobno poljo. vsem znancein in prijateljein iz mesla in okolico, kakor (udi |). ii. doinačinoin, ki so v innoiiobn>jnom šloviln ndeležili so Inž- nega spro.voda. Bog povrni vsoin ohilo! V St. Andrešu, dno "20. avgnsla 1 i)()(). Žalujoči ostali. Dunajska hor/a. 20. ;iv»-|isla. 11)00. Skupni di'zavni dolg v notah . 97"():") Skupni dr/.avni doljf v srobru . 97lo Avstrijska /lala i-enta . . . . I 16 00 Avstrijska kronska renta 4° () . 977;"> Ogerska zlala renta 4 '/„ ... lif> Ogerska kronska renta 4°/() . . 90*60 Avslro-ogorske bančne delnice 17"O8 Kreditne delnice...... G()32f> London vista........ 242^0 Nern. drž. bankovci za 100 mark I18221 , 20 mark •......... 2362 20 IVankov......... 19-30 Italijanske lire....... 90-30 C. kr. cekini........ 1140 i Anton Fon, i klobučar in gostilničar, ) Semeniška iilica št. 6, ) iin;i hogalo zalogo raziiovrslnili i klobukov » ter loči v svoji kirini > pristna (l o. kr. okrnž. sodišra) ima veliko zalogo nafinejega žvepla y kosih, kaloro piodaja |>o iiajnizji ccni. Ima ludi vsakovrslnili najboljših piipoiiKx kuv za člščenje vina. Zaloga Portland- in Roman-cementa I'ripoioca s(^ p. n. obcinstvu Ant Jeretič. (I kr. di/.iivna svelinja za odličiK1 proizvod(\ - - I'rva imtravska Ivornica I tiiriiskili iir Fr.Moravus Brno, Velike na:. ssti St. 8, (Briinn, Grosser Platz Nr. ü) i/.(lelnje in ra/.pi>šilja stolpne ure v.;\ mlw. sole, fj;r;iil(tv«i, nieslne /.bornii'.e. lovarnr itd.: ure za nail/.oi'ova.nje ponočnili čnvajev. eleklrirne me, vse. v ilovi'senih pnii/.voilili in /. jainstvom. !><> st stolpnih ui1 v popolno /;ulo\ oljstvo. 1 Tovarna pohištva (dorica, Soinp pohislvo po ziimtiiL posloni, dcla puvsom \rodni c(Mii. Posebno priporoča opravo za spalne in jedilne sobe za salone in pisarne. Kupnjr oi'^liova hi. piodaja oi*4klio\'e (»bkladke (riinošo) ild. ild. itd. I'godni placilni po^oji! Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času. .m> ^k ~^k~. ^^k. „^ - Nikaka skrivnost ni vec nupraviti si vsakdo d K po onoinosočni odpovctli, do -JOOO K po tiiiuoseöni odpo\rodi, vmyi znoski po soshnorcrni odpovedi. Laslniki Inaiiiliiih vlog niso od^ovorni za nioroliilno iz^ulio. Vso odgo- vornosl, imajo izkljnrno laslniki d(dož(iv. i&r Centralna Posojilnica daje posojila. ^Wl 1. na vknjižbo po 51 ¦; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6%. 3. na tekoči račun po pogodbi. Oniralna I'usojilnicii jo zv naliaja ua Duuajski ecsti v Medjatovi hiši (v pritličji.)