RADIOPTUJ
89.8-98.2-ICH3
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA
tal DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Rokomet • Različni učinki Ptujčank in Ormožanov
O Stran 11
Kolesarstvo •
Ptujčani povzročajo glavobole selektorju O Stran 12
Po naših občinah Majšperk • Brenči: "To je zarota proti meni in sodelavcem!" O Stran 4
Po naših občinah Ormož • Kultura z muzejem prehitela politiko
O Stran 5
Črna kronika
Ptuj • Ormoškega župnika obsodili na pet letin pol zapora O Stran 6
Ptuj, torek, 16. septembra 2008
~ letnik LXI • št. 73 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -t^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski Tffl
Gorišnica • Jubileji Radia Ptuj in Štajerskega tednika
Praznovali smo skupaj
V dvorani v Gorišnici je bila v soboto naša prireditev pod naslovom Praznujmo skupaj, s katero smo jubileja družbe Radio-Tednik, 60-letnico Štajerskega tednika in 45-letnico Radia Ptuj, proslavili skupaj z našimi bralci in poslušalci.
Prvotno smo veliko prireditev, ki bi trajala kar enajst ur, načrtovali na letališču v Mo-škanjcih, vreme pa je imelo druge načrte - kot že večkrat letos, ko ni podarjalo, temveč tudi jemalo. Na gorišniškem odru so nastopili Natalija Verboten (na fotografiji), že legendarni ansambel Lojzeta Slaka, Brigita Šuler, Werner ter Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando, ki so postavili piko na i sobotnega glasbenega in siceršnjega druženja. Na oder so stopili tudi snovalci vsebine obeh medijev, ki sta na skupno pot stopila 10. februarja 1976. Oba sta v letih delovanja na področju informiranja naredila velike korake. Zaposleni v obeh medijih se trudimo, da bi bili tako bralci kot poslušalci pravočasno in predvsem kvalitetno informirani o vseh dogajanjih na širšem območju regije Spodnje Podravje. Kvalitetna informacija pa odpira poti razvoju in vodi v boljši jutri za vse.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dornava • Zaključno dejanje ravnateljske odisejade
Svet zavoda razrešil ravnateljico Marto Tuš
Potem ko se je konec avgusta končala ravnateljska opereta v Vidmu, je zdaj (vsaj zaenkrat) zaključeno tudi razreševanje ravnateljice dornavske osnovne šole. Na zadnji seji sveta zavoda konec minulega tedna je namreč svet zavoda z večino glasov podprl sklep o razrešitvi Tuševe.
Seje se je tokrat poleg devetih članov sveta zavoda (dva sta manjkala) udeležila tudi ravnateljica, ki ji ni bilo po-všeči, da dogajanje spremljajo
tudi novinarji, zato je naprej poskušala preprečiti našo prisotnost, ker pa to ni bilo možno, je pač prepovedala snemanje izjav in fotografiranje. Zasedanje je bilo sicer
do zaključnega akta glasovanja o razrešitvi precej burno; očitno je bilo, da so vpleteni že »na koncu z živci«. Dejstvo je, da je Tuševa nasprotovala vsem argumentom, zaradi
katerih jo je svet zavoda želel razrešiti.
Naj spomnimo, da se je prvi postopek razreševanja ravnateljice klavrno končal v lanskem letu, nato pa je
bil ponovno sprožen junija letos; tokrat z več stranmi pisnih obdolžitev, kaj vse naj bi naredila narobe in kje vse naj bi kršila zakonodajo.
O Stran 3
Ponudba velja od 25. 8. do 15.10. 2008 oz. do razprodaje zalog za nove naročnike paketa Trio ob vezavi 24 mesecev.
Telekom V)
Slovenije	"
Slovenija • Predvolilna tema
Politične stranke o gospodarski rasti, davkih in privatizaciji v prihodnjem mandatu
Potem, ko je bila prejšnji teden osrednja predvolilna tema vseh pogovorov afera Patria, ki se je izrodila v pravo mednarodno tragikomično politično farso, vam tokrat predstavljamo poglede in načrte slovenskih parlamentarnih strank na precej bolj pomembno problematiko; in sicer na vprašanja, povezana z gospodarstvom.
V SLS in SMS menijo, da neustrezna zakonodaja omogoča privatizacijo iznajdljivim posameznikom, zato podpirajo sprejetje restriktivne zakonodaje, s katero je treba vzpostaviti transparentno lastništvo. Strateške panoge, npr. bančništvo in zavarovalništvo morajo ostati v večinski slovenski lasti. Zavedajo se, da je v veliko primerih država slab gospodar, zato predlagajo, da država razen pomembnih izjem, ohrani v strateških družbah samo toliko lastništva (25 + 1 delnica), da lahko blokira statutarne spremembe, hkrati pa nima moči, da bi vodila te družbe. Glede davkov menijo, da lahko razvojno naravnan in stimulativen davčni sistem pozitivno vpliva na gospodarsko rast in zaposlovanje, zato se zavzemajo za davčno politiko, ki bo spodbujala naložbe v razvoj in v tiste dejavnosti, ki prinašajo visoko dodano vrednost. Zavzemajo se tudi za uvedbo družinske dohodnine, ki bi družinam omogočila, da bodo vsi osebni prejemki in olajšave članov družine enotno obdavčeni, zmanjšanje davčne stopnje na dohodek gospodarskih subjektov, povečanje splošne davčne olajšave (država mora iz obdavčitve izvzeti tisti del plače oz. dohodkov, ki pomeni minimum preživetja), zvišanje meje med drugim in tretjim
dohodninskim razredom in povečanje trošarine za tobak, alkohol ter druge izdelke, ki škodujejo zdravju ljudi in okolju. V SLS bi tudi zmanjšali davke pri prometu z nepremičninami in uvedli davek na nesmotrno rabo nepremičnin, obdavčili bi zdravju in okolju škodljive izdelke in dejavnosti.
Davčna reforma se mora po mnenju LDS nadaljevati v smeri razbremenjevanja srednjega razreda, bolj pa bi morali obdavčiti razkošje ter ekološko sporne in zdravju škodljive snovi. V stranki se zavzemajo za zniževanje davkov tudi za podjetja, kot svojo prednostno nalogo pa izpostavljajo umik države iz gospodarstva. V gospodarstvu se je poleg tega treba predvsem osredotočiti na povečanje konkurenčnosti. V LDS predlagajo naslednje ukrepe: spodbujanje neposrednih tujih in domačih investicij z ukrepi davčne politike ter sodelovanjem med državo in občinami, povečevanje deleža denarja za raziskave in razvoj ter nadgradnjo trga dela v model prožne varnosti, ki bo na eni strani omogočal podjetjem lažje prilagajanje potrebam, ki jih narekuje trg, na drugi strani pa delavcem iskanje najboljše možne zaposlitve za njihova znanja ob visoki socialni varnosti. Potrebno bo tudi nadaljnje razbremenjevanja gospodarstva z
zniževanjem davkov, omejevanjem zgornje višine prispevkov na bruto plače, ukinjanjem prispevkov za aktivne upokojence ter davčnimi spodbudami za podjetnike začetnike in neposredne tuje in domače investicije. Sicer pa v stranki želijo, da bi imela država čim manjši vpliv na gospodarstvo, vendar hkrati predlagajo razmislek, v katerih strateških dejavnostih in podjetjih naj država obdrži 25 odstotkov plus eno delnico.
Gospodarsko rast bi po mnenju DeSUS najbolj pospešili, če bi dosegli umik države iz gospodarstva. V DeSUSu se zavzemajo za znižanje dohodkov iz dela in za zvišanje davkov na kapitalske dobičke, ki se ne re-investirajo. Prepričani so, da je privatizacijo nujno izpeljati do konca. Nekaj »paradnih konjev« slovenskega gospodarstva bi zadržali v državni lasti v višini 25 odstotkov plus ene delnice (NLB, NKBM, Telekom Slovenije, Pošta Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Krka, Luka Koper pa morda še katero). Nadaljnjih 25 odstotkov bi prodali prebivalstvu in domačim podjetnikom, ostalih 49,9 odstotka pa naj bi šlo v roke strateškim partnerjem. V stranki bi obdavčili t.i. razkošje (pretirane vile, jahte, drage avtomobile in podobno, pri čemer bi bila lahko učinkovita finančna policija). Dohodninska lestvica je krivična do nižjega in predvsem srednjega sloja, zato bi jo nekoliko »raztegnili« navzgor, še navajajo v DeSUS.
Gospodarsko rast bi v SNS povečali z ukrepi ekonomske politike, s katerimi bi vplivali na povečanje investiranja v sodobne tehnologije, ki dvigujejo produktivnost. V SNS menijo, da je potrebno privatizacijo ustaviti, dokler ni izdelane ustrezne zakonodaje na tem področju. Znižali pa bi stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Stranka SNS bi zmanjšala zadolževanje države in posledično zmanjšala stroške njenega delovanja, predvsem z zmanjšanjem števila zaposlenih v javni upravi. Privatizacijo je potrebno ustaviti, dokler nimamo izdelane ustrezne zakonodaje, ki bi nas zaščitila pred odlivom dobičkov v tujino, so prepričani v SNS. Prepričani so, da bi morali za večanje bruto domačega proizvoda dodatno znižati stopnjo davka na dodano vrednost, in sicer na 15 odstotkov. V SNS zastopajo stališče, da naj stanovanje, v katerem lastnik živi, ostane neobdavčeno. Obdavčene naj bodo tiste nepremičnine, ki niso ravno življenjskega pomena. Torej bi bilo davek na nepremičnine
smiselno uvesti samo na res velike oziroma razkošne in dodatne nepremičnine, ki so last premožnejšega sloga prebivalstva in katerim plačilo davka na nepremičnine ne bi predstavljalo finančne preobremenitve družinskega proračuna.
V	stranki Zares ne vidijo nobenega smisla v tem, da bi Slovenija, kot po njihovih navedbah predvideva sedanja vlada, v temeljnih razvojnih programih oboroževanja za obdobje 2008-2013 namenila 710 milijonov evrov za nakupe orožja. Ta sredstva nameravajo preusmeriti v tehnološki razvoj slovenskih podjetij, ki bo preko višje dodane vrednosti zagotovil tudi višje plače in posledično pokojnine. Glede nadaljnje privatizacije predlagajo model v treh korakih. V prvem koraku predvidevajo za podjetja, ki so v državni lasti, možnost vstopa zasebnih investitorjev do višine 49 odstotkov z javnimi mednarodnimi razpisi. V drugem koraku se bodo zavzeli za takojšnjo uvrstitev teh podjetij na borzo vrednostnih papirjev. V primerih, kjer se bo pokazalo, da je vstop zasebnega sektorja povečal učinkovitost upravljanja podjetja, se bodo zavzeli za tretji korak, kjer se država bodisi v celoti umakne ali pa umakne do kontrolnega deleža v višini 25 % plus ena delnica. Glede davkov so v Za-resu med drugim mnenja, da je treba spremeniti meje davčnih razredov pri dohodninski lestvici, s čimer bi znižali povprečno stopnjo obdavčitve za državljane, ki sodijo v srednji in nižji dohodkovni razred in ki plačujejo dohodnino. Poleg tega načrtujejo ponovno uvesti t.i. stanovanjsko olajšavo, tako da bodo tisti, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, ponovno pridobili pravico do uveljavljanja dohodninske stanovanjske olajšave.
V	stranki Lipa so prepričani, da se »dosedanja veliko opevana gospodarska rast v Sloveniji žal izkazuje le v vladni statistiki«, državljani in državljanke pa so vsakodnevno priča dvigovanju cen življenjskih potrebščin. V zvezi z nadaljnjo privatizacijo v Lipi pravijo, da izhajajo iz definicije nacionalnega interesa, ki se kaže v sistemu vrednot in cenovni dostopnosti storitev oz. produktov državljanom Slovenije. Prepričani so, da je potrebno osnovne življenjske potrebščine - elektrika, voda, komunalne storitve in druge javne storitve - izvzeti iz sistema privatizacije, saj bi to za posledico imelo dvig cen za kupce. Na ostalih področjih zagovarjajo trg vrednostnih papirjev ob
uveljavitvi finančne policije. Seznam nacionalnega gospodarskega tkiva bi moral biti po njihovem mnenju določen ob upoštevanju proizvoda oz. storitve, interesa širše lokalne skupnosti, vpliva vzpodbud, števila zaposlenih in plačne politike. Gospodarske družbe iz seznama pa bi bile izvzete iz sistema potencialne privatizacije. Glede davkov pa Lipa izpostavlja, da je Slovenija »žal predraga država«. Vladni aparat bi moral skrčiti svojo porabo. Za Lipo sicer prvo nalogo na področju davkov predstavlja poseg v dohodnino. Iz kroga zavezancev za dohodnino bi »oprostili« vse tiste, katerih mesečni prejemki ne dosegajo 1000 evrov. Posegli bi v davek na nepremičnine in ga nadomestili s progresiv-nejšim davkom na luksuz. DDV za osnovne življenjske potrebščine pa je potrebno črtati, še dodajajo.
V sDs nameravajo nadaljevati z umikom države iz gospodarstva. Komu bodo prodali podjetja, bo odvisno predvsem od ponujene cene. Po volitvah nameravajo tudi razmisliti o možnosti znižanja davčnih stopenj v zakonu o dohodnini ter davčni razbremenitvi podjetij. Da bi zadržali oz. povečali gospodarsko rast, v SDS predlagajo tri ukrepe: nadaljnjo krepitev konkurenčnosti in inovativno-sti slovenskega gospodarstva, vlaganja v strateško pomembno nacionalno infrastrukturo ter nove programe in prilagajanje obstoječih izobraževalnih programov potrebam gospodarstva in razvijajoče se družbe. Konkurenčnost bi bilo mogoče spodbuditi s podporo tehnološkim posodobitvam podjetij, ocenjujejo v SDS, kjer predlagajo še nadaljnje zniževanje davkov, nove oblike finančnih instrumentov za podjetja ter odpravljanje administrativnih ovir pri poslovanju in ustanavljanju podjetij. V SDS predlagajo naložbe v strateško pomembno nacionalno infrastrukturo na področju prometa (državne ceste, železnice, letališča), energetike (proizvodnja, prenos in distribucija) in komunikacij (širokopasovne povezave). »Nadaljevali bomo postopen, premišljen in transparenten umik države iz gospodarstva,« so v SDS odgovorili na vprašanje o stališču do nadaljnje privatizacije. Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba se bosta umaknili iz večine podjetij, pri ostalih pa preoblikovali v izključno portfeljskega investitorja. Pri prodajah bo glavni kriterij doseganje maksimalne cene, napovedujejo v SDS. Glede morebitnih sprememb davč-
ne zakonodaje v SDS menijo, da je najprej pametno preučiti učinke zadnje davčne reforme, potem pa bi lahko razmislili o znižanju davčnih stopenj za vse davčne zavezance. Tako bodo preučili možnost znižanja dohodninskih stopenj za 1,5 do dve odstotne točke za vse zavezance ter tudi znižanja cedular-ne obdavčitve kapitalskih dobičkov in prihodkov od obresti. Prav tako bi bilo po oceni SDS smotrno prisluhniti predlogom iz gospodarstva o znižanju obdavčitve podjetij.
V NSi se bodo tudi v prihodnje zavzemali za zdravo gospodarsko rast, na podlagi investicij, tako domačih kot tujih, večjo rast produktivnosti dela in posledično tudi plač. Posebej bodo spodbujali programe za zagotavljanje delovnih mest in prihodkov ter svobodno ustvarjalnost vseh državljanov na vseh področjih življenja. Poseben poudarek dajejo malemu in srednjemu gospodarstvu. Za Slovenijo vidijo perspektivo v proizvodnji visoko kakovostnih maloserijskih izdelkov in v njihovem trženju. Podpirajo jasno privatizacijo in boj proti nepravilnostim, do katerih je prišlo v času privatizacije. »Zagovarjamo način pravične in pregledne privatizacije - kot v primeru NKBM,« poudarjajo v NSi, kjer so proti neposrednemu poseganju države v posamezna podjetja. Država naj zagotavlja ustrezno razvojno podporo. Kot poudarjajo, so v lastništvu države še vedno tovarne, ki jih je treba privatizirati. Davčna politika in pospeševalni ukrepi morajo spodbuditi nove razvojne projekte in zagotoviti začetno vlaganje v malo in srednje podjetništvo na teh področjih. Tudi zavarovalniški sistem je treba po mnenju NSi privati-zirati ter zagotavljati ustrezna in takojšnja izplačila ob ustreznem kapitalu zavarovalnic in oceni tveganja. Zavzemajo se za dosledno spoštovanje celotne zakonodaje na področju javnih financ, ki zagotavlja ustrezno preglednost v skladu z načeli sodobne demokracije ter odgovornost pri upravljanju z javnimi sredstvi. Zavzemajo se za davčno razbremenitev prihodkov dela in za primernejšo obdavčitev prihodkov od kapitala, ki pa mora zagotoviti svojo nevtralnost do različnih virov takšnih prihodkov. Podpirajo mednarodno primerljivo obdavčitev kapitalskih dobičkov. Davčni sistem je treba po mnenju NSi poenostaviti in s preglednejšim pobiranjem davkov in prispevkov zagotoviti uspešno realizacijo proračunov.
STA (pripravlja: SM)
Uvodnik
Morda še ni prepozno
Skorajda neverjetno že postaja, kolikokrat nam je samo letos narava pokazala zobe. Če smo bili še do pred kratkim prepričani, da živimo na idealnem koncu sveta, kjer nas ne najdejo niti orkani in neurja, se je situacija sedaj bistveno spremenila. V primerjavi z nekaterimi drugimi kontinenti smo Evropejci resda še vedno na konju, a je že škoda, ki so jo letošnje poletje samo v Sloveniji pustila neurja, zaskrbljujoča in zelo velika. Vremenski pojavi pa so jo brezčutno zagodli tudi Združenim državam Amerike. Zaradi razdejanja, ki gaje za seboj pustil orkan Ike, je več milijonov ljudi ostalo brez elektrike, na tisoče brez domov, v Teksasu pa so uvedli celo policijsko uro. In medtem ko v Ameriki še naprej grozijo poplave, je v Afriki pred nekaj dnevi začelo snežiti. Skorajda nerealno, a vendar resnično. Tako kot je neverjetno to, da so se pri nas temperature v pičlih nekaj urah spustile tudi za 20 stopinj. Vedno bolj se zdi, kot bi se narava odločila, da bo letos terjala svoj davek. Če smo dolga leta zanemarjali njen pomen za kvaliteto našega življenja, je sedaj napočil skrajni čas za spremembe in za okrepitev zavedanja, da smo brez ekološke osveščenosti obsojeni na propad. Morda je že prepozno in je škoda, ki smo jo mi povzročili naravi, prevelika, da bi se vrnili v stare tirnice. Dejstvo pa je, da se nam vsaka nepremišljena poteza, s katero smo leta in leta škodili našemu okolju, vrača kot bumerang. Nazaj se ne da, lahko le delamo na tem, da bomo v prihodnje bolj prijazni do planeta, na katerem živimo - (morda) še ni prepozno.
Dženana Becirovic
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Zaključno dejanje ravnateljske odisejade
Sveta zavoda razrešil Marto Tuš
Potem ko se je konec avgusta končala ravnateljska opereta v Vidmu, je zdaj (vsaj zaenkrat) zaključeno tudi razreševanje ravnateljice dor-navske osnovne šole. Na zadnji seji sveta zavoda, ki je bila konec minulega tedna, je namreč svet zavoda z večino glasov podprl sklep o razrešitvi Tuševe.
Seje se je tokrat poleg devetih članov sveta zavoda (dva sta manjkala) udeležila tudi ravnateljica, ki pa ji nikakor ni bilo povšeči, da dogajanje spremljajo tudi novinarji, zato je naprej poskušala preprečiti našo prisotnost, ker pa to ni bilo možno, je pač prepovedala snemanje izjav in fotografiranje.
Zasedanje je bilo sicer do zaključnega akta glasovanja o razrešitvi precej burno; očitno je bilo, da so vpleteni že »na koncu z živci«. Dejstvo je, da se je Tuševa zoperstavlja-la vsem argumentom, zaradi katerih jo je svet zavoda želel razrešiti.
Naj spomnimo, da se je prvi postopek razreševanja ravnateljice klavrno končal v lanskem letu, nato pa je bil ponovno sprožen junija letos; tokrat z več stranmi pisnih obdolžitev, kaj vse naj bi naredila narobe in kje vse naj bi kršila zakonodajo. Svet zavoda je v času poteka postopka pridobil pozitivno mnenje občinskega sveta za razrešitev, starši se niso izrekli, kolektiv je bil proti razrešitvi, zanimivo pa je bilo uradno mnenje šolskega ministrstva, v katerem je bilo zapisano, da v obtožbah na račun dela ravnateljice ni natančno zapisano, katere člene zakonov je kršila in kakšno škodo je konkretno s tem povzročila,
da je na »obtožnici« manjkal žig šole in datum ter še, da v dopisu z obtožbami ni odgovorov na ravnateljičine argumente oz. navedbe. Zato je MŠŠ v zaključku svojega dopisa izdalo negativno mnenje za razrešitev.
Prav to pa je bila tudi glavna opora in argument ravnateljice Marte Tuš na zadnji seji, kjer je med drugim povedala, da številne inšpekcije v šoli niso našle nič posebno spornega in da nikakor nima namena odstopiti, prav tako pa je bila mnenja, da ni nobenega razloga za razrešitev. Povedala je še, da bo v primeru razrešitve zahtevala primerno sodno varstvo ter še, da svet nima prav nobene pravne podlage za njeno razrešitev. Mnenje predsedujočega svetu zavoda, Danila Muršca, je bilo seveda obratno in zanimalo ga je, kakšen pravni akt bi bil za ravnateljico sploh zadovoljiv oz. primeren, da bi ga upoštevala, na kar je Tuše-va odgovorila, da je zanjo me-rodajno mnenje ministrstva, ki je proti njeni razrešitvi.
Na tej točki pa se je začel klobčič zgodbe, ki se je odvijala za očmi javnosti, avgusta počasi razvijati; Muršec je namreč povedal, da so dopis z obtožbami poslali na MŠŠ 4. avgusta, se v naslednjih dneh srečali tudi z v. d. glavnega šolskega inšpektorja, ki jim
Zdaj že bivša ravnateljica Marta Tuš (fotografija je izpred treh mesecev, saj je na zadnji seji Tuševa prepovedala fotografiranje) je bila konec minulega tedna z večino glasov sveta zavoda OŠ predčasno razrešena s funkcije ravnateljice; po njenem prepričanju so obtožbe proti njej neresnične, zato je pričakovati tožbo.
je svetoval, katere pomanjkljivosti morajo v že poslanem dopisu MŠŠ dopolniti, kar so potem tudi naredili (zato je bil potreben sklic izredne seje sveta zavoda 19. avgusta). Vendar je MŠŠ svoje mnenje že napisalo štiri dni po prejetju prve obtožnice, torej osmega avgusta, in dopolnitve sveta zavoda, poslane kasneje, ni več upoštevalo. Mnenje MŠŠ
Novi v. d. ravnatelja OŠ Franja Žgeča v Dornavi je bivši predsednik sveta zavoda Danilo Muršec.
je sicer svet zavoda uradno prejel 22. avgusta. Da bi minister popravljal svoje mnenje, kljub kasnejšim natančnim opredelitvam, kje in kako naj bi ravnateljica kršila zakone, ni pričakovati. Sicer pa je rok za pridobitev mnenja minil četrtega septembra, zato je tudi bila sklicana zadnja seja z namenom nadaljevanja postopka razrešitve.
Za bivšo ravnateljico je razrešitev politični linč
Kakorkoli že; ravnateljica Tuševa je ves čas prisostvo-vanja na seji sveta ponavljala in poudarjala, da ni nobenih tehtnih razlogov in dokazov za njeno razrešitev ter da so zadeve, zapisane v obtožnici, neresnične. Muršcu je po slabi uri poslušanja enakih argumentov s strani Tuševe prekipelo in je vzrojil: »Zdaj je pa dovolj! Nehajte vplivati na tukaj prisotne člane sveta zavoda! Imate pravico do sodnega varstva in jo izkoristite, tukaj pa ne bomo in niti nismo pristojni razpravljati o pravnih zadevah!«
Sledilo je tajno glasovanje o tem, ali se potrdi sklep o
Vaš glas za Socialne Demokrate je glas za:
-	lažji dostop mladih do redne zaposlitve in prvega stanovanja
-	zasluženo varnost starejših
-	sozvočje razvoja z naravo
Naročnik: SD, Levstikova 15, 1000 Ljubljana
O
©
SD
SOCIALNI DEMOKRATI
Odgovornost za spremembe!
predčasni razrešitvi ravnateljice zaradi zapisanih kršitev določenih členov zakona, kjer je bila večina prisotnih za (šest od devetih), nato pa je spet sledil nastop Tuševe, ki je zahtevala, da se ji vse zapisane kršitve tudi dokažejo. Oglasil se je Milan Šilak: »Takoj vam lahko dokažemo promocijo alkohola v šoli, zaradi katere je pristojna inšpekcija izdala globo v višini 2086 evrov!« Tuševa je hladnokrvno odgovorila, da naj se to dokaže, kar je sprožilo smeh Šilaka z obrazložitvijo, če plačilni nalog ni dovolj, Tuševa pa se ni dala zmotiti in je vztrajala: »Še enkrat poudarjam, da svoje obtožbe do-kažite! Zame je vse to politični linč, ki ga izvaja stranka, ki je obljubila, da bo v Dornavi odstranila ravnateljico!« Povedala je še, da je šolo vodila po najboljših močeh, da je vodenje prevzela z ogromnim dolgom, danes pa ima šola dobiček, ter še dodala, da ne vidi in ne čuti nobene slabe klime ali slabih odnosov v kolektivu in da tudi delo z učenci poteka zelo dobro.
Konca brezplodni debati ni bilo videti, vanjo se je vključila tudi predstavnica OO SVIZ Ptuj Danica Zelenik, ki je povedala, da je bilo s strani zaposlenih v OŠ Dornava v minulem letu posredovanih veliko prošenj za pomoč zaradi psihičnega pritiska s strani ravnateljice in da bi moral biti cilj vseh zaposlenih ustvariti prijetno klimo za delo. Na to pa se je Tuševa odzvala z besedami, da se pritisk izvaja nanjo, da ga ona osebno ne izvaja nad nikomer, kar je hudo razjezilo Muršca, ki ji je
jezno očital sprenevedanje ter ob tem še navrgel, da je v zadnjem času zaposlila več učiteljev za nedoločen čas, čeprav je dovoljenje pri MŠŠ dobila le za enega, in da bodo tudi to še raziskali. Očital ji je tudi, da je zaposlovala brez vsakega načrta in čisto po »osebnem« okusu: »Od nas, starejših učiteljev, pa ste zahtevali zdravstvena spričevala o sposobnosti!«
Za v. d. ravnatelja imenovan Danilo Muršec
Verbalno obračunavanje se je nadaljevalo še kar nekaj časa, potem pa se je pozno zvečer vendarle zgodil odločilni akt: glasovanje o predčasni razrešitvi, po katerem je bilo šest članov zavoda za predčasno razrešitev, dve članici sta bili vzdržani, en pa proti razrešitvi. Pred glasovanjem je Marta Tuš sejo zapustila. Takoj po rezultatu glasovanja, s katerim je bila Tuševa razrešena, so člani sveta začeli razpravo o imenovanju v. d. Edini predlog za vršilca dolžnosti je podal Milan Šilak, in sicer naj bi bil na to funkcijo imenovan kar Danilo Muršec. Drugih predlogov ni bilo, član sveta Dušan Koren pa je menil, da bi bilo potrebno najprej sklicati kolektiv, ki naj bi predlagal svojega kandidata, saj je po njegovih besedah vprašljivo, ali ima Muršec res tako veliko podporo v kolektivu: »Meni osebno je Danilo zelo dober sodelavec in se odlično razumeva, čeprav zna biti oster kritik. Ampak zdaj ne bom glasoval zanj, ker je zame kot predstavnika kolektiva merodajno njihovo mnenje.« Na vprašanje Milana Šilaka, ali bi želel predlagati koga drugega, pa Koren ni imel odgovora, dosedanja pomočnica ravnateljice ve-dejevstva ni hotela sprejeti. Sicer pa je Korena zanimalo, kaj bo z zaposlitvijo Tuševe v prihodnje. Muršec je povedal, da njena zaposlitev ni sporna, saj bo lahko dobila službo učiteljice, žal pa ne svetovalke, saj je sama na to mesto za nedoločen delovni čas zaposlila drugo osebo. »Torej njena socialna varnost ni niti malo ogrožena,« je menil Muršec.
Na koncu seje so člani sveta zavoda z večino glasov potrdili Danila Muršca za v. d. ravnatelja OŠ Franja Žgeča v Dornavi za dobo največ enega leta, takoj za tem je odstopil z mesta predsednika sveta zavoda, ki ga bo do nadaljnjega vodila podpredsednica Tatjana Lah.
SM
SM
Foto: SM
Majšperk • BrencI odstopil, novi direktor je Milan Vinkler
»To je zarota proti meni in sodelavcem!«
Potem ko je podjetnik Albin Brencl na tiskovni konferenci novinarje seznanil s težavami, ki jih je povzročil julijski požar njemu in 130-član-skemu kolektivu podjetja Albin Promotion, je »v korist zaščite zaposlenih« odstopil s položaja direktorja. Novi direktor je Milan Vinkler. Brencl obljublja, da bo storil vse, da odkrijejo požigalca, pomaga si tudi z vedeževalci, zaradi »zarote« proti njemu in firmi pa bo zoper povzročitelje vložil več tožb.
Civilna iniciativa ni sprejela Medvedovega odstopa
V nedeljo, 14. septembra, so se znova sestali člani Civilne iniciative za sanacijo deponije odpadnih gum v Lovrencu. Med drugim so govorili o odstopu predsednika iniciative Medveda, vendar njegove odstopne izjave niso sprejeli. So pa znova sprejeli nekaj sklepov v zvezi z lovren-ško deponijo, med drugim, da se v njej trajno prepove opravljanje »okolju nevarne dejavnosti predelave in deponiranja gum«, da se iz gramoznice odpeljejo vse preostale gume in ves »kontaminirani material z dna deponije«, zahtevajo pa tudi, da policisti ovadijo ne samo (neznanega) storilca požara, pač pa tudi odgovornega upravljavca deponije. Civilna iniciativa je pripravljena pomagati vsem občanom, ki bodo želeli vložiti individualno odškodninsko tožbo, če pa se bo dovoz gum na deponijo nadaljeval, pa so to pripravljeni fizično preprečiti oziroma izvesti katero drugo obliko državljanske nepokorščine, so nam sporočili iz Civilne iniciative.
Foto: M. Ozmec
Podjetnik Albin Brencl (desno) je vodenje podjetja Albin Promotion prepustil novemu direktorju Milanu Vinklerju.
Potem ko je bilo slutiti, da so se zadeve okrog julijskega katastrofalnega požara v Lovrencu malce polegle, je podjetnik Albin Brencl poskrbel, da so v očeh javnosti spet oživele - tokrat v nekoliko drugačni luči. Ob pomoči nekaterih tesnih sodelavcev je na tiskovni konferenci v četrtek, 11. septembra, novinarjem posredoval nekaj novih dejstev o »zaroti«, ki je zanj in njegov kolektiv vse bolj boleča, saj jim povzroča neizmerno in nepopravljivo škodo.
Varnostni inženir Zvonko Milošič iz podjetja Tantegel je med drugim poudaril, da je bilo na delovišču v Lovrencu z vidika požarne varnosti ves čas zagotovljeno vse, kar predpisuje zakonodaja: »Izdelan je bil požarni red, zagotovljeno je bilo dovolj gasilnih sredstev v primeru izbruha požara. Dejstvo je, da začne guma goreti pri 520 stopinjah Celzija, in s tega vidika na delovišču ni bilo požarne ogroženosti, saj smo gumo le strojno trgali in jo potem skupaj z zemljo ter gramozom zakopavali v sanirano gramoznico. Žal pa nimamo vpliva na požigalce. To so zame teroristi, saj niso ogrozili le nas, ampak tudi druge občane.«
Vodja oddelka predelave gum v Lovrencu Sašo Mo-horko je pojasnil, da je bila jama v Lovrencu, preden so jo pričeli sanirati, zelo onesnažena: »V jami je bilo polno raznih odpadkov iz širše okolice, od škropiv do bele tehnike, salonitnih plošč in drugih odpadkov. Vse to smo očistili in izločili, šele nato smo pričeli predelavo in odlaganje trgane gume skupaj z zemljo in gramozom. Ko je bil stroj za trganje gume v pogonu, smo dnevno zmleli od 80 do 100 ton gume. Za varovanje delovišča in gum smo med drugim zaposlili tri paznike, ki so objekt čuvali na izmene, nabavili smo službenega psa, delovišče je bilo ograjeno. Žal pa nismo imeli vpliva na to, kar se je zgodilo. Zelo nas je prizadelo, vse zaposlene.«
Direktor podjetja Get inženiring Roman Kopriv-nikar, ki je eden od štirih koncesionarjev v državi za prevzem odpadnih gum, je predstavil potek ravnanja z odpadnimi gumami ter financiranje te javne službe. Med drugim je dejal, da je bilo v letu 2007 na območju Slovenije dano na trg 18.000 ton gum, izvajalci pa so prejeli in dali v predelavo le 16.200 ton
gum. Del razlike je zagotovo v obrabi gum, za preostale pa ne vedo, kje končajo. Požar, ki je povzročil podjetju Albin Promotion ogromno škodo, je bil po njegovem namenoma podtaknjen, saj je prepričan, da gre za osebno gonjo zoper direktorja Albina Brencla.
Strokovnjak za gume Vil-fried Fittkau je predstavil potek ravnanja z odpadnimi gumami v Evropi, kjer po njegovi oceni 30 odstotkov odpadnih gum sežgejo v cementarnah, ostalo pa gre v predelavo, kajti Evropa ne dovoljuje deponij odpadnih gum, ampak le začasno skladiščenje v predelovalnicah.
Civilna iniciativa zlorabljena za osebne interese
Podjetniku Albinu Bren-
clu očitno delajo velike skrbi predvsem zadeve okrog civilne iniciative za sanacijo odlagališča v Lovrencu, saj je med drugim dejal: »Nič ni narobe, če se ljudje zberejo in ustanovijo civilno iniciativo; tudi to še gre, da zahtevajo, da se proizvodnja, oziroma predelava gum ustavi; nesprejemljivo pa je, da sta Medved in Habjanič vse to izkoristila za osebne interese in meni ter podjetju naredila ogromno škodo. Lansirala sta razne laži, tudi o nevarnosti
zaradi onesnaženja okolja po požaru, kajti strokovne analize so pokazale, da ne gre za škodljive snovi, ampak za navadne saje. Stroški analize so bili več kot 62.000 evrov. Naj to plača tisti, ki je analize zahteval.«
Na vprašanje, kako je z odškodninskimi zahtevami občanov, teh naj bi bilo menda za okoli 2 milijona evrov, je Brencl odgovoril, da so ti zahtevki brezpredmetni, saj so brez vsakršnih dokazil. Med drugim je menil, da je Bernarda Podlipnik iz okoljske-ga ministrstva dajala razne obljube le na pritisk Habjani-ča in Medveda, ter zatrdil, da minister Podobnik nima za ta požar nobene objektivne odgovornosti, zato je bila zahteva za njegov odstop po njego-
vem navadna neumnost.
Tudi zadeve, ki so se odvijale po požaru, je Brencl označil kot zaroto proti njemu osebno ter njegovemu podjetju AP, veliko kritičnih besed je izrekel tudi na račun ravnanja inšpektorice Marjane Mikulič Trbuc, ki je zahtevala in dosegla odvzem okoljskega dovoljenja: »S svojim ravnanjem je ta inšpektorica oškodovala tudi državni proračun. Ker je s svojim nepravilnim ravnanjem povzročila ogromno škodo, bom zahteval njeno razrešitev, v preiskavi pa bomo izvedeli, ali in kdo je to, kar je počela, naročil,« je dejal Brencl.
Na vprašanje, ali bodo v Lovrencu nadaljevali predelavo gum, ni dal jasnega odgovora, saj se po njegovem odvzem okoljskega dovoljenja ne nanaša na predelavo gum, odločba pa tudi ni pravnomočna, tako da bi menda lahko predelavo gum brez pravnih posledic nadaljevali, vendar na silo tega ne želijo početi. Nato pa je vidno razburjen presenetil z izjavo: »Da po vseh teh nizkih udarcih in pretresih zaščitim zaposlene v podjetju Albin Promotion, odstopam s položaja direktorja te firme, s seboj pa vzamem vso odgovornost po požaru gum v obratu za predelavo v Lovrencu. Dovolj mi je vsega tega, vseh podtikanj in laži, zato nepreklicno odstopam. To sem svojim sodelavcem dolžan storiti in jim pomagati, da se firma po ogromni škodi ter omaja-nem ugledu znova postavi na noge. Ves ta problem, za katerega verjamem, da ga je nekdo namenoma povzročil, da
bi škodoval predvsem meni osebno, je sprožil z naše strani več odškodninskih tožb, v glavnem proti tistim, ki so bili glavni povzročitelji in akterji vse te zmešnjave. Vodenje družbe Albin Promotion odslej prepuščam mlademu izkušenemu inženirju Milanu Vinklerju, ki si je v petih letih vodenja naše proizvodnje nabral dovolj izkušenj, da bo lahko z začrtanim delom in zastavljeno strategijo uspešno vodil podjetje!«
Albin Brencl je med drugim povedal še to, da se te dni vsa njihova proizvodnja iz kidričevskega Taluma seli v prostore nekdanje TVI Majšperk, ki jih je odkupil pred leti. A vse to nikakor ne pomeni, da bo vrgel puško v koruzo, vse sile naj bi vložil v to, da bi odkrili domnevnega požigalca, sicer pa bo kot prokurist z vsem svojim znanjem in sposobnostjo pomagal svojim sodelavcem tudi vnaprej.
Novi direktor firme Albin Promotion Milan Vinkler je zatrdil, da se zaveda odgovornosti, ki jo doživlja in deli skupaj s 130 zaposlenimi delavci, ter tudi on potrdil, da proizvodnjo iz Kidričevega v celoti selijo v Majšperk: »Temu kraju želimo vrniti delovna mesta in življenje, iz Majšperka želimo narediti dolino volne, ki bo temeljila na dolgoletni tradiciji nekdanje tovarne. Prepričan sem, da bo podjetje Albin Promotion nadaljevalo načrtovane aktivnosti tudi brez imena Albin Brencl, pri čemer želimo ohraniti tudi vso proizvodnjo za avtomobilsko industrijo.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na tiskovni konferenci so poleg Albina Brencla (v sredini) sodelovali tudi Zvonko Milošič, Sašo Mo-horko, Milan Vinkler, Roman Koprivnikar in Vilfried Fittkau.
Ormož • Soustanovitelji podpisali pogodbo za muzej
Kultura prehitela politiko
Peripetije okrog Muzeja Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj so bile dolge in naporne, na Ormoškem so zahtevale celo referendum, na katerem pa so se volivci odločili, da želijo skupni muzej - Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Minuli petek je bilo končno tako daleč, da so župani občin soustanoviteljic podpisali pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med soustanoviteljicami.
Foto: vki
Spet skupaj - Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož; od leve: Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, Alojz Sok, župan občine Ormož, Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, in Nevenka Korpič, v. d. direktorice Muzeja Ormož
Kot je povedal gostitelj Alojz Sok, so si prizadevali, da bi bilo Ministrstvo za kulturo sopodpisnik dokumenta, vendar pravno-formalno to ni mogoče. So pa jim na ministrstvu menda zagotovili, da bodo upoštevali vsa dejstva, ki jih prinašajo novi odnosi. Župan je na kratko povzel zgodbo prizadevanj za združitev obeh muzejev, ki je vsebovala vsaj tri sestanke pri ministru Simonitiju in obljubo, da če se ormoški in ptujski muzej združita, bo ormoški del ostal samostojna enota, ki bo delala na dosedanjem sedežu, materialne stroške pa bodo nosile občine z območja UE Ormož. Stroški za plače treh zaposlenih bodo v breme Ministrstva za kulturo, plače za ostale pa bodo zagotavljale občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
"Naš problem je, da se tovrstne pogodbe podpisujejo na začetku leta, sedaj je september. Očitno je, da bo razliko do konca leta potrebno zagotoviti iz občinskega proračuna z rebalansom, prihodnje leto pa pristopiti k novemu načinu realizacije."
Župan je izrazil željo, da bi bil odlok čim prej objavljen in da začne vse nemoteno delovati po novem.
Muzej deluje večinoma v gradu v Ormožu in gradu v Veliki Nedelji, zato so za pri-
zorišče svečanega podpisa izbrali eno izmed soban ormoškega gradu. V prihodnosti bo muzej pridobil še več prostorov; kot je povedal župan Sok, so na občini prejeli pozitiven sklep v vrednosti
2,5 milijona evrov z Ministrstva za lokalno samoupravo. Gre za projekt ureditve grajske pristave, ki se nahaja v fazi razpisa projektne dokumentacije, prihodnje leto pa se bo začela obnova. Povedal
je še, da se nadeja dobrega sodelovanja s Ptujčani.
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je povedal, da so ponovno začeli zgodbo, ki jo je ljudska modrost odkrila že davno, saj je sodelovanje med Ptujem in Ormožem potekalo zgledno leta in leta. To kratko obdobje neprijetnosti, ki smo mu bili priča, naj se čim prej pozabi. Kot župan si bo prizadeval, da pogodbo izpeljejo do konca, da bodo vsi zaposleni v tej pokrajinski instituciji, ne glede na to, kje delajo, plačani pod istimi pogoji. "Dokler pokrajin nimamo, si bomo prizadevali, da bi lokalne skupnosti prevzemale le financiranje projektov, sistem financiranja osebnih dohodkov pa se mora za vse zaposlene v zavodu urediti na enoten način. Če ne prej, pa zagotovo takrat, ko bodo pokrajine. Prepričan sem, da v prihodnosti ne bo zapletov, ki so povzročali hudo kri, in da bodo Ptujčani pristopili na pomoč, ko bodo v Ormožu pripravljali kakšno svojo eminentno predstavitev kulturne dediščine, da se bodo projekti naredili kar najkvali-tetneje. Na koncu naj bo to izdelek ene blagovne znamke," je povedal dr. Štefan Čelan.
Središkemu županu Juriju Borku se je zdelo najpomembnejše, da so vsi vpleteni izrazili željo po ponovnem sodelovanju in da so ga dosegli. Prepričan je, da bo takih projektov, ki jih bodo realizirali v okviru pokrajine, še veliko. Sklep za skupen muzej je bil eden prvih sklepov mlade občine Sv. Tomaž, je povedal
župan Mirko Cvetko, ki upa, da dosežena rešitev pomeni za malo občino znosne stroške in kvalitetno uslugo.
Direktor muzeja Aleš Arih je prepričan, da so speljani postopki v dobrobit vseh, ki delajo v obeh muzejih. Poudaril je, da med zaposlenimi nikoli ni bilo nobenega problema, potem pa je prišlo do političnih in nestrokovnih odločitev. "Posledica je bila, da smo bili deležni psihološke vojne. Mi smo sicer delali, a ta Damoklejev meč nad nami, nad našo usodo, je bil prisoten do današnjega dne. Tudi zato smo imeli nekatere težave. Pričakujemo odločbo vlade, s katero nas bo imenovala za upravljavca največjega pokrajinskega muzeja v Sloveniji. Odločbo pričakujemo s 1.1. Moj predlog je bil, da bi bila skupaj z lokalnimi skupnostmi soustanoviteljica muzeja tudi država, saj je ta muzej tako velik, tudi po številu zaposlenih, da lokalne skupnosti vsega tega bremena ne bodo zmogle. Prepričan sem, da bo to pravi pokrajinski muzej. Dragi politiki, kot vidite, tokrat je spet kultura korak pred vami in dela pokrajino ter dokazuje, da če je volja, se da marsikaj narediti," je povedal direktor Arih.
Nevenka Korpič, v. d. direktorice Muzeja Ormož, pa je v imenu vseh zaposlenih zatrdila, da so v kolektivu zelo veseli, saj se je s tem podpisom odprla nova stran v delovanju muzeja, rezultati pa bodo kmalu vidni v kakšnem projektu.
Viki Klemenčič Ivanuša
Trnovska vas • Seja občinskega sveta	Ptuj • Razstava Ferda Mayerja (1927-1994)
Razdelili sredstva po neurju	Slikar figuralnih kompozicij
V torek, 9. septembra, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 16.	Miheličeva galerija gosti pregledno umetniško razstavo del akademske-
redni seji.	ga slikarja Ferda Mayerja.
Najprej so obravnavali osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in meril za odmero komunalnega prispevka na območju občine Trnovska vas, ki ga je predstavil Klemen Strmšnik iz OIKOS, d. o. o. Svetniki so se odločili, da bodo osnutek odloka pred sprejemom dali v širšo razpravo. Na sejo so povabili tudi zobozdravnico Ireno Škornik Kostanjevec, ki ima koncesijo na območju občine Trnovska vas za opravljanje zobozdravstvene dejavnosti. Omenjeni zobozdravnici so svetniki ponovno podelili koncesijo zaradi spremembe statusne oblike opravljanja dejavnosti. Svetniki so se seznanili tudi s polletno realizacijo letošnjega proračuna. V svet zavoda OŠ Destrnik-Trnovska vas so imenovali Mitja Sušnika kot predstavnika ustanovitelja.
V nadaljevanju seje je župan Alojz Benko svetnike seznanil z aktivnostmi po avgustovskem neurju, ki je med drugimi kraji prizadelo tudi občino Trnovska vas. Župan je povedal, da so takoj po neurju pričeli opravljati aktivnosti in tudi popis škode. Povedal je, da je občina Trnovska vas za nujne ukrepe odprave po-
sledic neurja prejela 228.731 evrov državnih sredstev. Z višino prejetih sredstev se niso strinjali, zato so se pritožili in na osnovi pritožbe so prejeli še dodatnih 58.000 evrov. S strani Ministrstva za šolstvo in šport so za obnovo šolske stavbe in vrtca prejeli 90.000 evrov. Župan je svetnikom predlagal, da sredstva za pomoč fizičnim osebam razdelijo čim prej in predlagal, da sprejmejo delilnik. Svetniki so se odločili, da bodo za škodo na stanovanjskih objektih razdelili 120.150 evrov, za odpravo posledic druuge škode pa 60.550 evrov. Tisti, ki so imeli manjšo škodo kot 200 evrov, niso upravičeni do sredstev. Za škodo do 500 evrov bodo občani prejeli 100 evrov pomoči, do 1500 evrov škode pa pomoč znaša 250 evrov, za škodo do 3000 evrov pa bodo občani prejeli 450 evrov, oškodovanci za škodo do 4500 evrov bodo prejeli 550 evrov, za škodo do 6000 evrov bodo prejeli 650 evrov, do 7500 ev-rov škode bodo oškodovanci prejeli 750 evrov in za škodo nad 7500 evrov bodo prejeli 850 evrov.
Za škodo na kmetijskih objektih bodo občanom razde-
ljena sredstva v višini 60.550 evrov. Občani, ki so utrpeli škodo do 200 evrov, niso upravičeni do odškodnine, pri škodi do 500 evrov občanom pripada 100 evrov odškodnine, pri škodi do 1500 evrov odškodnina znaša 250 evrov, pri škodi do 3000 evrov je odškodnina 300 evrov, pri škodi do 4500 evrov bodo prejeli 350 evrov odškodnine, pri škodi do 6000 evrov znaša odškodnina 400 evrov, pri škodi do 7500 evrov je odškodnina 450 evrov, pri škodi do 9000 evrov znaša odškodnina 500 evrov, pri škodi nad 9000 evrov so upravičenci upravičeni do 600 evrov odškodnine.
V tem tednu bodo občani prejeli sklep župana o višini škode, s katerim se občani oglasijo v občinski upravi občine Trnovska vas, kjer se bodo dogovorili za izplačilo škode.
Svetniki so se seznanili tudi z banko cestnih podatkov. Ob koncu seje je župan Alojz Benko svetnike seznanil z delom občine v zadnjem času, predvsem so govorili o izgradnji krožišča v Trnovski vasi, izgradnji pločnikov in izgradnji kanalizacije.
Zmago Šalamun
Mayer se je rodil leta 1927 v Mariboru. Prvo samostojno razstavo je priredil v srednji šoli, šolanje pa je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študij risbe je uspešno končal leta 1950. Leta 1952 se je po končanem študiju vrnil v Maribor in se priključil generaciji diplomantov: Slavku Koresu, Janezu Vidicu, Otonu Polaku in Albinu Lu-
gariču, ki so takrat prinesli v štajersko metropolo nove poglede na likovno ustvarjalnost. Od leta 1954 je poučeval v Kamniku, nazadnje na kamniški osnovni šoli Frana Albrehta. Mayer je bil slikar figuralnih kompozicij, predmetov, aktov, portretov in religioznih tem. S svojimi likovnimi deli je ostal zapisan v slovenskem slikarstvu 20. stoletja kot umetnik,
ki je na senzibilen način spojil svojo življenjsko zgodbo. Likovno se je izpopolnjeval v Franciji in na Švedskem, sodeloval je na raznih slikarskih kolonijah, imel je vrsto samostojnih razstav, za dosežke pa je prejel več nagrad in pohval.
Razstava del Ferda Mayer-ja bo v Miheličevi galeriji na ogled do 12. oktobra.
Ines Selič
Ptuj • Sodba ormoškemu župniku
Župniku pet let in pol zapora
Ormoškemu župniku Albinu Žnidariču, obtoženemu kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in spolne zlorabe slabotne osebe, so prejšnji petek izrekli sodbo.
Senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu je predsedovala okrožna sodnica Marjana Kosi, je 58-let-nega Žnidariča obsodil na skupno pet let in šest mesecev zapora. Njegova odvetnika Martin Hebar in Viktor Osim sta že na-
povedala pritožbo.
Nekdanjega ormoškega župnika je senat spoznal za krivega po prvem in tretjem odstavku 183. člena ter 182. členu kazenskega zakonika. Za 1. in 3. točko obtožnice je Žnidarič dobil po leto in deset mesecev zapora, za 2. toč-
ko pa dve leti zapora. Enotna kazen je tako pet let in pol zapora, senat pa mu je izrekel tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja dolžnosti duhovnika v delih, kjer prihaja v stik z mladoletnimi osebami, in sicer za čas petih let.
Zagovornika obtoženca,
Martin Hebar in Viktor Osim, sta že napovedala pritožbo na sodbo, saj sta šokirana nad dejstvom, da je sodišče zavrnilo vse predlagane priče obrambe. Izjave državne okrožne tožilke Sonje Erlač ter pooblaščencev oškodovancev Branke Štanca in Borisa Kočevarja pa nismo uspeli dobiti, saj so takoj po sodbi odhiteli s ptujskega sodišča.
Ozadje
Čeprav se je Žnidarič (v sredini) doslej spretno izmikal fotografiranju, smo ga tokrat ujeli v družbi odvetnikov Viktorja Osima in Martina Hebarja.
Obtožnica je Žnidariča bremenila kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in spolne zlorabe slabotne osebe. Šlo naj bi za zlorabo treh oseb, vse pa naj bi bile v času storitve kaznivih dejanj mlajše od 15 let. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da naj bi dva izmed treh oškodovancev Žnidarič spolno napadel poleti leta 2000, medtem ko naj bi tretjega - šlo naj bi za duševno zaostalega otroka - zlorabil decembra 2006. Vse tri žrtve naj bi bili fantje, doma iz Ormoža in okolice. Žnidariča je policija aretirala 5. februarja lani v Ormožu. Kriminalisti so ga predali preiskovalnemu sodniku na Ptuju, ki je zaradi nevarnosti uničenja dokazov in vplivanja na priče obtoženca poslal v mariborski pripor, od koder je bil izpuščen čez nekaj več kot mesec dni.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Razstavlja fotograf Boris Farič
Razstava, ki diši po ribah
Ta mesec si lahko v ribarnici Delfin na Ptuju ogledate razstavo z naslovom Volitve fotografa Borisa Fariča. Za razstavišče si je izbral ribarnico, saj je želel osrečiti nekater z mestne občine Ptuj, ki so mu po lanski razstavi 2012 svetovali, naj ne razstavlja več v galerijah.
Boris Farič sodi v mlajšo
generacijo fotografov, a je v slovenskem prostoru že prepoznavna osebnost. Zaposlen je v ptujskem muzeju, kjer se skozi fotografski objektiv sooča z največjimi ptujskimi
dragocenostmi, sicer pa razvija lastno avtorsko fotografijo in precej razstavlja.
"Razstava Volitve izraža osebno razmišljanje o morebitnem partnerstvu mesta Ptuj v projektu Evropska pre-
stolnica kulture 2012. Do sedaj sem predstavil že dve razstavi na to temo. Prva, z naslovom 2012, je bila na ogled lani, druga, Nedoumljivo, pa je trenutno na ogled v kavarni Dom kulture na Ptuju," je
Razstava prikazuje fotografije vladarjev naših kultur.
pojasnil Farič.
Fotografije v ribarnici prikazujejo vladarje sodobne kulture, ki jih je posnel med gledanjem televizijskih dnevnikov ali podobnih oddaj. Vsebinski poudarek daje težavnosti govorjenja, sprejemanja, prikrivanja in izkrivljanja resnice v naši družbi. Farič je razstavo poimenoval Volitve, saj meni, da veliko politikov označuje volitve za praznik demokracije, kar je skušal ponazoriti tudi z razstavljenimi fotografijami.
Lanska razstava 2012 je na Ptuju sprožila kar nekaj razburjenja, predvsem pa nerazumevanja tako pri županu občine Ptuj kot drugih obiskovalcih. Padalo je veliko pikrih besed. Zaradi nerazumevanja s ptujskim županom je Farič svoje "politične" fotografije letos razstavil kar v "dišeči" ribarnici.
Ines Selic
Foto: DB
Foto: IS
Od tod in tam
Sv. Tomaž • Pomoč še ta teden
1	■	V m
W 1 ** AV./jjj 25;**		
1 *l	* -■ n i,	m
V občini Sv. Tomaž so zaključili ocenjevanje škode. Skupna vsota se je povzpela na nekaj manj kot 600.000 evrov. Vse oškodovance, ki so prejeli sklepe, pozivajo, da se oglasijo na Občini in posredujejo številke svojih transakcij-skih računov, na katere jim bodo nakazali zneske. "Tako se uresničuje, kar sem pred kratkim napovedal, da bomo v zelo kratkem času ljudem pomagali in jim izplačali odškodnino. Računamo, da bi denar prišel na račune oškodovancev do petka. Občinski svet je sprejel sklep, da pomoč razdelimo vsem tistim, ki so utrpeli skupno škodo na objektih nad500 evrov. Skupno je bilo 275 zahtevkov za vrnitev škode, po tem sklepu pa je do odškodnine upravičenih 205 gospodinjstev, ki so že dobila sklep. Ostali prosilci so bili zaradi premajhne škode izločeni. Verjamem, da je bila ta odločitev modra, saj bo ostalo več denarja za tiste, ki so utrpeli zares večjo škodo. Zneski, kijih bodo prejeli, niso zanemarljivi, gibljejo pa se od 200 do 4000 evrov. Opozarjam pa oškodovance, da sklep dobro preberejo, saj gre za strogo namenska sredstva, ki jih je potrebno nameniti za to, za kar so jih prejeli," je povedal župan Cvetko.
vki
Ptuj • Toča poškodovala tudi objekte zdravstvenega doma
Foto: Črtomir Goznik
Avgustovsko neurje je prizadelo tudi objekte ptujskega zdravstvenega doma. Toča je v celoti uničila streho trakta A, kjer so prostori zobozdravstvenih ambulant in pljučnega dispanzerja, prav tako pa tudi dela objekta, kjer imajo prostore zobotehniki. Uničilo je tudi nekaj oken. V novem delu zdravstvenega doma je v celoti uničenih vseh šest kupol, škodo pa so utrpeli tudi avtomobili patronažne službe. Od zunanjih ambulant je najbolj poškodovana ambulanta Kidričevo, kjer je uničeno ostrešje. Kot je povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, škodo na strehah ocenjujejo na 100 tisoč evrov, v celoti pa znaša nekaj sto tisoč evrov. Pokrili jo bodo iz zavarovalnin, pričakujejo tudi nekaj občinskih sredstev, zagotovo pa bodo morali pridati še nekaj lastnih sredstev.
MG
Lenart • Državno tekmovanje v oranju
Foto: vki
Foto: ZS
V nedeljo, 7. septembra, je v Lenartu potekalo tekmovanje oračev Slovenije. V tekmovanju s plugi krajniki se je pomerilo deset tekmovalcev. Največ, 191,75 točke je dosegel Vlado Divjak iz Podravja, drugo mesto je zasedel Jože Fabjan iz Ljubljane s 166,75 točke in tretje Janko Zemljič iz Podravja s 162,08 točke. V kategoriji obračalni plug je slavil Anton Filak iz Bele krajine s 183,92 točke pred Toni-jem Markovičem iz Ljubljane, kije dosegel 146,75 točke, in Tonijem Kukenbergerjem iz Dolenjske.
Zmago Šalamun
Ptuj • DeSUS-a o socialnem in zdravstvenem varstvu upokojencev
Za ljudi, ki živijo od svojega sedanjega in minulega dela
V Mestnem kinu na Ptuju je bila 12. septembra okrogla miza ptujskega DeSUS-a, na kateri so opozorili na kritične razmere na področju socialnega in zdravstvenega varstva upokojencev.
Foto: Črtomir Goznik
Okrogle mize ptujskega DeSUS-a o socialnem in zdravstvenem varstvu upokojencev se je udeležil tudi predsednik slovenskega DeSUS-a in obrambni minister Karl Erjavec.
S staranjem slovenskega prebivalstva se bodo razmere le še poslabšale, če ne bo pravočasnih ukrepov. Leta 2010 naj bi v Sloveniji živelo že 25 odstotkov prebivalcev, starih nad 65 let. Na območju UE Ptuj živi 10.500 starejših od 65 let, to je 15,19 odstotka vseh, ki živijo na tem območju, kar 84 odstotkov od teh pa je starejših od 80 let.
V domovih za starejše trenutno na Ptujskem živi 480 starejših, po nacionalnem programu pa bi UE Ptuj morala imeti 530 mest za starejše. Manjkajočih 50 mest bodo pridobili z dograditvijo enote v Kidričevem, kjer bodo nudili celodnevno oskrbo, dnevno varstvo in pomoč na domu. Interes za gradnjo medgeneracijskih centrov pa je tudi v drugih občinah (v Vidmu, Juršincih in Markov-cih), kjer bodo starejši lahko bivali bliže svojemu domačemu okolju.
Starostnike se pogosto obravnava kot marginalno skupino. 270 tisoč slovenskih upokojencev prejema
pokojnino, ki je nižja kot 511 evrov, in si torej ne morejo sami plačati bivanja v Domu upokojencev, kjer znaša cena 650 evrov mesečno. Kritično so se izrekli tudi o draginj-skem dodatku, ki je bil razdeljen dokaj krivično do velike večine upokojencev, ki so malo nad cenzusom.
Za kvaliteto življenja na Ptuju bo potrebno narediti še veliko več, predvsem pa s kvalitetnimi programi oziro-
ma rešitvami, kjer bo odločilno vlogo odigrala medgene-racijska politika sodelovanja.
Petkovo okroglo mizo so organizirali v podporo svojima kandidatoma za poslanca v državni zbor. Udeležil pa se je tudi predsednik slovenskega DeSUS-a in obrambni minister Karl Erjavec. Povedal je, da je stranka DeSUS stranka, ki se zavzema za ljudi, to ni stranka kapitala, ne stranka menedžerjev, to je stran-
ka, ki se zavzema za navadne ljudi, ki živijo od svojega dela oziroma svojega minulega dela. »Na letošnjih držav-nozborskih volitvah se bomo odločali o tem, ali želimo deželo kapitala ali deželo, ki je zapisana v slovenski ustavi, kjer je v prvem členu zapisano, da naj bo Slovenija socialna in pravna država. Stranka DeSUS je štiri leta trdo delala, garala, da bi ohranili socialno državo, med drugim je tudi preprečila enotno davčno stopnjo, ki bi prinesla pravo malo katastrofo, saj bi bili življenjski stroški še višji kot so danes. Stranka je uspela doseči tudi usklajevanje pokojnin z bruto plačami. To usklajevanje tudi ni prineslo zloma javnih financ, zloma gospodarstva, kot so to napovedovali nekateri ekonomisti.«
Delež BDP za pokojnine se zmanjšuje, medtem ko je bil pred časom še 14 odstotkov, je danes le še 10 in nekaj odstotkov. Ravno v tem predsednik DeSUS-a vidi nišo za izboljšanje položaja upokojencev. DeSUS se ne zavzema samo za sedanje, temveč tudi za bodoče upokojence. »Zavzemamo se za to, da bo pokojninska blagajna dolgoročno stabilna,« je še posebej poudaril Karl Erjavec.« Zato je zelo pomembno, kaj bomo naredili s kupninami državnega premoženja, jih bomo porabili za nepotrebne stvari ali pa jih namenili za dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne. Teza, da bomo samo z gospodarsko rastjo zagotavljali dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne, je prenevarna. Slovensko gospodarstvo je zelo odvisno od svetovnega gospodarstva, če bo v svetu recesija, ni pričakovati, da se bo gospodarska rast povečevala oziroma, da bomo imeli takšno gospodarsko rast, kot jo imamo v tem trenutku, okrog šest odstotkov,« opozarja Erjavec. Slovenci se bodo še naprej starali, zato je potrebno pripraviti nove tovrstne strategije. DeSUS je edini, ki se ukvarja s temi vprašanji. Zadnje tri mesece pred volitvami pa se z upokojenci in delavci ukvarjajo tudi druge stranke. Da gre za predvolilno angažiranje, kažejo tudi glasovanja v državnem zboru, kjer je predlogu Zveze društev upokojencev Slovenije, da bi se pokojnine usklajevale z neto plačami, podprl v celoti le DeSUS, ki je bil tudi edini za to, da se socialni transferji usklajujejo po modelu usklajevanja pokojnin.
MG
SVOBODNA DEMOKRATIČNA DRUŽBA IN BLAGINJA ZA VSE
Branko Marinič
Slovenija na pravi poti
Nadaljuj« *u> thupaj
Branko Marinič, rojen 28. januaija 1956 na Janškem Vrhu v Halozah. Srednjo prometno šolo železniške smeri je obiskoval v Mariboru, šolanje pa nadaljeval v Ljubljani, smer prometna logistika. Zaposlen je bil na Železniški postaji Ptuj v prometno izvršilni službi, nato pa je nastopil z delom državnega uslužbenca - interni revizor prometa in transporta severovzhodne regije. Sledilo je delo samostojnega prodajnega predstavnika potniškega prometa, nadaljnja štiri leta pa je v enoti Maribor opravljal delo vodje prodaje in proizvodnje v potniškem prometu. Aktiven je bil tudi v vodstvu narodne zaščite v času vojaške agresije na Slovenijo leta 1991 in si s tem pridobil status vojnega veterana. Je poročen in je oče dveh hčera, z družino pa živi v Pobrežju, v Vidmu pri Ptuju. Sedaj opravlja funkcijo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, za katero je bil izvoljen leta 2004. Takrat je stopil na pot, ki je zahtevala odgovorne, preudarne korake. Sebi in volivkam ter volivcem se je zavezal, da bodo skupaj ustvarili spremembe.
» Vloženega je bilo veliko truda, potrkatije bilo treba na mnoga vrata, želje podkrepiti z močnimi argumentu In s skupnimi močmi nam je uspelo. Podeželje se razvija bolj kot kadarkoli prej in skupaj lahko pokažemo, kako ponosni smo, da živimo v teh krajih. Pred nami je še veliko projektov in ciljev, kijih je potrebno uresničiti, da bomo še bolj prepoznavni Treba je smelo zreti v prihodnost, saj nas čakajo novi izzivu Pred štirimi leti smo skupaj stopili na novo pot Sedaj smo na pravi poti, zato po tej poti nadaljujmo skupaj.«
VOLILNI PROGRAM:
Na naši skupni poti bomo sledili naslednjim ciljem:
-	vlaganje v ljudi,
-	povečevanje gospodarske rasti,
-	skrb za pravičnej šo razdelitev ustvaij enega,
-	zagotavljanje čistega in zdravega okolja.
Branko Marinič Vaš kandidat za še en mandat
Naročnik: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, Ljubljana
Od tod in tam
Ormož • Ženske so v politiki zmerne
Foto: vki
Kandidatka za poslanko na listi SLS v Ormožu je Jožica Smodek, ki je Ormožanka od leta 1974, ko je v Ormožu po končanem študiju dobila zaposlitev in si je ustvarila družino.
V začetku je delala na področju uvoza-izvoza v Tovarni Jožeta Kerenčiča, po stečaju leta 1994pa je bila prisiljena poiskati samostojno podjetniško pot v lastnem podjetju Or-komerc, kjer se danes ukvarjajo predvsem z računovodskimi storitvami in davčnim svetovanjem. Vodstvo SLS jo je izbralo kot najprimernejšo žensko kandidatko tudi zaradi upoštevanja ženskih kvot. Kot ženska bo, če bo izvoljena, zastopala predvsem socialno politiko. Zavzemala se bo za zagotovitev dobrih pogojev za mlade družine, ustrezno plačano zaposlitev in zagotovitev življenjskega standarda, za zaposlitev v domačem kraju, za boljšo stanovanjsko politiko, saj je zlasti v velikih mestih zelo težko priti do stanovanj zaradi nemogočih cen. Zaveda se pomembnosti kmetijstva. Prizadevala si bo za ekološko pridelavo hrane in varstvo okolja, promocijo kraja skozi turizem, predvsem na kmetiji. Zavzemala se bo za ustrezno davčno politiko. Je mnenja, da je finančno ministrstvo v preteklem mandatu je že naredilo velik korak pri spreminjanju davčne zakonodaje, vzpostavitvi prijaznejšega pristopa do podjetij in obrtnikov. Tudi država se je, po njenem mnenju, pocenila, čeprav je še vedno draga, ker je pač majhna.
Oglasil se je tudi predsednik ormoškega SLS Miroslav Hanželič, kije malo okrcal protikandidate. Ni mogel mimo tega, da je Vili Trofenik zamenjal že štiri stranke in je zato mnenja, da lahko gre le še za finančno motivirano kandidaturo. Povedal je, da je Alojz Sok desetletje govoril, da je funkcija poslanca in župana nezdružljiva, kot je videti, pa je z lažmi prišel do županskega mesta, saj je obdržal obe funkciji. Kandidate Cvetka, Štefančiča in Lucija pa je označil za skakače, ki so tam, kjer imajo korist.
vki
Ormož • Predstavil se je ZARES - nova politika
Foto: vki
Sobota je bila na Ormoškem politično zelo razgibana. Na različne načine so se predstavljali domala vsi kandidati za poslance. Predsednik stranke ZARES -nova politika Gregor Golobič je v trgovskem centru Holermuos predstavil kandidata Vilija Trofenika (oba na fotografiji), navzoči pa so bili še nekateri kandidati iz 8. volilne enote.
Za dobro vzdušje je skrbel ansambel Prepih in prepih je bil tudi iztočnica tega, kar je Grega Golobič želel povedati. Poudaril je, da je stranka ZARES mlada stranka, oktobra bo šele leto dni od ustanovitve. Dosedanja stara politika je izgubila zaupanje med ljudmi in s svojo novo politiko želijo povzročiti, da bi ljudje ponovno zaupali, da tisto, kar se govori, tudi drži. „Politika jepostala samozadostna, povzdi-gnjena, izgubila je stik z ljudmi. V tem letu smo ustanovili veliko občinskih odborov, med člani pa je veliko takih, ki se doslej s politiko niso ukvarjali. Imamo obsežen program, ki ga je pripravljala skupina strokovnjakov, in predvsem imamo prepričljivo, verodostojno in dostojno kandidatno listo. Verjamem, da lahko v sedanjo politiko vnesemo prepih, nov veter, "jeprepričan Gregor Golobič.
Ormožane je nato pozdravil tudi kandidat Vili Trofenik. Ob tem, ko v državi ni več jasnega cilja, je mnenja, da je najpomembnejše izboljšati kvaliteto življenja vseh prebivalcev Slovenije, še zlasti pa pri nas, kjer ljudje ne vidijo perspektive.
Viki Klemenčič Ivanuša
Bolivija • Po
izgonu ameriškega veleposlanika
Zaradi nasilja v bolivijski regiji izredne razmere
Bolivijski predsednik Evo Morales je v eni od petih regij, kjer so se protivladni protesti prelevili v nasilje, v petek uvedel izredne razmere. V regiji Pando na severu države je z odlokom okrepil nadzor vojske in policije, potem ko so protestniki razdejali vladne urade, osem pro-testnikov pa je bilo v četrtek ubitih v neredih.
Kot je sporočil obrambni minister Walker San Miguel, so z odlokom v tej majhni regiji na meji z Brazilijo in 70.000 prebivalci, prepovedane tudi demonstracije, nošenje orožje in nočna vožnja z avtomobili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Minister za notranje zadeve Alfredo Rada, ki je sporočil, da je bilo v četrtkovih neredih v tej regiji ubitih osem protestnikov, več deset pa ranjenih, je izrazil bojazen, da bi lahko bilo žrtev še več. Mediji namreč poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah od četrtka, priče pa o petdesetih.
V petih regijah potekajo štiri dni protivladne demonstracije, na katerih prihaja do spopadov
med privrženci socialističnega predsednika Moralesa in več tisoč protestniki, ki želijo večjo avtonomijo teh bogatih regij in nasprotujejo reformi ustave, s katero bi več pravic dobilo zatirano staroselsko prebivalstvo. Protesti potekajo v petih od skupno devetih regij - v regiji Santa Cruz na vzhodu, Tarija na jugu, Beni in Pando na severu ter Chuquisaca na severozahodu. Protestniki postavljajo cestne barikade, ropajo in se naseljujejo v poslopja javnih ustanov.
Kljub temu je Morales še vedno pripravljen na dialog. V predsedniški palači v La Pazu se je tako v petek zvečer sestal predstavnik guvernerjev omenjenih provinc s podpredsednikom države Alvarom Garcio Linero na pogovorih o obnovi pogajanj, ki so prekinjena že osem mesecev. Za posredovanje v pogajanjih se je danes ponudila Španija, ki je pozvala h končanju nasilja.
V znak solidarnosti z Bolivijo, ki je zaradi suma, da za nemiri stoji ameriški veleposlanik, slednjega v sredo izgnala, pa danes Honduras ni izdal akreditacije za novega ameriškega veleposlanika. Solidarnost z Bolivijo je v četrtek že izkazala tudi Venezuela, ki je izgnala ameriškega veleposlanika in umaknila svojega odposlanca iz Washingtona. (sta)
Tbilisi • Počasni umik zasedenih ozemelj
Ruske sile so se umaknile iz Potija
Gruzijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so se ruske sile umaknile iz čr-nomorskega pristaniškega
mesta Poti. Ruske sile so se namreč povsem umaknile z dveh nadzornih točk v predmestju Potija. Umik je v skladu z dogovorom med Rusijo in Evropsko unijo iz 8. septembra.
Z območja je bilo videti, kako z nadzorne točke Nebada blizu Črnega morja, od koder so ruske sile nadzirale pomorski promet, odhaja kolona tovornjakov in oklepnih vozil s kakimi 70 vojaki. Vojaki naj bi po nekaterih podatkih odšli tudi z območja mesta Senaki.
Rusija je na območju Gruzije, izven Abhazije in Južne Osetije, ohranila še več deset nadzornih točk, s katerih naj bi se umaknila do oktobra.
Tbilisi nasprotuje ruski navzočnosti, še posebej sporna pa je bila prisotnost ruskih sil v strateško pomembnem Potiju na zahodu države, ki je več sto kilometrov daleč od območij, kjer so v času konflikta potekali rusko-gruzijski spopadi. (sta)
Washingotn •
Povračilni ukrep Venezueli
ZDA Chavezu vrnile z izgonom venezuelskega veleposlanika
Ameriško zunanje ministrstvo je v soboto sporočilo, da je venezuelskega veleposlanika v ZDA obvestilo, da »bo izgnan« iz države. Gre za povračilni ukrep po odločitvi Venezuele, da izžene ameriškega veleposlanika.
»Venezuelskega veleposlanika v ZDA smo obvestili, da bo izgnan in da naj zapusti ZDA, » je tiskovni predstavnik State Depart-menta Sean McCormack sporočil novinarjem. McCormack sicer ni povedal, kako je bil veleposlanik o tem obveščen, vendar mu tega, kot kaže, niso sporočili ameriški predstavniki, poroča AFP.
McCormack je še povedal, da je venezuelski predsednik Hugo Chavez sam odpoklical svojega veleposlanika v Washingtonu Bernarda Alvareza Herrero, zato ne ve, ali je že odšel, je pa dodal, da je veleposlanik kljub temu izgnan.
Chavez je v četrtek ameriškemu veleposlaniku Patricku Dud-dyju ukazal, naj v 72 urah zapusti državo, odločitev pa je označil za izraz solidarnosti s svojim zaveznikom, bolivijskim predsednikom Evom Moralesom, ki je prav tako izgnal ameriškega veleposlanika.
Chavez je v četrtek še sporočil, da je njegova vlada nedavno preprečila poskus državnega udara, za katerim naj bi stali aktivni in upokojeni vojaški častniki, ki naj bi dobili tiho odobritev ZDA.
(sta)
Calais • Po katastrofalnem požaru
Južna cev Evrotunela pod Rokavskim prelivom spet odprta za promet
V soboto je promet znova stekel skozi južno cev predora pod Rokavskim prelivom, med Francijo in Veliko Britanijo, potem ko so predor v četrtek zaradi požara, ki je izbruhnil v severni cevi predora, zaprli. Sprva so južno cev odprli za tovorni promet, popoldne pa so skozi 50-kilome-trski predor zopet lahko potovali
tudi potniki.
»Naši pregledi so končani. Inštalacije v južni cevi predora niso bile poškodovane in so v odličnem stanju,« je povedal predstavnik vodstva družbe Eurotunnel Jacques Gounon. Za tovorni promet so predor odprli že davi, vlaki pa vozijo v skupinah izmenično enosmerno. Enosmerni promet skozi predor sicer redno izvajajo v primeru vzdrževanja, ko vlake spuščajo skozi predor izmenično v skupinah.
Že pred tem je tiskovna predstavnica družbe Eurostar, ki upravlja potniški promet skozi predor, povedala, da bodo potniški promet skozi predor znova najverjetneje vzpostavili še danes. Prav potniški promet je še posebej zgoščen ob koncu tedna, ko predor prečka več deset tisoč potnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanski in francoski gasilci so sicer v petek dopoldne pogasili požar, ki je v četrtek izbruhnil v severnem predoru na tovornem vlaku, ki je prevažal tovornjake in voznike. Gašenje je trajalo vso noč, ovirala pa ga je zlasti visoka temperatura, ki je dosegla 1000 stopinj Celzija. Požar je izbruhnil v četrtek okrog 16. ure na enem izmed tovornjakov zaradi pregretega zavornega sistema. Ogenj se je nato razširil na dva sosednja tovornjaka, ko je bil vlak, ki je potoval v smeri proti Franciji, približno 11 kilometrov oddaljen od izhoda iz predora. Belgijski voznik tovornjaka Patrick Legein je za radio France Info povedal, da so na vlaku slišali dve močni eksploziji, nato pa je začel dim vdirati v vagon. Med 32 vozniki, kolikor jih je potovalo na vlaku, je zavladala panika, saj se nobena vrata niso odprla, dokler ni nekdo razbil okna in so se potniki lahko umaknili na varno. V požaru je bilo skupno poškodovanih 14 ljudi, vključno s šestimi, ki so se zastrupili z dimom. Gounon ob tem v petek povedal, da nima nikakršnega razloga za sklepanje, da bi bil požar lahko podtaknjen. Požar je v petek povzročil tudi padec delnic Eurotunnela za dobre 3 odstotke, vendar je podjetje sporočilo, da bo finančna škoda, sodeč po trenutnih razmerah, sorazmerno omejena. Pri tem je poudarilo, da so za tovrstne primere ustrezno zavarovani. (sta)
Foto: internet
Bruselj • Predsedstvo EU po zadnjem srečanju:
Ni enotnosti za odmrznitev sporazuma s Srbijo
V Evropski uniji še vedno ni enotnosti, kije nujna za odmrzni-tevtrgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo. »Malo verjetno je, da se bo stališče Nizozemske spremenilo do ponedeljka,« so ocenili.
Pa vendar glavni haaški tožilec Serge Brammertz prihaja v Bruselj, kjer se bo v ponedeljek udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU, je danes potrdila tudi njegova tiskovna predstavnica Olga Kavran. Brammertz bo ministrom podal svojo oceno sodelovanja Beograda z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Brammertz je sicer danes še v Beogradu, čeprav naj bi njegov obisk po prvotnih načrtih trajal le dva dni, torej sredo in četrtek. Za zdaj je o sodelovanju Beograda s Haagom izrazil »previden optimizem«, vendar mnogi menijo, da ne bi prišel v Bruselj, če ne bi želel posredovati pomembnega sporočila.
Francosko predsedstvo in Evropska komisija se sicer močno zavzemata, da bi EU odmrznila trgovinski del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, vendar temu za zdaj še vedno nasprotuje Nizozemska, ki v zameno za ta korak pričakuje »popolno sodelovanje« Beograda s Haagom. »Popolno sodelovanje« je Nizozemska doslej vselej tolmačila kot predajo nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladica haaškemu sodišču. Nizozemski minister Maxime Verhagen je sicer minuli konec tedna v Avignonu nakazal, da bi bili pripravljeni popustiti, če bi Brammertz ocenil, da je sodelovanje popolno tudi brez Mladica v Haagu.
Predsedstvo, komisija in večina držav članic sicer menijo, da je julijsko prijetje nekdanjega političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžica »izboljšanje« sodelovanja Beograda s Haagom, kar je dovolj za uveljavitev trgovinskega dela sporazuma, ter da naj pogoj »popolnega sodelovanja« ostane za ratifikacijo celotnega sporazuma v državah članicah.
Brammertzov obisk v Bruslju je mogoče tolmačiti kot znak, da si Srbija lahko obeta premik v odnosih z EU, čeprav so diplomatski viri previdni in opozarjajo, da do ponedeljka ni pričakovati spremembe nizozemskega stališča, češ da se vlada zaradi časovnih omejitev niti ne more ustrezno posvetovati s parlamentom.
Začasni sporazum združuje trgovinske določbe sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki je za državo v čakalnici EU prvi korak na poti k polnopravnemu članstvu v uniji. Sporazum kot celoto morajo ratificirati vse države članice in Srbija, ki je to storila v torek. Tako kot začasni sporazum je za zdaj zamrznjena tudi ratifikacija v državah članicah.
Brammertzov obisk v Bruslju je mogoče tolmačiti kot znak, da si Srbija lahko obeta premik v odnosih z EU, čeprav so diplomatski viri previdni in opozarjajo, da ni pričakovati spremembe nizozemskega stališča. »Nizozemci se niso pripravljeni premakniti,« so danes poudarili viri.
»Izčrpali smo rezervne scenarije,« so menili evropski diplomati o možnosti, ali ima EU za Srbijo v rokavu še kakšen »začasno začasen sporazum«. Januarja je namreč EU Srbiji v zameno za sporazum o stabilizaciji in pridruževanju ponudila »začasni politični sporazum«, aprila pa je sporazum o stabilizaciji in pridruževanju podpisala, a takoj zamrznila. (sta)
Gospodarstvo po svetu
NEW YORK - Cena zahodnoteksaške lahke nafte se je med petkovim trgovanjem na newyorški borzi prvič po dobrih petih mesecih spustila pod psihološko mejo 100 dolarjev. Za 159-litrski sod te nafte z oktobrskim dobavnim rokom je bilo potrebno odšteti 99,99 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Padcu cene botrujejo pričakovanja naftnih trgovcev, da orkan Ike ne bo občutno poškodoval naftne infrastrukture v Mehiškem zalivu. Severnomorska nafta brent se je na londonski borzi spustila pod 100 dolarjev že pred dnevi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
BERLIN - Nemška poštno-logistična skupina Deutsche Post je 29,75-odstotni delež v svoji bančni enoti Postbank prodala največji nemški banki Deutsche Bank. Ta je za delež odštela 2,79 milijarde evrov oz. 57,25 evra na delnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Deutsche Bank je ponujena tudi možnost, da kupi še 18 odstotkov v Postbanki za 55 evrov za delnico. Deutsche Post je pred obravnavano prodajo imela v lasti 50 odstotkov in eno delnico Postbanke. Deutsche Post ima sicer možnost, da Deutsche Bank prisili, da kupi njen preostali 20,25-odstotni delež, a le za 42,80 evra za delnico. Obe omenjeni opciji se lahko uresničita samo v času enega do treh let po opravljenem nakupu prvega deleža.
PARIZ - Francoski avtomobilski koncern Renault je pred dnevi predstavil načrt za ukinitev skupno 6000 delovnih mest v Franciji in drugod po Evropi. S tem želi ta proizvajalec, ki ima tovarno tudi v Sloveniji, postati bolj konkurenčen. Napoved pa je v četrtek že privedla do stavke dela delavcev v nekaterih tovarnah v Franciji. Vodstvo Renaulta je v torek predstavnike delavcev seznanilo s podrobnostmi že julija najavljenega načrta, ki predvideva ukinitev 4000 delovnih mest v Franciji do aprila 2009, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega je vodstvo dejalo, da v okviru pobude, ki naj bi jo uradno predstavili 18. septembra, pripravlja ukinitev dodatnih 2000 delovnih mest drugod po Evropi. Zmanjšanje delovnih mest naj bi dosegli predvsem s prostovoljnimi odhodi delavcev.
WOLFSBURG - Okoli 40.000 delavcev nemškega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen (VW) se je zbralo na protestnem shodu pred sedežem podjetja v Wolfsburgu. Zahtevali so, da poseben zakon, po katerem ima zvezna dežela Spodnja Saška možnost blokade pomembnih odločitev VW, ostane v veljavi. Kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, je evropski komisar za notranji trg in storitve Charlie McCreevy namreč ta teden naznanil, da bo proti Nemčiji sprožil nov postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti in zahteval umik omenjenega zakona, saj ta krši pravila konkurence EU. Poleg Evropske komisije umik zakona želi tudi nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche, ki ima v podjetju 30,6-odstotni delež in želi prevzeti VW.
AMSTERDAM - Nizozemski polprevodniški proizvajalec NXP Semiconductors bo v okviru prestrukturiranja zaprl ali prodal štiri svoje obrate in ukinil 4500 delovnih mest. Zaradi prestrukturiranja pričakuje izredni strošek v višini 800 milijonov dolarjev, nato pa letni prihranek v višini 550 milijonov dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Nekdanja enota koncerna Royal Philips Electronics, takrat je nastopala pod imenom Philips Semiconductors, se je za to potezo odločila zaradi zahtevnih gospodarskih razmer, šibkega dolarja in prenosu svoje dejavnosti na področju brezžičnih tehnologij v skupno podjetje z družbo STMicroelectronics.
STOCKHOLM - Borza v Stockholmu je ustavila trgovanje z delnicami skandinavskega letalskega prevoznika SAS. Delnice družbe so se v petek po poročilih nekaterih medijev, da nemški letalski prevoznik Lufthansa proučuje prevzem SAS, namreč podražile za več kot 11 odstotkov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Borza se je do nadaljnjega odločila ustaviti trgovanje z delnicami SAS, so po poročanju AFP sporočili iz borze in dodali, da bodo dodatne informacije poslali kasneje. Trgovanje je bilo ustavljeno ob 13.40, ko je bila vrednost delnice višja za 11,17 odstotka in je znašala 53,25 krone (5,59 evra).
STOCKHOLM - Švedski proizvajalec avtomobilov Volvo namerava močno zmanjšati proizvodnjo ter ukiniti še dodatnih 900 delovnih mest v svojih tovarnah na Švedskem, potem ko je že junija napovedal ukinitev 2000 delovnih mest. Volvo trenutno po svetu zaposluje 25.000 delavcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tiskovni predstavnik Volva je za švedske medije napovedal, da bodo proizvodnjo takoj zmanjšali za 20.000 vozil, s čimer bodo izdelali pet odstotkov manj avtomobilov kot doslej.
SINGAPUR - Cene nafte so se v petek na svetovnih trgih nekoliko zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v oktobru, je bilo treba v petek zjutraj v azijskem trgovanju odšteti 101,18 dolarja. To je 31 centov več kot v četrtek, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent, ki bo prav tako dobavljena v oktobru, so se v Londonu podražile za 49 centov na 98,13 dolarja za sod. Gre le za manjši popravek po znižanjih tečajev v preteklih dneh, so povedali borzni posredniki.
RIM - Predstavniki Alitalie, sindikatov in vlade so še zadnjič sedli za pogajalsko mizo, kjer razpravljajo o delovnih pogodbah v novi Alitalii. Do petka morajo doseči dogovor, sicer bo izredni upravitelj Alitalie Au-gosto Fantozzi začel z odpuščanjem delavcev.
PARIZ - Gospodarska rast v Franciji naj bi se v letošnjem letu upočasnila na približno en odstotek, je napovedala francoska finančna ministrica Christine Lagarde in pri tem zavrnila namige, da država drsi v recesijo.
WASHINGTON - V ZDA je ravno v času, ko si nekateri v ameriškem kongresu prizadevajo, da bi razširili pravice za iskanje nafte ob obali, izbruhnila afera, v katero so vpleteni zaposleni na ameriškem notranjem ministrstvu, pristojni za nadzor nad vrtanjem nafte na zvezni ravni.
NEW YORK - Vrednost ameriškega dolarja je dosegla najvišjo raven v zadnjem letu, in sicer predvsem zaradi špekulacij, da se bo gospodarska rast v Evropi upočasnila in bo nižja kot v ZDA. Dolar je na vrednosti pridobil že v sredo, saj se devizni trgovci bojijo, da bo Evropska centralna banka znižala obrestne mere.
SINGAPUR - Cena ameriške nafte je kljub krepitvi orkana Ike, ki se prek Mehiškega zaliva pomika proti naftni infrastrukturi v Teksasu, v azijskem trgovanju ostala na najnižji ravni zadnjih petih mesecev, pri okoli 102,50 dolarja. Severnomorska nafta brent je pod 99 dolarji za 159-litrski sod. (sta)
Slovenske gorice • Ponovno neurje
Veter ruval drevesa, odkrival strehe, voda zalivala kleti
V petek, 13. septembra, nekaj minut pred 19. uro je neurje z močnim vetrom in točo zajelo Slovenske gorice. To je bilo že tretje letošnje neurje.
V Slovenskih goricah so bile prekinjene vse telekomunikacijske povezave in skoraj celotno območje je bilo brez električne energije. Precejšnja škoda je nastala tudi na celotnem območju Slovenskih goric na cestni infrastrukturi, saj je močan naliv trgal bankine in odnašal gramoz z makadamskih cest.
Po podatkih centra za obveščanje je bilo najhuje v občinah Cerkvenjak in Sveta Trojica. Škoda je nastala tudi v občini Sveti Jurij in Be-
nedikt, kjer je veter izruval nekaj dreves in odkril nekaj streh. Meteorne vode so zalile nekaj kletnih prostorov stanovanjskih objektov. Tudi pri Sveti Ani je veter ruval drevesa in odkril nekaj streh. Neurje je odkrivalo strehe in ruvalo drevesa tudi na območju občin Juršinci in Sveti Andraž.
Na območju občine Sveta Trojica je veter odkril 2 0 streh in izruval več dreves. Zaradi izruvanega drevja in drogov električnega omrežja so bile
Skoraj celotno območje je bilo brez električne energije.
Veter je ruval drevesa.
nekatere ceste kar nekaj časa neprevozne. V občini Sveta Trojica so imeli največ težav z dobavo električne energije, saj so jo nekateri dobili komaj v soboto popoldan.
V občini Cerkvenjak je veter odkril preko 20 streh in podrl več dreves ter električnih
Gremo
v akcijo!
Robert Križanič
drogov. Meteorne vode so zalile dva objekta, med drugim tudi prostore osnovne šole Cerkvenjak. Kot je povedal župan občine Cerkvenjak, bo pouk potekal normalno, saj so prostore počistili in vodo odstranili. A župan se sprašuje, kako bo saniral streho na osnovnošolski stavbi, saj mu vlada za sanacijo strehe ni namenila nobenih dodatnih sredstev. Ljudje so obupani, saj so nekateri ponovno ostali brez strehe nad glavo, ki so si jo obnovili po avgustovskem neurju. Po prvi oceni je močan veter v občini Cer-kvenjak poškodoval strehe na več kot 150 objektih.
V občini Lenart je veter odkril pet stanovanjskih objektov in podrl več dreves. Veter je ponovno poškodoval osnovnošolsko stavbo v Lenartu in streho na kulturnem domu v mestu. Meteorne vode so zalile proizvodne prostore podjetja Prevent Halog. Neurje je spremljala tudi toča, ki je padala predvsem v delu občin Lenart, Sveta Trojica, Cerkvenjak, Sveti Andraž in Juršinci. Tako je ponovno nastala velika škoda na kmetijskih površinah. Po prvih podatkih so vinogradi popolnoma uničeni, škodo v vinogradih ocenjujejo med 80 in 100 odstotki. Tudi poljščine, ki so delno ostale v prejšnjem neurju s točo, so sedaj uničene, toča je med drugim oklestila še ostanek pridelka koruze. Ostale poljščine, kot so buče, pesa, pa so bile tako ali tako popolnoma uničene že v avgustovskem neurju.
Takoj po neurju so se na teren odpravile gasilske ekipe ter občanom priskočile na pomoč pri začasni odpravi posledic neurja. Na vseh sedežih občin tudi že delujejo komisije za popis škode, tako da se občani za dodatne informacije lahko obrnejo na svojo občino.
Zmago Šalamun
Pa brez zamere
Razum in čustva
Nevarnost pretiranega čustvovanja na škodo razuma
Če bi govorili takole malce posplošeno, bi lahko rekli, da psiho človeka tvorita dve stvari - razum in čustva. Ti dve entiteti sta v različnih deležih prisotni v vsakem človeškem bitju. Eni imajo več čustev, drugi več razuma. Oziroma, bolje rečeno, pri enih prevladujejo čustva, pri dr ugih razum. Ali pa takole: pri enih nekaj časa prevladujejo čustva, nekaj časa pa razum. Teh je pravzaprav največ. Največje ljudi, pri katerih se ti dve entiteti menjujeta v vodstvu človeka. In naj takoj razčistimo z zmotnim prepričanjem, da so ženske tiste, pri katerih več časa prevladujejo čustva. Niti najmanj. Feministično gibanje je namreč res izboljšalo položaj žensk, a je hkrati imelo še en pomemben in najbrž neželen, nenačrtovan stranski učinek -feminiziralo je tudi veliko moških (še posebej tistih, ki so sedaj v najstniških letih); tako da smo se sedaj znašli v situaciji, ko naokrog stopica en kup fantov, ki so bolj poženščeni od deklet. In ženske, v veliko primerih te iste, ki so najbolj goreče podpirale feministična gibanja in s tem tudi feminizacijo moškega rodu, sedaj iščejo spet tiste "prave moške" (bedast izraz, vem), ki niso poženščeni do nerazpoznavnosti, A teh je dandanes precej manj, kot pa jih je bilo pred dvema, tremi desetletji, oziroma pred veliko feministično ofenzivo. Tako daje ta o čustvenih ženskah in racionalnih moških precej bosa, verjemite.
A pustimo zdaj tole ob strani in se vrnimo k čustvom in razumu. Čustva in razum niso prisotni samo v vsakem posamezniku, ampak tudi v večjih skupinah ljudi. In to ni zgolj zbir čustev in razuma vseh posameznikov, ki skupino sestavljajo, ampak gre za nekaj več; lahko bi rekli, da gre za neka kolektivna čustva in kolektivni razum, ki so sicer seveda v povezavi s posameznikovimi čustvi in razumom, a so hkrati še nekaj več. V tem smislu govorimo, da množica čuti, razmišlja in čustvuje. V kolikor je ta množica tako velika, da zajema (skoraj) vse prebivalce določene države, (skoraj) vse pripadnike naroda, nacije, potem lahko govorimo o nacionalnih čustvih in razumu. In ko beseda nanese na nacionalna čustva in razum(nost), potem tukaj ni več šale. Kajti če pri posamezniku razmerje le-teh ni najbolj usklajeno, pač porečemo, da je malo zmešan, pretirano emocionalen in podobno - načeloma naj s takim posameznikom ne bi imeli pretiranih težav; a ko niso "poštimani" razum in čustva naroda, potem zna boleti glava, zelo boleti glava. To se zgodi predvsem takrat, kadar narod vodijo čustva, ne pa razum. To je znak za alarm, saj se v tem primeru začnejo dogajati neracionalne stvari, ki skoraj nikoli nimajo dobrih posledic za narod, nacijo, državo - in seveda tudi za posameznika ne. Ko v men-taliteti naroda zavlada obdobje ne-razuma, ko se začne pretirano izpostavljati in igrati na narodova čustva, še posebej, če to počnejo tisti, ki si jih narod izvoli, da mu bodo vladali in v njegovem imenu vodili državo - ko se to zgodi, takrat zna hudo boleti glava.
Zato nisem nič kaj preveč navdušen, ko berem, da je proslava za dan vrnitve Primorske k matični domovini bila izjemno čustvena, premier pa je imel govor, v katerem je ciljal zgolj na čustva naroda. To je sicer že lepo, da je narod čustven in da ima svoja čustva. A prosim, ne pozabiti na razum. Ta je že itak precej ogrožena entiteta.
Gregor Alič
Strehe so bile znova potrebne popravila.
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptuj • Šestdeset let Knjižnice Ivana Potrča
Knjižnica - pomembno
Na knjižni polici
ptujsko razvojno torišče
11. septembra so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj praznovali. Osrednja slovesnost ob 60-letnici je bila na notranjem dvorišču knjižnice. Ob tej priložnosti so združili tri za to ustanovo in njene bralce nadvse pomembne dogodke: premierno so predstavili kratki film o zgodovini knjižnice pod naslovom Shranjena učenost avtorjev Franca Milošiča in Tinčka Ivanuše, istoimenski vodnik po knjižnici, v kateri predstavljajo organiziranost, storitve in dejavnosti knjižnice, na priložnostni razstavi pa so predstavili še dragocenosti, ki jih hranijo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ob 60-letnici so premierno prikazali kratki film o zgodovini knjižnice pod naslovom Shranjena učenost avtorjev Franca Milošiča in Tinčka Ivanuše, Mira Jerenec (na fotografiji) pa je predstavila vodnik po knjižnici, s katerim so se še bolj približali bralcem.
Jubilej je pospremila priložnostna razstava knjižnih dragocenosti.
Od leta 2005 ima Knjižnica Ivana Potrča Ptuj status osrednje območne knjižnice, za območje občine Ormož pa izvaja po-
sebne naloge, določene z zakonom.
»Knjige, ki jih imamo na policah naše knjižnice, so takšne kot življenje. Opisujejo
vzpone in padce, lepe in slabe trenutke posameznikov in narodov, ne poznajo jezikovnih in drugih barier. Vsem so na razpolago, nihče ne more reči, da niso dostopne. Človek, ki ne bere, je kot oblak
Foto: Črtomir Goznik
Na jubilejni prireditvi so govorili direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer, Barbara Koželj, generalna direktorica Direktorata za umetnost pri Ministrstvu za kulturo, in župan dr. Štefan Čelan.
brez vode,« je povedal direktor Knjižnice Ivana Potrča mag. Matjaž Neudauer in ob tej priložnosti spomnil na njeno prehojeno pot v 60 letih v vsebinskem, organizacijskem in prostorskem vidiku. Ptujska knjižnica je moderna in po knjižnem gradivu izjemno bogata slovenska splošna knjižnica, ena od desetih osrednjih območnih knjižnic. Njeno bogastvo je vključeno v sistem Cobiss, izbrane knjige in drugo pretvarjajo v digitalno obliko, da postanejo dostopne vsemu svetu.
Institucija, kot je Knjižnica Ivana Potrča, predstavlja enega od zelo pomembnih razvojnih torišč Ptuja, je povedal ptujski župan dr. Celan Čelan. Zahvalil se je kolektivu, ki je zaslužen za to, da knjiga ni edini medij, iz katerega je mogoče iskati informacije, opremili so se z vso najsodobnejšo tehnologijo, da tisti, ki želi biti informiran v trenutku, tudi to lahko najde v ptujski knjižnici.
V imenu Ministrstva za kulturo se je slovenosti ob 60-le-tnici študijske knjižnice na Ptuju udeležila generalna direktorica Direktorata za umetnost Barbara Koželj, sicer po rodu Ptujčanka. Ptujska knjižnica, ki ima status ene večjih slovenskih splošnih knjižnic, ima bogato zgodovino. Z vrsto projektov izstopa in so lahko vzor tudi drugim slovenskim knjižnicam. Ptujska knjižnica bo svojo dejavnost še naprej umerjala v prav vse smeri delovanja in srečevanja s knjigami, je med drugim poudarila.
Projekt 60-letnice Knjižnice Ivana Potrča so podprli sponzorji, skupaj so prispevali 35 tisoč evrov, ki so jih porabili za nakup potrebne opreme in izpeljavo jubilejne prireditve. Zahvalili so se jim s članarino v knjižnici in malo »boljšimi« izkaznicami.
MG
Vlasta Nussdorfer Abeceda življenja
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008
Po Naših deklicah z vžigalicami Vlaste Nussdorfer in Naših dečkih z ulice smo dobili Abecedo življenja, v kateri je zbranih petindvajset kolumen po naslovnih črkah od A do Ž najbolj vplivne pravnice leta 2007 in ustanoviteljice društva Beli obroč. Prispevki so bili že objavljeni na spletnem portalu Darujmo.si, izkupiček od štiri tisoč petsto izvodov knjige Abeceda življenja pa avtorica namenja društvu za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije. Premišljevanja o določeni temi rada prične s pregovori in mislimi ter zaključi z naukom.
Odlika Vlaste Nussdorfer je, da želi spremeniti nesrečo v srečo, sovraštvo v ljubezen in grdo v nekaj lepega in plemenitega. Verjame v vse dobro, plemenito in pošteno, verjame v verne in neverne, katerih misli in dejanja so pozitivna. Izogiba se hudobnim, prepričana je, da mnogih ni moč spremeniti. Zapiše, da se ji vse v življenju dogaja z nekim namenom. Pogosto razmišlja o ambicioznosti, predvsem staršev, ki otrokom ne pustijo večprave-ga otroštva, in o mladih ženskah, ki drvijo mimo zibk in otroških vozičkov v potegovanju za akademskimi naslovi in se v službi prerivajo za čim višje količnike. Premalo jepogovorov in preveč televizije in interneta, kiprinaša-ta odtujenost. Prvi otrokovi učitelji so starši in vzgoja se mora pričeti dovolj zgodaj. Vse preveč ciljev imamo, ko jih dosežemo, hlepimo vedno po novih. Na srečo zaenkrat v vrtcih še ne kategorizirajo otrok, od petega razreda pa že poteka boj za ocene za vpis v želeno srednjo šolo. Na fakulteti ni več kolegialnosti, samo boj za desetke. Potem menjave služb, gradnje hiš, in z otroki se vse to še ponovi. Želi si več čudežnih posegov zdravnikov in pravičnih sodniških sodb, kajti obojim sta sovražnika in gospodarja čas in znanje. Dajanje bogati človeka in je edina stvar, ki si jo lahko vsak privošči. Že pri prvem tožilskem delu je spoznala, da se lahko oropan denar nadomesti, ne dasta pa se ponovno sestaviti človeško telo in duša, ki sta prizadeta zaradi nasilja, gorja in zlorab. Nujna je celostna in široka pomoč družbe. Ne smemo pozabiti, da smo bili tudi mi otroci, in da bodo otroci jutri odrasli. Predlaga dan dobrodelnosti, ko bi lahko vsak daroval vsaj en evro. Socialni in ekonomski enakosti med spoloma so še najbližje skandinavske dežele, Slovenija je nekje v sredini. Nevoščljivost je eden izmed sedmih smrtnih grehov. Zavist razjeda in nam krati spanec, zato je treba živeti po svoje in srečno. Zavist in sovraštvo hodita z roko v roki. Ko je trenutek nevarnosti mimo, pogosto pozabimo na hvaležnost. Zelo pomembno je spoznanje, da položaj ne prinese prijateljev, zato je potrebno imeti rad družino in najbližje in spoznavati ljudi, ki so pošteni in plemeniti in cenijo človeka zaradi njegovih lastnosti. Z jezikom pokažemo svoje znanje, omiko in še marsikaj. Včasih je resnica boleča, vendar jo je treba povedati. Nikoli pa si ne smemo dovoliti, da bi koga žalili, smešili in postavljali v manjvrednostni položaj. Ne spomni se, da bi jo kdo od odvetniških kolegov na sodišču žalil. Sprašuje se ob zadnjih primerih grozovitih umorov, ali so zagrožene kazni dovolj visoke. Ugotavlja, da ni kazni, ki bi povrnila življenje in trpljenje. Večina umorov na Slovenskem ima zgodovino v osebnih ali v sosedskih sporih, redki se zgodijo brez ozadja. Vedno pa je za nekoga že prepozno. Vsak, ki se znajde pred izrekom kazni, je pripravljen obljubiti vse, a mnoge na sodišču spet in spet srečujejo. Kako težko sprejemamo drugačne; slepe, gluhe, parali-zirane ... Lepota in ljubezen redkokdaj hodita z roko v roki. Mobing je beseda, ki se pojavlja na delovnem mestu in pomeni šikaniranje in ustrahovanje nadrejenih nad podrejenimi. Ljudje, ki si ga privoščijo, so psihološko nezreli in pogosto sami potrebujejo obravnavo strokovnjaka. Zakaj cenimo vse, kar je tuje? Ceniti moramo sebe in svoj narod, jezik, kulturo in zgodovino. O oblasti pravi, da ima rada pohvalo in težje prenaša kritike. Ko pride pomembnež na prireditev, se vsi kar gnetejo okoli njega. Razmišlja, da bi moral vsak, ki pride na oblast, ostati tak, kot je bil, ko so ga izvolili, sicer ga sploh ne bi. In oblast nas ne sme tako omamiti, da ne bi videli več njene prave podobe.
Pravica ima zato zavezane oči, da razsodi, ne da bi videla. Svet je poln krivic in pravica je visoko, skoraj nedosegljiva. Trpljenje otrok se pogosto ne konča z otroštvom, temveč se nadaljuje. Dano nam je eno samo življenje in od rojstva do smrti si marsikdaj usodo krojimo sami. Jutrišnjega dne ni še nihče videl in vsi stojimo v krogu življenja in medsebojne pomoči. Kitajski pregovor se glasi: Svojega duha obogatiti in svoje srce olajšati, svoj jezik spočiti in svoje roke utruditi, počasi jesti in hitro spati, to je vsa moja modrost.
Vladimir Kajzovar
Kolesarstvo
Ptujčani povzročajo glavobole selektorju
Stran 12
Nogomet
Prvi poraz posledica slabe realizacije
Stran 12
Peking 2008
Majcen Ljubičeva 5., 7. in 12. v Pekingu
Stran 13
Rokomet
Tomaž Valenko iz Gorišnice na Ptuj
Stran 13
Karting
Oman zmago proslavil z navijači
Stran 15
Nogomet
Ormožani ustavili nalet Gerečje vasi
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zu-panc, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Ptujčani bodo v Ajdovščino potovali še enkrat - po burji pač ne gre
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava bi morali v nedeljo v Ajdovščini odigrati prvenstveno srečanje 8. kroga proti domačemu Primorju. Do tekme ni prišlo, ker je močna burja, ki je na trenutke pihala s hitrostjo preko 115 kilometrov na uro, onemogočila tekmo. Po prvih neuradnih informacijah naj bi bilo to srečanje odigrano pred tekmo z Mariborom.
Pokal Hervis - osmina finala
V	osmini finala za slovenski nogometni pokal - pokal Hervis, bodo nogometaši ptujske Labod Drave ponovno krenili na zahodni konec Slovenije. V nedeljo bi morali odigrati prvenstveno srečanje 8. kroga proti Primorju, v sredo pa bodo v pokalnem nogometnem srečanju gostje HIT Gorice. »V pokalnem tekmovanju že tri leta nismo naredili odmevnega dosežka in sedaj je priložnost, da to storimo. Veliko lažje bi bilo, če bi igrali na Ptuju, vendar pokal je pač pokal, kjer je vse mogoče,« je dejal športni direktor Drave Mladen Dabanovič.
V	sredo pa bodo v istem tekmovanju nastopili tudi nogometaša Zavrča, in sicer v Ajdovščini, kjer bodo merili moči z domačim Primorjem. O tem, kdo je favorit za napredovanje, ni potrebno posebej govoriti, nogometaši Zavrča pa bodo vsekakor dali vse od sebe, da čim dražje prodajo »svojo kožo«, morebiti pa naredijo tudi kakšno presenečenje. »V tej tekmi nimamo kaj izgubiti in v veliko čast nam bo, da bomo nastopili pri stabilnemu prvoligašu iz Ajdovščine. Presenečenje je možno, vendar samo ob naši dobri igri,« je dejal trener Zavrča Miran Emeršič.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Labod Drave se bodo v sredo pomerili z Novogoričani.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 8. krog:
Domžale - Rudar 2:1 (1:0); strelci: Žinko 35., Benko 59.; Junuzovic 84.
Maribor - HiT Gorica 4:3 (3:1); strelci: Mihelič 8., Volaš 19., Nilton 20., Jelič 90.; N. Kovačevič 16., 56./11-m, Ferreira 51. R. K.: Ferreira 59./HiT Gorica
Nafta - Koper 2:0 (0:0); strelca: Vassiljev 48., Gerenčer 74. R. K.: Jankovic 14., Ošlaj 86./oba Nafta
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 8. KROGA: Primorje - Labod Drava (srečanje je bilo zaradi premočne burje preloženo na kasnejši termin), Domžale - Rudar Velenje 2:1 (1:0),
Maribor - HIT Gorica 4:3 (3:1), Nafta		Koper 2:0 (0:0), MIK CM Celje				Inter
block 0:0.						
1. DOMŽALE	8	5	3	0	14:4	18
2. NAFTA	8	5	1	2	11:9	16
3. MARIBOR	8	4	3	1	20:15	15
4. RUDAR VELENJE	8	3	1	4	11:10	10
5. LABOD DRAVA	7	3	1	3	10:11	10
6. MIK CM CELJE	8	2	4	2	10:8	10
7. PRIMORJE	7	2	3	2	11:10	9
8. HIT GORICA	8	2	1	5	11:18	7
9. INTERBLOCK	8	1	3	4	8:14	6
10. KOPER	8	1	2	5	8:15	5
Pari 9. kroga: sobota, 20. 9., ob 16.00: Interblock - Maribor, Koper - MIK CM Celje; ob 18.00: Hit Gorica - Primorje; ob 20.00: Rudar Velenje - Nafta Lendava; nedelja, ob 16.00: Labod Drava Ptuj - Domžale.
Rokomet • 1. slovenska rokometna liga (ž, m), 1. krog
Merkur »stara dobra stranka
«
1. SRL - ženske: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske Mesnine 33:35 (18:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Mate-ša 7, Majcen 1, Korotaj, Prapotnik 11, Ciora 3 (3), Frešer 4, Ozmec, Bolcar, Pikl, Brumen 6 (1), Šeruga, Levstik, Gregorec. Trener: Nikola Bistrovič.
CELJSKE MESNINE: Fideršek, Ge-rič 6, Jankovič 6, Centrih, Koren 3, Plemenitaš 3, Čolič, Grobelnik, Stai-spanova 9 (2), Klakočer 4, Iveša, Palir, Novak 4. Trener: Tomaž Čater.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 4 (4), Celjske mesnine 2 (2)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 6, Celjske mesnine 8 minut
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj so novo prvenstvo začele s porazom na domačem parketu proti drugouvr-ščeni ekipi iz minulega prvenstva - Celjskim mesninam. Ta dvoboj so domačinke odigrale brez dveh ključnih igralk, ki sta poškodovani: organizatorke igre Kristine Mihič in Jelene Kikanovič, ki ja dobila poškodbo na zadnji reprezentančni akciji. Njun delež v igri se je vsekakor pogrešal. Da pa je nesreča še večja, klubski administraciji ni uspelo urediti vseh papirjev za povratnico Vanjo Raškovič, ki je nazadnje igrala pri hrvaški prvoligaški ekipi Lokomotive. Slednja bi s svojo visoko postavo vsekakor lahko pomagala domači zunanji vrsti na tem pomembnem srečanju, prvem derbiju v 1. SŽRL, kjer bo prvi del tekmovanja minil brez ljubljanskega Krima.
Prvi polčas v sicer solidno napolnjeni ptujski športni dvorani Center je minil v znaku domačih rokometašic, ki so imele v svojih rokah vse vzvode tudi za končno za zmago, saj so v 23. minuti povedle 14:7 ter imele ob tem še žogo za povišanje vodstva na plus osem. Čeprav je v tem trenutku vse izgledalo lepo, so naenkrat nerazumljivo popustile in delale v nadaljevanju preveč napak, kar so gostje izkoristile. Celjanke so v zadnjih sedmih minutah prvega polčasa pokazale, zakaj so v lanskem prvenstvu osvojile drugo mesto in so svoj zaostanek znižale na samo
Nikola Bistrovič - trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: "V
bistvu smo padli v drugem polčasu. Zmanjkalo nam je kvalitetnih menjav in na koncu so gostje zasluženo slavile prvo zmago v prvenstvu. Zatajile so naše izkušene igralke, posebej v odločilnih trenutkih."
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so tekmo 1. kroga odlično začele, nato pa so pobudo prevzele Celjanke, ki so na koncu slavile zmago.
dva zadetka.
V drugem polčasu pa se je za domačinke vse obrnilo na glavo, saj je bil v 33. minuti rezultat že izenačen na 18:18. V naslednjih 15. minutah je bil rezultat še trikrat izenačen, na koncu 23:23, nato pa se je ob vodstvu Celjank 23:25 pričel rušiti domači zid. Ptujčanke nikakor niso zmogle narediti minimalnega preobrata in na koncu sta prvi dve točki odpotovali v mesto ob Savinji. Domačinkam je ostala slaba uteha, da bi v tem srečanju lahko naredile kaj več.
Danilo Klajnšek
1. A SRL - moški: Jeruzalem - Merkur 33:26 (15:12)
Jeruzalem: G. Čudič (17 obramb), Belec (1 obramba), Cvetko; Korpar
1,	Krabonja 5, Melnjak 6, Bogadi 1, Bezjak 5 (2), Radujkovic 1, B. Čudič 4 (2), Ivanuša, Sok 1 (1), Hebar, Žuran 8, Korez, Jovanovič 1. Trener: Saša Prapotnik
Merkur: Misovski (3 obrambe), Bi-težnik (7 obramb); Cingesar 1, Toma-zin, B. Dolinar 9 (5), Muhovec, Erčulj 4, Repar 2, Dolenec 6 (1), Svetelšek
2,	Pogačnik, Bajram 1, Šibanc, G. Dolinar, Gaber, Galof 1. Trener: Urban Šilc
Sedemmetrovke: Jeruzalem 8/5; Merkur 8/6.
Izključitve: Jeruzalem 14; Merkur 14 minut.
Igralec tekme: Gregor Čudič (Jeruzalem Ormož).
Na uvodu v novo prvenstvo v MIK 1. A-ligi so Ormožani lažje od pričakovanega premagali okrepljen Merkur. Škofjeločani so vinarjem »stara dobra stranka«, ki je na sedmih medsebojnih tekmah na Hardeku vselej klonila - sedem tekem in sedem zmag Jeruzalema.
Gostje so povedli le enkrat, 1:0. Ves preostali del tekme so vodstvo v svojih rokah držali fanatični Ormožani, ki so bogatašem iz Škofje Loke odčitali lekcijo iz borbenosti in kolektivne igre. V prvem delu so varovanci Saše Prapotnika največ vodili za tri, ob tem pa zapravili kar nekaj priložnosti (trikrat so zadeli vratnico, Bojan Čudič je zastreljal tudi sedemmetrovko) za še višjo prednost. Do odmora je z razdalje uspešno zadeval Žu-ran; to mu je uspelo kar petkrat. Bezjak na levem in Krabonja na desnem krilu sta bila nezgrešljiva, goste pa je pred še večjim zaostankom reševal vratar Bitež-nik, ki je v 22. minuti zamenjal nerazpoloženega Misovskega in do odmora zbral štiri obrambe.
V 38. minuti je Jeruzalem prvič povedel za pet, 20:15, v 52. minuti prvič za sedem, 28:21. Merkur je bil nemočen! Pomagal jim ni niti razpoloženi vratar Bitežnik (zaustavil tri sedemmetrovke), niti odlični strelec Bojan Dolinar, niti predsednik združenja (ZROPS) Jože Galof, ki je sedel na klopi Merkurja. Neetično! Predsednikom je mesto na tribuni in ne
na klopi. Kapo dol vinarjem iz Ormoža, ki so presenetili same sebe in dokazali, da veljajo več kot le obstanka v ligi. Seveda ob takem pristopu.
Uroš Krstič
Gregor Čudič (Jeruzalem):
»Odigrali smo odlično tekmo, ki je bila na visokem nivoju. Gostje so bili močan nasprotnik, ki smo ga zlomili na začetku 2. polčasa. Čestitke soigralcem za izjemno borbenost. S tako igro moramo obstati v elitni ligi.«
Jure Dolenec (Merkur): »Vedeli smo, da je Ormož težak teren, vendar smo pričakovali, da bomo odšli v končnico bližje domačinom in nato poskušali presenetiti nasprotnika. Žal smo bili zelo daleč od uspeha, saj so gostitelji odigrali izjemno in zasluženo zmagali.«
1. A SRL - moški
REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Merkur Škofja Loka 33:26 (15:12), Krka - Slovan 19:23 ( 12:13), Prevent - Kozina Hrpelje 45: 15 (22:6), Gorenje Velenje - Cimos Koper 27:31 (13:14), Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško 23:33 (11:16), Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje 25:22 (14:9).
1. A SRL - ženske
REZULTATI 1. KROGA: Mercator Tenzor - Celjske mesnine 33:35 (18 :16), Zagorje Istrabenz Gorenje - Piran 32:24 (18:10), Sava Kranj - Krka 29:37 (13:18), Velenje - Kočevje EVROCASI-NO 22:35 (9:19), Olimpija PLK - Brežice 41:17. V sredo bo odigrano srečanje Celeia Žalec - Škofja Loka KSI.
Kolesarstvo
Ptujčani povzročajo selektorju glavobole
Krog po Nurnbergu
Ptujčani so v nedeljo ponovno stali na stopničkah. Na četrti dirki drugega dela sezone je to uspelo še četrtemu kolesarju. Jure Kocjan je v nemškem Nurnbergu zaostal zgolj za domačim šampionom Andrejem Greiplom in osvojil drugo mesto. Tretji je bil še en Nemec, Steffen Radochla.
Dirka po mestnih ulicah velja za eno od bolj atraktivnih. Množica ob progi je bila sicer nekoliko manj številčna kot v zlatih časih nemškega kolesarstva, ko so v Nurnbergu zmagovali Jan Ullrich, Erik Zabel ter Olaf Pollack, a si je tudi letos spektakel ogledalo precej gledalcev. Na 143 kilometrov dolgi progi je v prvem delu kraljevalo pet kolesarjev, ki so si pred glavnino privozili že štiri minute prednosti. Perutninarji niso dolgo čakali z lovljenjem ubežnikov, tempo glavnini sta skoraj sto kilometrov narekovala Matija Kvasina ter Matej Marin. Ko sta jim na pomoč priskočili še moštvi Gerolsteiner in Skill Shima-no, se je prednost ubežnikov hitro stopila, zadnji član vodilne skupine pa je bil ujet 30 kilometrov do cilja. Za zmago so se kolesarji iz devetnajstih moštev pomerili v ciljnem sprin-tu. Kocjan, ki so mu moštveni kolegi pripravili odličen položaj, je izvrstno opravil svoje delo, a je bil Greipel žal premočan. 26-letni Nemec je dosegel že štirinajsto zmago v sezoni ter s tem še utrdil svoj primat v domovini. Kocjan se je moral zadovoljiti s sedmim letošnjim drugim mestom. Število zmag je ostalo na trojki. »Vesel sem tega rezultata, seveda pa bi bil še bolj zadovoljen z zmago. Greipel je odličen kolesar, po konstituciji pravi sprinter, saj ima kakšnih petnajst kilogramov več od mene. Tokrat ni
Nogomet •
Triglav Gorenjska -Aluminij 3:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Dugolin (21), 1:1 Burgar (58), 2:1 Marčeta (68), 3:1 Burgar (88)
ALUMINIJ: Lipovac, Gašparič, To-polovec, Bingo, Krajcer, Dugolin, Ma-šic (od 63. Medved), Letonja, Djokic, Ihbeisheh (od 75. Črnčič), Rotman (od 81. Pavlin). Trener: Bojan Špehonja
V Kidričevem so vedeli, da se v Kranj podajajo na zahtevno gostovanje k ekipi, ki je sicer ostala v 2. SNL zaradi izstopa Zavrča. Kljub temu imajo Gorenjci dobro ekipo in (spet) gojijo prvoligaške ambicije. Trener Špehonja je v Kranju že lahko računal na novinca Mašiča, medtem ko napadalec Senad Tiganj še ni dobil certifikata avstrijske nogometne zveze in zato ni mogel nastopiti.
Začetek za goste je bil zelo dober, saj so prevzeli pobudo
imel konkurence. Dirka je postregla z nekaterimi zvezdniki tega športa in vesel sem, da sem tudi jaz v njihovi družbi,« je povedal Kocjan. Zadovoljen je bil tudi vodja ptujskega moštva, ki ima na razpolago široko paleto kvalitetnih posameznikov. »Biti uvrščen takoj za sprinterjem iz Pro tour moštva ter prehiteti številne druge je velik uspeh. Smo veliko več vredni, kot to zgleda na papirju. Žal se nam pogosto dogaja, da je veliko težje dobiti povabilo na dirko, kot pa tekmovati, a nam le uspeva tudi v tem drugem delu sezone startati na kvalitetnih tekmovanjih,« je dejal Srečko Glivar.
Sladke skrbi ima zdaj slovenski selektor Martin Hvastija, zadolžen za sestavo ekipe za cestno dirko svetovnega prvenstva, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo v italijanskem Vareseju. Od šestih članov selekcije naj bi po naših informacijah eno mesto pripadlo ptujskemu ko-
in povsem nadigrali nogometaše Triglava. Pripravili so si številne priložnosti, dosegli pa samo en zadetek v 21. minuti, ko je v polno zadel Andrej Du-golin.
Kidričani so tudi v drugem polčasu prevladovali na igrišču, a si za razliko od prvega
2. SNL			
REZULTATI 6. KROGA: Triglav Gorenjska - Aluminij 3:1 (0:1), Livar -Šentjur 1:2 (0:1), Bela krajina - Mura 05 1:3 (1:0), Krško - Zagorje 1:1 (0:0), Olimpija - Bonifika Izola 1:1 (0:0).			
1. ALUMINIJ 6	4 1	1	15:6 13
2. TRIGLAV GOR. 6	3 2	1	12:9 11
3. OLIMPIJA 6	3 2	1	6:5 11
4. BONIFIKA-IZOLA 6	3 1	2	16:7 10
5. BELA KRAJINA 6	3 1	2	8:8 10
6. MURA 05 6	2 2	2	10:13 8
7. ŠENTJUR 6	2 2	2	10:14 8
8. ZAGORJE 6	0 4	2	6:10 4
9. KRŠKO 6	1 1	4	8:13 4
10. LIVAR 6	0 2	4	4:10 2
lesarju. Kandidati zanj so trije: Kristjan Fajt, Jure Kocjan in Matej Stare. Prva dva sta na zadnjih dirkah pokazala odlično pripravljenost. Stare, ki ga tokrat ni bilo v Nemčiji, bo imel še zadnjo priložnost prihajajoči konec tedna, ko bodo perutni-narji nastopili na Češkem. Zna se zgoditi, da bo potem Hvasti-ja še bolj bolela glava.
Koren vzdržuje ugled reprezentance
Bolj mirne priprave na vrhunec drugega dela sezone čakajo Kristjana Korena. 21-letni Primorec, ki letos prvo sezono nastopa v ptujskem dresu, je še enkrat potrdil, da je Hvastijeva prva violina v kategoriji do 23 let. Od peterice Slovencev je namreč edini pripeljal v cilj desetdnevne dirke Tour de l' Avenir v Franciji. Zadnjo, sedmo dirko za pokal narodov je končal na enajstem mestu, 5
polčasa niso priigrali tako izrazitih priložnosti. Zato pa so bili izredno učinkoviti domačini, ki so dosegli kar tri zadetke. Odločilna sta bila prva dva, s katerimi so prešli v vodstvo, ki so ga znali spretno braniti. Čeprav so Kidričani v zadnjih 20 minutah pritiskali proti vratom Triglava, pa jim zadetka ni uspelo doseči. Dve minuti pred koncem je to še tretjič uspelo domačinom, ki so s tremi osvojenimi točkami napredovali na drugo mesto 2. SNL.
Danilo Klajnšek
Bojan Špehonja, trener Aluminija: »V prvem delu srečanja smo zamudili veliko priložnosti, kjer bi lahko dosegli več zadetkov, oziroma višje vodstvo, v drugem pa smo prejeli tri zadetke in iz dobljene situacije postali poraženci.«
minut in 14 sekund za zmagovalcem, Belgijcem Janom Bake-lantsom.
Koren je, kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, dirko odlično pričel z drugim mestom na prologu. Veliko je zato pričakoval od četrtkovega posamičnega kronometra, ki pa ga je nato končal na desetem mestu. Odločilno etapo je že precej zdesetkana karavana vozila v soboto. Ob prevoženih 150 kilometrih in šestih kategoriziranih ciljih je dirko dodatno otežilo še hladno in deževno vreme. Koren je izgubil še zadnjega klubskega kolega Blaža Furdija, ki ni zmogel privoziti do cilja. Perutninar je v težkem zadnjem delu etape, s štirimi gorskimi cilji v 30 kilometrih (trije prve kategorije), izgubil stik z najboljšimi in večinoma vozil sam. Etapo je končal na 12. mestu, v skupnem seštevku pa ostal tik za deseterico, kjer je bil že prej. Sprememb v skupnem seštevku je bilo precej, nekateri so veliko pridobili, drugi izgubili. Obilico težav je imel tudi vodilni Bakelants, a je s skrajnimi močmi le obdržal rumeno majico, ki jo je nosil od srede. Zadnji dan je bil
V velikem finalu so ptujski rokometaši presenetili favorita iz Zagreba (14 : 13) in zasluženo po zmagah nad Maksimirom, Arandjelovcem ter v zaključku nad Zagrebom osvojili turnir TV Ormož za mlajše dečke A letnik 1996. Za presenečenje velja tudi tretje mesto ekipe Maksimira, ki je za bron premagala škofjeloški Merkur. Peto mesto je pripadlo gostom iz Srbije, Arandjelovcu. Kljub zadnjemu mestu niso razočarali Ormožani, ki so za-
le še formalnost, razlike med kolesarji so bile na precej lažji etapi prevelike za presenečenja, tekmovalci pa za preobrate preutrujeni. »Dirka je bila dolga in naporna. Mislim, da sem dosegel največ, kar sem v tem trenutku zmožen. Sobotno odločilno etapo sem odpeljal na polno, zato si nimam kaj očitati. Po dobrem startu sem morda več pričakoval od kro-nometra, vendar me noge zaradi utrujenosti niso več povsem
Kristijan Koren (KK Perutnina Ptuj)
igrali z leto mlajšo ekipo in bili v tekmah proti Merkurju in Arandjelovcu zelo blizu zmage. Obakrat so namreč klonili le za gol. Turnir je uspel v celoti in v Ormožu se bodo potrudili, da bo ostal tradicionalen:" Turnir je uspel v vseh pogledih. Ekipe so pokazale razkošen talent, na delu pa smo lahko videli stile iger iz Srbije, Hrvaške in Slovenije, ki se med sabo kar precej razlikujejo. Ekipe iz Slovenije so po mojem okusu igrale najsodobnejši rokomet. Drava je v
ubogale,« je povedal Koren.
Slovenci so v skupnem seštevku pokala narodov osvojili šesto mesto, kar je manj kot v lani, ko so celo zmagali. Vendar bo takšno sezono skoraj nemogoče ponoviti. Od 70 točk jih je 54 prispeval Kristjan Koren. Največji uspeh je zagotovo zmaga na La Cote Picarde v Franciji ter tretje mesto na Giro delle Reggioni v Italiji. Morda bi bili uvrščeni še višje, če bi nastopili na dirki v Kanadi, ki pa je bila za slovensko kolesarsko zvezo prevelik finančni zalogaj. »Na zadnji dirki cilja nismo povsem izpolnili, saj smo želeli vsaj eno uvrstitev v deseterico, ampak dosti tudi nismo zaostali. Ob koncu se je izkazalo, da kro-nometer ni veliko prispeval h končnemu razpletu. Odločila je kraljevska etapa, kjer se je pokazalo razmerje med tekmovalci. Spet se je potrdilo, da letos v tej kategoriji nimamo moštva, ki bi bilo sposobno konkurirati najboljšim. Ob pomoči ostalih bi se tudi Koren lahko zavihtel še višje. Letos je sicer na enodnevnih dirkah dokazal, da je odličen kolesar, « je dejal Hvastija.
Uroš Gramc
finalu pripravila presenečenje nad Zagrebom, naša ekipa, ki je zaigrala z obetavno generacijo letnikov 1997/98 tudi ni razočarala in v Ormožu smo ponosni na te fante, ki bodo kaj kmalu posegali po slovenskem vrhu," je po turnirju dejal Mladen Grabovac, trener RK Jeruzalem Ormož.
Končni vrstni red:
1. Drava Ptuj, 2. Zagreb, 3. Maksi-mir Pastela, 4. Merkur Škofja Loka, 5. Arandjelovac, 6. Jeruzalem Ormož.
U. Krstič
Krog po ulicah Nurnberga, Nemčija. 1.1. UCI, 143 km
1.	Andre Greipel (Ger) Team Columbia 3.06.41 (45.96 km/h)
2.	Jure Kocjan (Slo, Perutnina Ptuj)
3.	Steffen Radochla (Nem, Elk Haus - Simplon) 14. Kristjan Fajt (Slo, Perutnina Ptuj), vsi isti čas
Tour de l' Avenir, Francija, 5.-14. september
Četrtek, 6. etapa. Blaye-les-Mines-Blaye-les-Mines (posamični kronometer), 21 km
1. Rein Taaramae (Estonija) 29.13
10.	Kristjan Koren (Slovenija) +0.42
Petek, 7. etapa. Saint-Juery-Revel (Saint-Ferreol), 135,5 km
1. Dominik Klemme (Nemčija) 3.18.27 (40.97 km/h)
17. Kristjan Koren (Slovenija) +0.11
Sobota, 8. etapa. Revel-Guzet, 150,5 km
1. Arnold Jeannesson (Francija) 4.29.05
12. Kristjan Koren (Slovenija) +5.21
Nedelja, 9. etapa. Seix-Mirepoix, 144,5 km
1. Tejay Vangaderen (ZDA) 3.25.14 (42.24 km/h)
27. Kristjan Koren (Slovenija) +0.12
Skupni seštevek:
1. Jan Bakelants (Belgija) 36.44.59
11.	Kristjan Koren (Slovenija) +5.14
>. SNL
Prvi poraz posledica slabe realizacije
Rokomet • Turnir mladih v Ormožu
Ptujčani do 1. mesta preko Zagreba
Rokomet • Prijateljske tekme
Tomaž Valenko iz Gorišnice na Ptuj!
Zmaga Velike Nedelje proti Gorišnici
Rokometaši ptujske Drave so v soboto nastopili na turnirju v Apačah pri Gornji Radgoni, ki ga je organiziral domači klub Arcont Radgona. V prvem srečanju so Ptuj-čani izgubili proti ambicioznemu 1. B-ligašu iz Mariboru, v drugem pa so v borbi za tretje mesto visoko premagali Pomurje. V petek je član RK Drava postal izkušeni vratar Tomaž Valenko, ki je nazadnje branil za Moškanjce-Gorišnico. Čeprav je nameraval prestopiti v Maribor, je na koncu padla odločitev, da prestopi v svoj nekdanji matični klub. Vsekakor bo to velika okrepitev za Ptujčane, ki resno računajo na napredovanje v višji rang tekmovanja (1. B SRL).
MARIBOR BRANIK - DRAVA 30:19 (12:8)
DRAVA: Dokša, Valenko, Bel-šak, Mesarec 1, Halilovič 5, Sabo, Luskovič 1, Bračič 4, Predikaka, Oder 1, Pučko, Klinc, Pisar 2, Me-sarič, Čeh, Ivančič 4. Trener: Ivan Hrupič.
DRAVA - POMURJE 33:19 (18:9)
DRAVA: Dokša Valenko, Belšak 3, Mesarec 4, Halilovič 5, Sabo 1, Luskovič 4, Bračič 1, Predikaka 1, Oder 3, Pučko 1, Klinc, Pisar 2, Me-sarič, Čeh 2, Ivančič 5. Trener: Ivan Hrupič.
Danilo Klajnšek
GORISNICA - V. NEDELJA 26:30 (13:15)
Gorišnica: Golob 3, M. Petek 3, Matjašič, Zorli 2, Šoštarič, Valenko 4 (2), Arnuš 2, Preac, Lozinšek 5, Horvat, D. Petek, Štuhec 1, Dimec 1, Majcenovič, Peček 5, Cvetko, Bra-tuša, Šterbal, Žuran, Marin.
V. Nedelja: Kovačec, Preac, Me-ško, Cimereman, Kvar 1, Orešnik, Hanželič 3, Horvat 6, Bezjak, Vesel-ko, Kneževič 3, Škripec 3, Krabonja 4 (2), Tušak 3 (1), Kumer 7 (4), Mun-da, T. Kaučič, M. Kaučič.
Sosedi sta v večnamenski dvorani v Gorišnici odigrali pripravljalno tekmo na novo sezono. Gorišnica s prvenstvom v 1. B-ligi prične 20. septembra, ko gosti ekipo Sviša iz Ivančne Gorice, Velika Nedelja pa 4. oktobra, ko v 2. ligi vzhod na domačem igrišču gosti Radgono. Začetek tekme je bil pravi prvenstveni, saj je prvi gol padel šele v 5. minuti. Rezultat je bil le trikrat izenačen, ves preostali del tekme pa so vodili rokometaši trenerja Sama Trofenika. V nekaj primerih je prednost Velike Nedelje že znašala 7 zadetkov, 21:14, a so se gostitelji po seriji 5:0 vrnili v igro (21:19). A le za kratek čas, saj je gostom spet uspelo uiti na varno razdaljo sedmih golov, 28:21 in tekmo mirno pripeljati do konca.
UK
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Valenko - velika okrepitev MRK Drava.
Kegljanje m 2. SKL - vzhod
Poraz nerazpoloženih dravašev
V prvem krogu 2. slovenske kegljaške lige - vzhod so keglja-či ptujske Drave gostili vedno neugodne tekmece iz Šoštanja. Po odhodu Mitje Zormana in Milana Podgorška ter po prihodu Franca Žnidariča za vodjo in trenerja članske vrste se je pričakoval vsaj dostojen odpor na domačem kegljišču v Deta centru. Žal pa so Ptujča-ni imeli slab dan in so kegljali pod svojimi možnostmi, saj se verjetno niti sami ne spomnijo, da so kdaj »metali« slabše. Tudi dve menjavi nista pomagali, saj rezultat ni bil bistveno boljši. »Ne vem, kaj je bilo s fanti. Na prvi tekmi so dosegli rezultat
daleč izpod svojih zmožnosti; na treningih je bilo veliko bolje. Očitno je, da so pregoreli v preveliki želji po uspehu,« je po dvoboju s Šoštanjem povedal vodja ekipe Franc Žnidarič. REZULTATI 1. KROGA: Drava
-	Šoštanj 0:8, Lent - Rudnik 7:1, Konjice II. - Miklavž 7:1, Fužinar
-	Impol 2:6, Litija - Pivovarna Laško 4:4.
DRAVA - SOSTANI 0:8 (2958-3193)
DRAVA: Arnuš 510, Podgoršek 496, Čuš 494, Premzl 228, Kozo-derc 274, Čeh 494, Sušanj 223, Ilič 266.
Danilo Klajnšek
Peking 2008 m Paraolimpijske igre
Majcen Ljubiceva peta, sedma in dvanajsta v Pekingu
V nedeljo je Tatjana Majcen Ljubič, ptujska udeleženka paraolimpijskih iger v Pekingu, končala svoje nastope v metalnih disciplinah. Dobitnici dveh kolajn iz prejšnjih iger v Atenah tokrat sicer ni uspelo ponoviti takšnih rezultatov, kjub temu pa je dosegla tri vrhunske uvrstitve. Majcen Ljubičeva je imela takoj po odprtju iger 5. septembra zgoščen urnik tekmovanj. Najprej je nastopila v suvanju krogle, kjer je največ pričakovala in na koncu tudi največ dosegla. V kategoriji F54-F56, v kateri so v enotni konkurenci nastopile tekmovalke z različnimi invalidskimi klasifikacijami, je zasedla peto mesto. Najdaljši
met ji je uspel v prvi seriji, ko je kroglo sunila 6,27 metra. S tem rezultatom se je zelo približala kolajni, saj je bila četr-touvrščena na koncu boljša za štiri centimetre oziroma šest točk, tretjeuvrščena pa za 16 točk. Majcen Ljubičeva po koncu tekmovanja ni mogla skriti nezadovoljstva: »Zelo sem razočarana, pričakovala sem precej boljši dosežek. Že na treningih sem metala precej bolje, na tekmi sami pa nisem bila prav nič nervozna. Mogoče je tudi to krivo, čeprav pravzaprav ne vem, kaj se je zgodilo. Zdi se mi, da tehnično meti niti niso bili tako slabi, prav vse tekmice z izjemo mene pa so izboljšale svoje osebne rekorde.«
Majcen Ljubičeva pa je spet morala v areno Ptičjega gnezda naslednji dan, saj so prireditelji spremenili prvoten razpored in tekmo v metu diska prestavili za en dan. Začela je z dvema neveljavnima metoma, v tretji seriji pa vrgla 14,78 metra, kar je na koncu pomenilo sedmo mesto. »Po krogli je bilo razočaranje precej večje. Z diskom ne bi mogla višje od šestega mesta zaradi preračunavanja točk v tej združeni konkurenci, tudi če bi dosegla osebni rekord,« je dejala Majcen Ljubičeva, članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, ki v Pekingu ni mogla računati na pomoč trenerja Ivana Markeža. Minulo nedeljo je Majcen Ljubičeva
nastopila še v metu kopja, kjer je branila srebro iz Aten. Tudi v tej disciplini zaradi združevanja kategorij, ki gre na njeno škodo, ni imela pravih možnosti in je z najdaljšim metom 12,78 metra oziroma 873 točk zasedla dvanajsto mesto.
UE
Tatjana Majcen Ljubič na paraolimpijskih igrah v Pekingu
Tatjana na stadionu »Ptičje gnezdo« pred nastopom
Foto: Mirko Vaupotič
Tenis • Blaž Rola v New Yorku in Ljubljani
Preko prvega kroga ni šlo
Pretekli teden je v New Yorku potekal letošnji zadnji turnir za grand slam. Na mladinskem turnirju je nastopal tudi Ptujčan Blaž Rola, ki se je tokrat uvrstil neposredno v glavni turnir, tako da ni igral v kvalifikacijah.
Če je bila to zanj sreča, potem je (spet) ni imel pri žrebu, saj mu je le-ta dodelil v prvem
krogu tekmeca iz Francije, 6. nosilca Guillaima Rufina. Gre za enega najboljših mladih igralcev na svetu, ki je svoje široko znanje in fizično premoč kronal s prepričljivo zmago 6:1, 6:1. Blaž je imel nekoliko slabši odstotek zadetega prvega servisa kot običajno (61 %), pri drugem pa je bil po pravilu tekmec zbran in natančen, zato
si je priigral kar 11 priložnosti za break (izkoristil jih je 5).
Tudi v konkurenci dvojic je Blaž v paru s Hrvatom Mari-nom Draganjo naletel na zelo močno dvojico Moser/Stebe (Avstrija/Nemčija). Slednja sta zmagala z rezultatom 6:3, 6:2. Da gre za zelo uigran par, najbolje priča podatek, da sta na koncu dvignila v zrak pokal
zmagovalcev, čeprav nista bila med nosilci turnirja!
Chalanger v Ljubljani


Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola je začutil utrip teniškega spektakla v New Yorku.
Blaž je po vrnitvi iz Amerike praktično brez dneva odmora nastopil na chalenger turnirju v Ljubljani, kjer nagradni sklad znašal 50 tisoč dolarjev. Nastop na takšnem turnirju mu je omogočil selektor Blaž Trupej, ki mu je podelil povabilo organizatorjev (wild card). Za Blaža je bila največja težava časovna razlika po vrnitvi iz New Yorka in prilagoditev na igralno površino (iz betona na zemljo).
Med posamezniki se je v prvem krogu pomeril z Italijanom Francescom Piccarijem, ki je trenutno na 254. mestu lestvice ATP (Rola je novinec na lestvici ATP in se nahaja na 1405. mestu). Čeprav je mladi Ptujčan prvi niz dobil, je Italijan v nadaljevanju upravičil vlogo favorita in zmagal 2:1 v nizih (5:7, 6:4, 6:2). V konkurenci dvojic sta Rola in Koče-var-Dešman v 1. krogu naletela na 2. nosilca, Argentinca Brze-zickega in Hooda; slednja sta zmagala 6:2, 6:0.
JM
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Ormožani ustavili nalet Gerečje vasi
3. SNL - vzhod: vodstvo prevzelo Šmartno
REZULTATI 6. KROGA: Koroška Dravograd - Stojnci 3:2, Mons Claudius - Dravinja Kostroj 1:0, Črenšov-ci - Paloma 0:3, Kovinar Štore - Teh-nostroj Veržej 2:1, Simer šampion - Trgovine Jager 0:1, Čarda - Maleč-nik 1:2, Šmartno - Odranci 2:1.
1. ŠMARTNO 6	6	0	0	16:7	18
2. DRAVINJA K. 6	5	0	1	12:4	15
3. KOROŠKA DRA. 6	4	0	2	14:7	12
4. KOVINAR ŠTORE 6	4	0	2	13:8	12
5. STOJNCI 6	3	1	2	14:9	10
6. ODRANCI 6	3	1	2	9:7	10
7. MONS CLAUD. 6	3	0	3	9:12	9
8. PALOMA 6	2	1	3	10:10	7
9. SIMER ŠAMP. 6	2	0	4	8:12	6
10. MALEČNIK 6	2	0	4	8:15	6
11. TEH. VERŽEJ 6	1	2	3	7:9	6
12. ČRENŠOVCI 6	0	4	2	6:12	4
13. TRGOV. JAGER 6	1	1	4	4:13	4
14. ČARDA 6	1	0	5	11:16	3
1. ZREČE	5	4	1	0	14:3	13
2. LKW JACK GER. 5		4	1	0	13:4	13
3. TEH. PESNICA	5	4	0	1	19:5	12
4. BUKOVCI	5	3	1	1	13:6	10
5. PODVINCI	5	3	1	1	14:11	10
6. POHORJE	5	3	1	1	10:8	10
7. GIC ROGAŠKA	5	2	1	2	14:8	7
8. ŠOŠTANJ	5	2	1	2	11:15	7
9. AHA E. BISTRICA 5		1	2	2	15:7	5
10. FRAM	5	1	1	3	10:13	4
11. HOL. ORMOŽ	5	1	1	3	6:11	4
12. PECA	5	1	1	3	6:13	4
13.JARENINA	5	0	0	5	4:16	0
14. BREŽICE	5	0	0	5	3:22	0
■ n
P%T7wm
Foto: Črtomir Goznik
V 6. krogu tekmovanja v 3. slovenski vzhodni ligi je prišlo do spremembe na vrhu prvenstvene razpredelnice. Do tega kroga vodeča Dravinja je izgubila z Mons Claudiusom, kar so izkoristili nogometaši iz Šmartnega, ki so na domačem igrišču osvojili tri točke proti ekipi Odrancev in prevzeli vodeči položaj, s tem pa tudi kandidaturo za naslov prvaka in vrnitev med slovenske drugoligaše. Malo je presenetila Paloma, ki je v Čren-šovcih premagala svoje domačine, kakor tudi nogometaši iz Malečnika, ki so slavili na gostovanju pri Čardi.
Zanimivo srečanje je bilo tudi v Dravogradu, kjer so gostovali nogometaši iz Stojncev, za katere je prvič zaigral tudi lanskoletni kapetan ptujske Drave Mitja Emeršič. Čeprav so vodili 2:1 (ponovno je zadel Za-goršek), so nato hitro prejeli dva zadetka in na koncu izgubili.
KOROŠKA DRAVOGRAD -STOJNCI 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Kus (27), 1:1 Milo-šič (43), 1:2 Zagoršek (53), 2:2 Kus (54), 3:2 Kardoš (67)
STOJNCI: Strelec, Emeršič, Toplak, Golob, Čeh, Zagoršek, Marinič, Milo-šič, Rižnar (od 46. Kokot), Topolovec (od 62. Klinger), Pernek (od 69. Fri-dauer). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Korošcem pol ducata zadetkov v Podvincih
REZULTATI 5. KROGA: LKW JACK Gerečja vas - Holermuos Ormož 1:1, GIC Gradnje Rogaška - Pohorje 2:3, Podvinci - Peca 6:0, Zreče - Jare-nina Šentilj 2:0, Tehnotim Pesnica - Brežice 6:1, Šoštanj - Partizan Fram 4:2, Bukovci - AHA EMMI Bistrica 1:2.
V tekmi z ekipo LKV Jack Gerečja vas (vijoličasti dres) je nogometaše Holermuos Ormoža (modri dresi) vodil Aleš Jurčec
Hertiš). Trener: Igor Vorih.
HOLERMUOS ORMOŽ: Zadravec, Novak, Goričan, Piberčnik, Druzovič, Mihalič (od 63. Požegar), Zidarič, Prapotnik, Jerebič, L. Mlinarič (od 81. Kolarič), R. Mlinarič. Trener: Aleš Jurčec.
BUKOVCI - AHA EMMI BISTRICA 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Stegne (41), 1:1 Kozel (56), 1:2 Stegne (68)
BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Zorko, Kozel, Strelec (od 74. Herga), Kokot, Antolič, Modrič, Habrun, Mu-lej (od 83. Zemljarič), Vajda (od 86. Bezjak). Trener: Milivoj Jamnik.
PODVINCI - PECA 6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Belšak (10), Čeh (20), 3:0 Petrovič (30), 4:0 D. Petek (58), 5:0 D. Petek (64), 6:0 D. Petek (72)
PODVINCI: Vesenjak, Čeh, Kupčič (od 46. D. Petek), G. Petek, Kralj, Lah, Bratec (od 74. Prapotnik), Šebe-la, Belšak, Petrovič, Toplak. Trener: Slavko Petrovič.
1. liga MNZ Ptuj: Skorba uspešno tudi čez Pragersko
REZULTATI 4. KROGA: Gorišnica
-	Dornava 2:1, Cirkulane - Apače 0:4, Pauman Pragersko - Skorba 1:2, Središče - Videm 1:5, Oplotnica
-	Rogoznica 2:0, Boč - Hajdina 2:0.
Muršič (41), 2:1 Košnik (63) SREDIŠČE - VIDEM 1:5 (0:3) STRELCI: 0:1 Šipek (11), 0:2 Ko-kol (16), 0:3 Bedrač (34), 0:4 Kokol (49), 0:5 Fridauer (78), 1:5 Prapot-nik (85)
2. liga MNZ Ptuj: Tržcu uspel preobrat v Grajeni
REZULTATI 4. KROGA: Hajdoše
-	Makole 0:1, Leskovec - Podleh-nik 0:4, Grajena - Tržec 3:4, Zavrč
-	Slovenja vas 5:3, Spodnja Polska-va - Zgornja Polskava 0:7, Lovrenc
-	Markovci 1:1.
3:0, Markovci - Bukovci 5:1, Videm - Gorišnica 7:1, Grajena - Podvinci 4:1. V tem krogu je bila prosta Dornava.
1. STOJNCI KOR.	4	4	0	0	19:2	12
2. ORMOŽ	4	3	1	0	9:4	10
3. VIDEM	3	3	0	0	14:1	9
4. GRAJENA	3	2	0	1	6:5	6
5. MARKOVCI	4	1	2	1	7:5	5
6. DORNAVA	3	1	2	0	4:3	5
7. TRŽEC	4	1	2	1	8:10	5
8. LESKOVEC	3	0	1	2	4:7	1
9. GORIŠNICA	4	0	1	3	2:11	1
10. PODVINCI	4	0	1	3	4:16	1
11. BUKOVCI	4	0	0	4	1:14	0
1.	ZAVRČ
2.	MAKOLE
3.	PODLEHNIK
4.TRŽEC
5.	MARKOVCI
6.	ZG. POLSKAVA 4
7.	HAJDOŠE 4
8.	SLOVENJA VAS 4
9.	GRAJENA 4
10.	LOVRENC 4
11.	SP. POLSKAVA 4
12.	LESKOVEC 4
4 0	0
3 1	0
3 0	1
2 1	1
2 1	1
2 0	2
2 0	2
2 0	2
1 0	3
0 2	2
0 1	3
0 0	4
19:4 6:1 11:4 9:7 10:13 11:7 5:6 7:8 6:10 4:6 3:15 2:12
Zahodna skupina
REZULTATI 3. KROGA: Skorba
-	Prepolje 5:2, Podlehnik - Lovrenc 1:3, Boč - Zgornja Polskava 1:1, Pragersko - Polskava 2:2, Hajdina
-	Apače 6:1.
1.	HAJDINA 3 3 0 0 20:5 9
2.	SKORBA 3 3 0 0 9:3 9
3.	POLSKAVA 3 2 10
4.	LOVRENC 3 2 0 1
5.	ZG. POLSKAVA 3 1 1 1
6. BOČ
3 112
7:3	7
6:4	6
5:4	4
2:2	4
1.	SKORBA
2.	VIDEM
3.	BOČ
4.	APAČE
5.	OPLOTNICA
6.	ROGOZNICA
7.	PRAGERSKO
8.	HAJDINA
9.	GORIŠNICA
10.	SREDIŠČE
11.	CIRKULANE
12.	DORNAVA
4 0	0
3 1	0
3 1	0
3 0	1
1	3	0
2	0	2 1 1	2 1 1	2 1 1	2 1 0	3 0 0	4 0 0	4
14:6 17:3 15:3 9:5 7:5 9:8 7:7 6:11 4:11 5:10 5:17 3:15
LKW JACK GEREČJA VAS -HOLERMUOS ORMOŽ 1:1
(0:0)
STRELCA: 1:0 Sagadin (54), 1:1 Piberčnik (63)
LKW JACK GEREČJA VAS: Kle-menčič, Črešnar (od 46. Emeršič), Kokot, Sagadin, Horvat, Gerečnik, Lešnik (od 73. Marinič), Rozman, Slaček, Vtič, M. Hertiš (od 63. D.
CIRKULANE - APAČE 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Širovnik (21), 0:2 Verlak (58), 0:3 Tramšek (80), 0:4 Kukovec (84)
PAUMAN PRAGERSKO - SKORBA 1:2 (1:1)
STRELCA: 0:1 Lenartič (33. z 11 m), 1:1 Justinek (44), 1:2 Lenartič (72)
BOČ - HAJDINA 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Jelovšek (14), 2:0 Jelovšek (36), 3:0 Vehovar (58), 4:0 Pinter (67), 4:1 Gaiser (69)
OPLOTNICA - ROGOZNICA 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Trunkl (9), 2:0 Jarni (12)
GORIŠNICA - DORNAVA 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Serdinšek (18), 1:1
GRAJENA - TRŽEC 3:4 (3:1) STRELCI: 1:0 Petrovič (16), 2:0 Petrovič (21), 2:1 Skrbinšek (29. z 11 m), 3:1 Petrovič (33), 3:2 Emer-šič (47), 3:3 Fideršek (51), 3:4 Sitar (78)
SPODNJA POLSKAVA - ZGORNJA POLSKAVA 0:7 (0:2)
STRELCI: 0:1 Potočnik (14. z 11 m), 0:2 Sernc (39), 0:3 Gomboc (51), 0:4 Klajderič (69), 0:5 Potočnik, 0:6 Klajderič (74), 0:7 Sernc (80)
ZAVRČ - SLOVENJA VAS 5:3 (3:1)
STRELCI: 0:1 Zupanič (5), 1:1 Murat (16), 2:1 I. Fridl (27), 3:1 Kokot (42), 4:1 Kramberger (48), 5:1 Murat (52), 5:2 Gabrovec (58. - av-togol), 5:3 Erhatič (67)
HAJDOŠE - MAKOLE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Kotnik (62) LESKOVEC - PODLEHNIK 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Feguš (19). 0:2 Tra-fela (62. z 11 m), 0:3 Trafela (76), 0:4 Bezjak (82) LOVRENC - MARKOVCI 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Zajc (42), 1:1 Strelec (89)
Veteranski ligi MNZ Ptuj: samo še tri ekipe s popolnim izkupičkom
Vzhodna skupina
REZULTATI 4. KROGA: Ormož -Leskovec 3:1, Stojnci Korant - Tržec
7.	PRAGERSKO 3 111 8:11 4
8.	APAČE
9.	PODLEHNIK
10.	PREPOLJE
3 0 0 3 3:10 0 3 0 0 3 3:10 0
3 0 0 3 4:15 0
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
Mednarodna ženska nogometna tekma
V torek se bosta ob 16. url v Dornavl pomerili mladi reprezentanci (do 19 let) Slovenije in Hrvaške.
SLOVENSKI NOGOMETNI POKAL - POKAL HERVIS
PARI 3. KROGA - v torek ob 16.00: Bonifika Izola - Interblock; v sredo ob 16.00: Primorje - Zavrč, Krka - Nafta, Koper - Olimpija, Mura 05 - Maribor; ob 18.00: Rudar Velenje - MIK CM Celje, Domžale - Livar; ob 19.00: HIT Gorica - Labod Drava.
POKAL MNZ PTUJ
PARI OSMINE FINALA - v sredo ob 16.30: Aluminij - Lovrenc, Hajdina - Dornava, Podlehnik - Videm, Pauman Pragersko - Središče, Markovci - Stojnci, Slovenja vas - AHA EMMI Bistrica, Gerečja vas - Holermuos Ormož. Srečanje Podvinci - Zavrč bo odigrano 24. septembra.
Danilo Klajnšek
Aerobika
Ritmična dvorana nad tribuno NK Drava Ptuj, Čučkova ulica 7
19.30
PONEDELJEK Step aerobika/ oblikovanje telesa**
TOREK
Step aerobika/
oblikovanje
telesa*
SREDA
Step aerobika/
oblikovanje
telesa**
ČETRTEK Step aerobika/ oblikovanje telesa*
Oš Olga Meglič, Prešernova ulica (PILATES)
PONEDELJEK SREDA	PETEK
19.30 Pilates	Pilates
Informacije: www.aerobika.net
Šahovski kotiček
Pričel se je jesenski del tekmovanj
V začetku septembra se je pričel jesenski del šahovskih turnirjev za društveno prvenstvo v hitropoteznem (pet minut za partijo) in pospešenem (petnajst minut za partijo) šahu.
Na septembrskem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 28 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Na izredno zanimivem tekmovanju sta si po točkah prvo in drugo mesto razdelila mladinec Žan Belšak in Boris Žlender. Ob enakem rezultatu po sistemu Buchholz in srednji Buchholz ter ob neodločenem medsebojnem rezultatu je o zmagovalcu odločil šele četrti kriterij, to je večje število zmag. Žan Belšak je dosegel več zmag. Žan je na društvenem hitropoteznem turnirju nastopil prvič in takoj zmagal, kar kaže na izreden potencial mladega igralca. Na žalost pa nadarjeni mladinec niha med šahom in nogometom, tako da na društvenih hitropoteznih in pospešenih tekmovanjih nastopa le redko.
Končni vrstni red turnirja: Žan Belšak in Boris Žlender 10 točk, Viktor Napast 9,5, točke, Igor Iljaž 9 točk, Janko Bohak 8,5 točke, Tomaž Kolmanič in Anton Butolen 7,5 točke , Silvo Zajc 7 točk, Ivan Krajnc 6,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Bojan Lubaj in Ciril Kužner 6 točk itd.
Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu. Za presenečenje je poskrbel Branko Orešek, ki je osvojil sest točk in popolnoma zasluženo dosegel svojo prvo zmago na društvenih turnirjih. Dobro je igral tudi mladinec Klemen Janžekovič, ki je bil četrti.
Vrstni red na turnirju v pospešenem šahu: Branko Orešek 6 točk, Viktor Napast 5,5 točke, Igor Iljaž 5 točk, Klemen Janžekovič 4,5 točke, Boris Žlender, Janko Bohak in Ciril Kužner 4 točke, Darko Dominko, Damir Žerjavič in Martin Majcenovič 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik in Andrej Peršuh 3 točke itd.
Janko Bohak
Nogomet • Mednarodna tekma deklet
Slovakinje slavile na Ptuju
Slovenija - Slovaška 0:2 (0:0)
STRELKI: 0:1 Škorovankova (47), 0:2 Budošiva (77)
SLOVENIJA: Kneževič, Nikl, Be-nak, Peruš, Vehar, Povh, Tibaut, Petrovi, Črnko, Vrabel, Stipič. Igrale so še: Mori, Salkunič, Špelič, Potrč, Koren, Vehar, Žganec. Selektorka: Tanja Lekič.
V okviru priprav na gostovanje v Grčiji, v kvalifikacijah za nastop na EP 2009 v kvalifikacijski skupini 3, je slovenska izbrana vrsta igrala prijateljsko tekmo proti Slovaški. Gostje so bile nekoliko boljše, konkretnejše in so na koncu zasluženo slavile zmago, ki bi lahko bila še višja. Za slovensko izbrano vrsto sta nastopili tudi Martina Potrč, nekdanja igralka ŽNK Ptuj, ki je pred letošnjo sezono prestopila v Slovenj Gradec, in Maja Koren, igralka NK Ptuj
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Slovenija - Slovaška na ptujskem Mestnem stadionu (slovenske igralke so nastopile v zelenih dresih).
Jadranje • DP v razredu Optimist
Optimista odpeljali v Črnomelj
BD Ranca iz Ptuja je minuli vikend uspešno izvedlo državo prvenstvo v kategorijah do 13 in 15 let starosti v disciplini Optimist. Na žalost mladim slovenskim jadralcem v petek ni bil naklonjen veter, tako da je ostalo samo pri svečani otvoritvi. V soboto je bilo veliko bolje, saj so imeli jadralci skoraj idealne vremenske razmere, saj je pihal srednje močan veter s 3
do 4 bofori. Zadnji dan državnega prvenstva so poizkušali izpeljati dva plova, vendar so morali na koncu te starte preklicati zaradi dežja.
Na prvenstvu je bilo potrebno izvesti najmanj tri plove, na Ptujskem jezeru pa so izpeljali štiri, tako da je bilo prvenstvo regularno. Regata je bila mednarodna, prvo mesto pa je osvojil Hrvat Bartol Komadina.
Drugi je bil Črnomaljec Maks Vrščaj, tretji pa Robert Brumec iz JK Pirat. Najboljši Ptujčan je bil Jure Medved na 14. mestu, Vid Lah je bil 29., 45. pa Jure Korenjak. Tako je naslov državnega prvaka osvojil Maks Vrščaj iz WSC Črnomelj, ki je domov odpeljal tudi novega optimista, kar je bila glavna nagrada v vseh kategorijah.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Mladi jadralci so na Ptujskem jezeru izpeljali štiri plove za državno prvenstvo.
Karting • v Hajdošah 5. girka za DP
Oman z navijači proslavil zmago
Na kartodromu v Hajdošah so se na peti dirki za državno prvenstvo pomerili vozniki in voznice iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Vse dirke v devetih razredih so potekale brez težav, v skupnem seštevku pa ni prišlo do velikih sprememb. Med moštvi je še naprej trdno v vodstvu AMD Moste iz Ljubljane, drugo pa je AMD Ptuj. Edino zmago za AMD Ptuj je dosegel Zlatko Oman v razredu 9, ko je brez večjih težav opravil z vso konkurenco.
Pred dirko so organizatorji in tekmovalci nestrpno pogledovali v oblake na nebu, a se je na koncu vse izteklo v najlepšem redu, saj je med dirkami padlo le nekaj kapljic. AMD Ptuj kot organizator je s svojo preizkušeno ekipo, na čelu katere je bil tudi tokrat predsednik Uroš Langerholc, naredil vse, kar je v njegovi moči, saj je npr. za uradnega napovedovalca uspel pridobiti Andreja Stareta, znanega športnega komentatorja in novinarja RTV Slovenija. Leta je redni obiskovalec karting dirk v Sloveniji, saj je njegov sin uspešen tekmovalec (tokrat
Zlatko Oman je zmago proslavil s svojimi navijači.
je zasedel 2. mesto). V boksih smo lahko opazili tudi koprskega župana Borisa Popoviča, ki je pomagal svojemu sinu Niku, ki je v razredu 2 zasedel drugo mesto.
Gledalcev na tej dirki sicer ni bilo veliko, vendar pa so izstopale nekatere skupine, ki so navijale za svoje ljubljence, prepoznavni so bili po majicah in napisih. Če bi le še AMZ Slovenija »spregledala« in bi to tekmovanje znala popestriti s
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekmovanj na kartodromu v Hajdošah.
spremembami (mogoče dirke na izločanje). Če se nič ne dogaja ni gledalcev, ni sponzorjev in dogajanja ob progi so osiromašena.
V ptujskem klubu so lahko z rezultati zadovoljni, saj so osvojili eno prvo mesto, in to v razredu 9, kjer je Zlatko Oman brez težav opravil z vso konkurenco. Zmago je z zmagovalnim šampanjcem proslavil s svojimi številnimi navijači. Drugi mesti sta osvojila Darjan Klobasa v razredu 8 in Blaž Bo-žak v razredu 4.
Danilo Klajnšek
REZULTATI PO KATEGORIJAH:
RAZRED 1: 1. Filip Gregorič (AMK ALES CA - Racing); RAZRED 2: 1. Miha Mulej (AKK Primus); RAZRED 3: 1. Klemen Praznik (AKK Sportstil); RAZRED 4: 1. Klemen Prešern (AK Lamko), 2. Blaž Božak, 7. Žan Za-bret (oba AMD Ptuju); RAZRED 5: 1. Aleš Rus (AKK Sportstil CMP Rotax); RAZRED 6: 1. Miha Kovač (AKK Spo-trstil), 4. Matjaž Dominko (AMD Ptuj); RAZRED 7: 1. Tom Nemarnik (AMD Tazkart); RAZRED 8: 1. Matic Gorišek (AMD Moste), 2. Darjan Klobasa (AMD Ptuj); RAZRED 9: 1. Zlatko Oman, 5. Branko Pšajd, 6. Andrej Miklaučič (vsi AMD Ptuj).
Namizni tenis • 1. TOP 12
Rojkova prvič na stopničkah
Igralci namiznoteniškega kluba Ptuj so ta konec dosegli lep uspeh. Članice so igrale TOP 12 v Ravnah na Koroškem, v prvi skupini sta igrali Vesna Rojko in Ivana Zera. Vesna je pripravila največje presenečenje turnirja, saj se je v članski konkurenci prvič povzpela na stopničke. V začetku turnirja ni kazalo najbolje, saj je na opoldanski počitek odšla z eno zmago in tremi porazi. V prvem kolu je izgubila s klubsko kolegico Ivano Zera 0:3 in v drugem s Petro Škabar (Isa) 0:3, tretji krog ji je prinesel zmago s Sanjo Smiljanič (Logatec) 3:0 in na koncu še poraz z Manco Fajmut (Fužinar) 1:3. V popoldanskem delu pa se je obrnilo na bolje, saj je v treh dvobojih z Nino Pavlin (Isa), Ano Verdinek (Logatec) in Tamaro Jerič (Ilirija) izgubila samo en set. Drugi dan tekmovanja je najprej dobila partijo brez dvoboja, saj se je med turnirjem poškodovala Kristina Lesar, nato je premagala Melito Verhnjak (Muta) 3:1 in Natalijo Lužar 3:0. V zadnjem dvoboju se je pomerila s Kristin Fatorič (Arrigoni); zmaga je prinašala tretje, poraz pa peto mesto. Ta dvoboj je bil prava igra z živci: Fatoričeva je povedla 1:0, Vesna je izenačila in povedla z 2:1, tekmica pa je spet izenačila na 2:2. Vesna je v petem setu vodi-
Vesna Rojko (NTK Ptuj)
la z 10:8 in imela dve zaključni žogi za zmago, kar pa ji ni uspelo izkoristiti in nasprotnica je izenačila na 10:10. Na kocu je Vesni vendarle uspelo zmagati 14:12, s čimer si je zagotovila tretje mesto. Prva je bila Manca Fajmut, druga pa Petra Škabar.
Pri Ivani Zera je bila zgodba ravno obratna, saj je prvi del tekmovanja zaključila s štirimi zmagami, v drugem pa je doživela dva tesna poraza s Tamaro Jerič in Kristin Fatorič 2:3 (v obeh dvobojih je bil peti niz 9:11) in gladko zmagala s Sanjo Smiljanič 3:0. Drugi dan je z dvema zmagama in dvema porazoma osvojila končno peto mesto.
Piljak zmagal v drugi skupini
Člani so se pomerili v Pu-concih, kjer je v drugi skupini nastopal Danilo Piljak, medtem ko se je izkušeni Bojan Pavič odpovedal nastopu. Danilo je osvojil prvo mesto in si s tem priigral igranje v prvi skupini na naslednjem TOP-u. Razmerje zmag in porazov je imel 9:2. Drugi je bil Dominik Škraban (Kema) in tretji Jaka Golavšek (Olimpija). V prvi skupini je zmagal Mitja Horvat (Kema), drugi je bil Zvonko Plohl in tretji Uroš Slatinšek.
Danilo Klajnšek
Tenis • Liga Tednik
Zaključek prinesel nekaj presenečenj
V soboto, 6. 9., so bili v ligi Tednik na sporedu zaključni dvoboji. Videli smo lahko nekaj zanimivih in napetih dvobojev, zgodilo pa se je tudi nekaj presenečenj.
1.	Moški 90+
Zmagovalka lige je postala dvojica Vrabl/Gulin, ki je v finalu ugnala par Mazera/Cajnkar s 6:2, 6:3. Tretje mesto sta osvojila Hazimali in Žnidarič, ki sta premagala par Gerjovič/Filipič s 6:3, 7:6.
2.	Moški brez omejitev
Zmagovalca lige sta postala Djurdje-vič in Kolarič, ki sta v finalu ugnala par Pisar/Jagarinec s 2:6, 6:3, 11:9. Šlo je za zelo izenačen dvoboj, pri čemer sta imela Pisar in Jagarinec že dve zaključni žogi za končno zmago, ki pa jih nista uspela izkoristiti. Tretje mesto sta osvojila Urh Krajnc in Srečko Glodež, ki sta premagala par Merc/Gobec s 6: 2, 6:2. Slednja sta tako osvojila komaj četrto mesto, čeprav sta veljala za ene od glavnih favoritov za končno zmago. V finalnem delu se je zgodilo, da so pari, ki so v predtekmovanju igrali najbolje, nekoliko zatajili in niso osvojili najboljših mest (razen zmagovalcev). Večina dvobojev je bila izenačenih in zelo zanimivih.
Finalisti v kategoriji moški 90+
3. Ženske
Zmagovalki lige sta povsem zasluženo postali Gobec in Golob, ki sta v finalu ugnali par Nahberger/Glodež s 6:4, 6:1. Tretje mesto sta osvojili Rus/Kravina, ki sta premagali par Po-lajžer/Luketa s 6:4, 4:6, 10:5. V tej skupini je bil končni vrstni red enak kot v predtekmovanju.
Organizatorji se vsem tekmovalcem zahvaljujejo za udeležbo in jih vabijo k sodelovanju tudi prihodnje leto.
Vse ljubitelje tenisa obenem vabijo na zaključek lige Center, ki bo na sporedu v petek, 3. 10., in v soboto,4. 10.
UR
Finalisti v kategoriji moški: zmagovalni par je na desni strani.
Odbojka
Prve odbojkarice iz Šempetra
Odbojkarski klub AC Prstec iz Ptuja je v soboto organiziral turnir, na katerem so ob domači ekipi nastopile še odbojkarice iz Šempetra in For-mis Bella iz Miklavža. Prvo mesto so osvojile odbojkarice Šempetra, ki so slavile dve zmagi, druge so bile Ptuj-čanke, ki so premagale Formis Bell. Omeniti velja, da za domačinke zaradi poškodbe ni igrala organizatorka igre Nina Vodopivec.
REZULTATI: AC Ptuj - Formis Bell Miklavž 3:0, Šempeter - Formis Bell 3:0, Šempeter - AC Prstec Ptuj 3:0.
VRSTNI RED: 1. Šempeter, 2. AC Prstec Ptuj, 3. Formis Bell.
AC Prstec Ptuj: Cvirn, Draškovič, Sep, Zupanič, Pintarič, Šušlak, Golob, Sitar, Vidovič, Zafoštnik. Trener: Matjaž Hribar.
Danilo Klajnšek
Urad za delo Ptuj
DELAVEC BREZ POKLICA, DELAVEC ZA MANJ ZAHTEVNA FIZIČNA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; pomoč pri gradnji, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRA-GERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@ email.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC, POMOČNIK V KROVSTVU - M/Ž; razkrivanje, latanje, postavitev ostrešij... , določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. PURG MARJAN S.P.- KROVSTVO IN KLEPARSTVO, PREŠA 27 B, 2322 MAJŠPERK, PURG MARJAN, 041 488-805, marjanpurg@ hotmail.com.
DELAVEC BREZ POKLICA, NATAKAR, STREŽBA PIJAČ
- M/Ž; strežba pijač, nedoločen čas polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. JURENEC MARIJANA S.P.-BAR JAMICA, OB ŽELEZNICI 11, 2250 PTUJ, JURENEC STANKO, 031 525-521.
DELAVEC BREZ POKLICA, VOZNIK TAXIJA - M/Ž; prevoz oseb, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ČEH SREČKO S.P. - AVTO TAXI PREVOZI, PODVINCI 66, 2250 PTUJ, ČEH SREČKO, 041 588-301. DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS), INŽENIR ELEKTROENERGETIKE (VSŠ), IZVAJANJE PROJEKTOV - M/Ž; izvajanje projektov s področja elektro energetike, pisanje poročil, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 800 EUR bruto / mesečno. LOKALNA ENERGETSKA AGEN-TURA SPODNJE PODRAVJE, ZAVOD ZA PROMOCIJO IN POSPEŠEVANJE TRAJNOSTNE-GA ENERGETSKEGA RAZVOJA, PTUJ, KREMPLJEVA ULICA 1, 2250 PTUJ, PETEK JANEZ, 041 981-463, lea.ptuj@siol.net. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, MONTER ELEKTRONSKIH NAPRAV IN OPREME - M/Ž; monter elektronskih naprav in opreme, določen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. KUTNJAK ROBERT s.p. MONTAŽA PROCESNEGA KRMILJENJA ME-CHATRON, APAČE 225, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, KUTNJAK ROBERT, 040 704 241, rkutnjak.mechatron@ volja.net.
ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, SERVISER - M/Ž; serviser električnih aparatov (orodja, gospodinjski aparati, ...), nedoločen čas polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo z baza-
mi podatkov - osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVREC DEJAN, 02 78-06-431, iblo@iblo.si. ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR ELEKTRONIK - M/Ž; serviser molzne in hladilne opreme, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782-824.
ENERGETSKI STROJNIK, ELEKTROTEHNIK, ELEK-TROINSTALATER - M/Ž; izvajanje električnih instalacij, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. ELEKTROTEHNIKA Iztok MILOŠIČ s. p., POTRČEVA CESTA 28, 2250 PTUJ, MILOŠIČ IZTOK, 041 625-339, elektrotehnik@t-2.net. GRADBENI DELAVEC, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC
-	M/Ž; pomožna dela v gradbeništvu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 700 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JE-VŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@email.si. KOMERCIALIST, PRODAJALEC, TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZELIŠČNO-NEGOVALNE IZDELKE - M/Ž; terenska prodaja zeliščno-negovalnih izdel-kov.delo poteka na terenu po gospodinjstvih, kjer se vrši sama predstavitev in svetovanje, nedoločen čas polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 1200 EUR bruto / mesečno. MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA, SELAK MIHA, 041/633 890, miha.se-lak@mindtrade.si.
KOMERCIALNI TEHNIK, PRODAJALEC REZERVNIH DELOV ZA GOSPODARSKA VOZILA IN AVTOBUSE NA TERENU - M/Ž; prodaja rezervnih delov na terenu, zbiranje naročil in nabava ter dostava blaga po sloveniji in tujini, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje
-	osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMIL-ŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol.net.
METALURŠKI MODELAR, OBDELOVALEC KOVIN, PROIZVODNA DELA III. -M/Ž; delavec začetnik - III. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar II. ali operater 2 - izdelave rondelic, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
MIZAR - M/Ž; izdelava raz-
ličnega pohištva in montaža, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, programiranje - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. VUK ANTON S.P. - MIZARSTVO, BREG 21 A, 2322 MAJŠPERK VUK FREDI, 031 654 495, mi-zar.vuk@siol.net. MIZAR, MIZARSKA DELA
-	M/Ž; razna mizarska dela, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, 800 EUR bruto / mesečno. POSAMEZNA GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA NA OBJEKTU, FLORIJE CARAKU S.P., ČUČKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ, CARAKU FLORIJE, 031 441-822, ivica.licen@gmail.com. NATAKAR - M/Ž; strežba hrane ter pijač, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. BRAČIČ JULIJANA s.p., GOSTIŠČE MAJOLKA, JUROVCI 1 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, BRAČIČ JULIJANA, 02 764-2111, 041/760-526. NATAKAR, POMOČ V STREŽBI - M/Ž; strežba pijače in hrane, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit A,B-kategorije, delo s preglednicami - osnovno. CIRIL KAMENŠEK s.p., OKREPČEVALNICA RAJ, POTRČEVA CESTA 60, 2250 PTUJ, KAMEN-ŠEK CIRIL, 031 887-632. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET), OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VILI-ČARIST - M/Ž; viličarist, nedoločen čas polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. ŠILEC BRANKO SADJARSTVO ŠILEC, DRBETIN-CI 4B, 2255 VITOMARCI, ŠILEC ZDENKA, 02 586-10-24. OBDELOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, DELAVEC ZAČETNIK - III. ST. STR. - M/Ž; usposobitev za samostojno delo posluževalec naprav III., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo. SILKEM PROIZVODNJA ZEOLITOV D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 799-51-11, tanja.madjar@ta-lum.si.
OBDELOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, DELAVEC ZAČETNIK - IV. ST.
STR. - M/Ž; usposobitev za samostojno delo posluževalec naprav II., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. SILKEM PROIZVODNJA ZEOLITOV D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 799-51-11, tanja.madjar@ta-lum.si.
OBDELOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, PROIZVODNA DELA II. - M/Ž; delavec začetnik - IV. st. str. -usposobitev za samostojno delo livar I., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
OBLIKOVALEC KOVIN, METALURŠKI MODELAR, DELAVEC ZAČETNIK - IV. ST. STR.
-	M/Ž; usposobitev za samostojno delo ključavničar II., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. SILKEM PROIZVODNJA ZEOLITOV D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA,
02 799-51-11, tanja.madjar@ta-lum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTER KOVINSKIH
KONSTRUKCIJ - M/Ž; monter kovinskih konstrukcij, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. MESARIČ MARJAN S.P. - PROIZVODNJA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, MAJŠPERK 99, 2322 MAJŠPERK, MESARIČ MARJAN, 031/639-253.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC ZAČETNIK - II.
ST. STR. - M/Ž; usposobitev za samostojno delo posluževalec naprav IV, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. SILKEM PROIZVODNJA ZEOLITOV D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 799-51-11, tanja.mad-jar@talum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; strežba pijače, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. TEMENT IRENA S.P. - LINA - TRGOVINA, TUR-NIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@volja.net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA PRI MONTAŽI, MIZAR - M/Ž; pomožna dela pri montaži, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. AVGUŠTIN MARJAN S.P. - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, POSREDNIŠTVO, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK, AVGUŠTIN MARJAN, 041 34-22-87. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU - M/Ž; pomožna dela v gostinstvu, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. DERNIKOVIČ & PART PODJETJE ZA PREDELAVO KOVINE, PLASTIKE IN TRGOVINO D.O.O., CIRKULANE 48, 2282 CIRKULANE, DERNI-KOVIČ STANKO, 070810877. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PROIZVODNA DELA IV
-	M/Ž; delavec začetnik - II. st. str. - usposobitev za samostojno delo livar III., določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@ta-lum.si.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA - M/Ž; strežba hrane in pijač, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. PAL DRAGICA s.p., GOSTIŠČE »PRI TREH LIPAH«, VIDEM PRI PTUJU 48, 2284 VIDEM PRI PTUJU, PAL DRAGICA, 02 764-14-81, jernej.pal@siol.net. PROFESOR ANGLEŠKEGA JEZIKA - M/Ž; poučevanje angleščine, določen čas skrajšan delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije, urejevalniki besedil
-	osnovno. OSNOVNA ŠOLA VIDEM, VIDEM PRI PTUJU 47, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠEGU-LA HELENA, 02 761-94-12, o-vi-demptuj.mb@guest.arnes.si.
SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNA SLIKOPLES. DELA - M/Ž; pomoč pri slik. in pleskar. delih, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 950
EUR bruto / mesečno. VOGLAR JOŽE S.P. - SLIKOPLESKARSTVO, ZABOVCI 98, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, VOGLAR JOŽE, 041 226-204.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA DELA NA OBNOVI STREH - M/Ž; vsa dela povezana z obnovo streh, odstranjevanje stare kritine, montaža nove kritine, in pritrjevanje lat, zabijanje žebljev, vrtanje, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@ siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, DELOVODJA- VODENJE SKUPINE ZA POKRIVANJE STREH - M/Ž; odstranjevanje kritine, izdelava lesene podkonstrukcije (vzdolžne in prečne late), vijačenje nove kritine, dela v zvezi z stavbnim kleparstvom- namestitev žlebov,kljuk itd., vodenje in samostojna izved, nedoločen čas polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC - M/Ž; pokrivanje streh: odstranjevanje stare kritine, priprava ostrešja-lesena podkonstrukcija, pokrivanje z novo kritino in druga dela potrebna za prenovo ostrešij, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC, STAVBNI KLEPAR - M/Ž; strokovna obdelava in montaža pločevine na strehi, obrob, žlebov, vsa druga dela povezana z obnovo ostrešja, odstranitev stare kritine, namestitev nove kritine, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. RESPECT DRUŽBA ZA EKOLOŠKO RAZGRADNJO ODPADKOV, OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE, PROIZVODNJO, INŽENIRING IN TRGOVINO D.O.O., APAČE 179, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, ŠIC MIRAN, 02 796-01-27, respectgmbh@siol. net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR, NATAKAR
- M/Ž; kuhar-pizzopek, strežba hrane in pijače, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. PIZZE-RIJA AROMA SAŠO TAVČAR S.P., ULICA 5. PREKOMORSKE 10 C, 2250 PTUJ, TAVČAR SAŠO, 041 944-680.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; oblikovanje kovin, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-ka-tegorije. ZEMONT, GRADBENE INŠTALACIJE, IVAN ZEMLJARIČ S.P., SPUHLJA 93 A, 2250 PTUJ, TILI JOŽE, 041462341, jože.til-li@siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; varjenje, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko
delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. TIL-LI JOŽEF S.P.- IZVAJANJE KLJUČAVNIČARSKIH STORITEV, MOŠKANJCI 85 A, 2272 GORI-ŠNICA.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJALEC, PRODAJNIK - M/Ž; prodaja blaga znanim strankam, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, 750 EUR bruto / mesečno. MESO IZDELKI ŽERAK, ANTON ŽERAK S.P., PODLEHNIK 8 A, 2286 PODLEHNIK, ŽERAK AVRELIJA, 02 761-99-47, avrelija. zerak@mesoizdelkizerak.com. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, RECEPTOR - BLAGAJNIK V IGRALNEM SALONU - M/Ž; delo blagajnika in receptorja v igralnem salonu, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo. MEMORIA DRUŽBA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., VINARSKI TRG 5, 2250 PTUJ, LISJAK MARTIN, 02 779-82-01. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, ZAVAROVALNI SVETOVALEC
-	ZASTOPNIK I - M/Ž; svetovanje strankam, pridobivanje ponudb za sklepanje zavarovanj, določen čas 24 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GRAWE zavarovalnica d.d. Maribor Poslovna enota Ljubljana, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA, KUKANJA BOJANA, 01 475 05 22, zaposlitev@ grawe.si.
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK, KADRO-VSKO-PRAVNA DELA I. - M/Ž; pravnik I., določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. TALUM TOVARNA ALUMINIJA D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, MADJAR TANJA, 02 79-95-111, tanja.madjar@talum.si. VOZNIK AVTOBUSA, VOZNIK - M/Ž; voznik avtobusa, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-, C-, D-kategori-je, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil
-	osnovno. CAFUTA JOŽICA S.P. - OKREPČEVALNICA VRČEK, SOVIČE 5 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, CAFUTA JANEZ, 02 764-50-51.
VOZNIK, VOZNIK POKLICNI
-	TOVORNJAKA - M/Ž; prevoz tovora v dom. in tujem prometu, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-, C-kategorije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ, ČREŠNIK MILAN, 031/680-889.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (11)
Ninjutsu
Ko slišimo za ninjo (izgovorjava: nindža), si predstavljamo v črno oblečenega bojevnika, izurjenega za ubijanje, ki se pod okriljem teme podaja na svojo strašno misijo. V srednjeveški Japonski so se ljudje bali ninj tako kot na zahodu čarovnic in volkodlakov. Danes je ninjutsu ali ninpo borilna veščina, ki ima za cilj razvoj celovite osebnosti. Največji mojstri so: dr. Masaaki Hatsumi, Shoto Tanemura, Franck Duks, Stephan Hayes idr. V 80. letih 20. stoletja je ninjutsu doživel velik razcvet zaradi filmov in romanov o njih.
Pomen naziva
V začetku so ninje imenovali z raznimi nazivi, kot so: suppa, rappa, kusa, kamari, gyonin ali pa Iga no mono (ljudje iz pokrajine Iga), Koga no mono (ljudje iz Koge), glede na to, od kod so prihajali. Ime ninja je prvi uporabil princ Shotoku Taishi. Imenoval jih je shinobi no mono, kar pomeni skrivni bojevnik in se v kanjiju, japonski pisavi znakov, piše na isti način kot ninja. Znak nin (ali shinobi) je sestavljen iz dveh znakov, in sicer iz zgornjega, ki se imenuje ken, kar označuje meč ali rezilo, in spodnjega, ki se imenuje kokoro, kar označuje srce ali dušo. Napisan skupaj pomeni več stvari. Na primer, da morata biti človekov duh in meč kot eno, da mora meč slediti srcu, kontrola nad telesom in umom, da ninjutsu služi kot orožje na poti k dovršenosti. Prav tako pa ta znak pomeni skrivno, prikrito, vzdržljivo. Beseda jutsu pomeni veščino, torej je nijutsu"veščina skrivnega bojevnika". Na Zahodu so bili v 20. stoletju poimenovani kot shadow warrior ali "bojevniki sence."
Nastanek in razvoj
Izvor nastanka veščine je neznan, njeni zametki pa segajo preko Kitajske in jugovzhodne Azije vse do Tibeta in Indije. Nastajati naj bi začela potem, ko je na Japonsko prispela knjiga Umetnost vojskovanja velikega kitajskega stratega Sun Tsuja
(544-496 pred n. š.), ki v svojem delu omenja samostojno veščino izvidništva, špijonaže in raziskovanja sovražnega ozemlja. V japonski zgodovini se ninje prvič pojavijo v 6. stoletju, ko je princ Shotoku uporabil posebej izurjene vohune in tajne agente, da so zanj delovali v vojaške in politične namene. Naslednjih 5. stoletij so ninjut-su negovali gorski duhovni-ki-bojevniki imenovani yama-bushi, ki so se skrivali pred oblastjo po planinskih vrhovih in gozdovih. Yamabushiji so bili begunci, odpadniki iz časa velikih verskih spopadov med religijama shintoizmom in budizmom. Ninjutsu jim je pomagal preživeti v obdobju silovitih vojnih prevratov in spopadov med samurajskimi klani.
Medtem je veščina postala sestavni del urjenja posebnih vojaških enot klana Genji, ki je vladal Japonski v obdobju Heian (794-1185). Nijutsu se je oblikoval v sistematizirano obliko vadbe. Prva šola, stil ali ryu, je nastala v okviru družine Hattori takoj zatem, ko je ta klan osvojil provinco Iga, kjer je kasneje nastal eden od osrednjih centrov ninjutsa. Obdobje Kamakura (1192-1333) predstavlja "zlato obdobje ninjutsa". V štirih stoletjih je število šol ninjutsa naraslo čez 100 različnih stilov. Oblikovala se je tudi druga najmočnejša šola v pokrajini Koga. Ninje so v boju med samurajskimi družinami dobivale vedno večjo vlogo. Opravljali so naloge vohunje-
Foto: arhiv
Skrivni bojevniki ninje so dolga stoletja varovali svojo veščino pred javnostjo. Najbolj uspešne ninje so prihajale iz provinc Iga in Koga.
nja, gverilskega bojevanja, diverzij, likvidacij nasprotnikovih poglavarjev, pa tudi varovanja daimyjojev (zemljiških gospodov) v vlogi telesnih stražarjev in osebne garde. Legendarni junaki ninjutsa Hanzo Hattori, Nagatao Fujibayashi in Sandayu Momonchi so se zapisali v zgodovino 15. stoletja. Da so ninje lahko preživeli v času krvavih japonskih državljanskih vojn, so imeli stroga pravila konspi-racije in hierarhije. Na vrhu posamezne ninja mreže se je nahajal jonin (zgornji človek), ki je odločal o strateških vprašanjih določene šole. Pod njim se je nahajal chunin (srednji človek), ki je oblikoval taktiko in je bil povezava med joninom in geninom (spodnji človek), ki je na terenu izvrševal naloge. Ninje so se urili v raznih spretnostih: golorokem bojevanju, mečevanju, lokostrelstvu, bojevanju s palico, metanju shuri-kenov (zastrupljenih kovinskih zvezd), topografiji idr. Bili so mojstri preoblačenja (lahko so prevzeli vlogo kmeta, trgovca, obrtnika, samuraja - zato se nikoli ni vedelo, kdo je lahko ninja) in kamuflaže (ponoči so se oblekli v črno uniformo, pozimi v belo, v gozdu v maskirno zeleno-rjavo). Pri svojem delu so bili izredno iznajdljivi. Da so preplezali lesene grajske zidove, so uporabljali kovinske kremplje ali pa so naredili zmaje (lesena konstrukcija in napete kože) in z njimi preleteli obzidja. Cevke so uporabljali za dihanje pod vodo, medtem ko so se skrivali v kakšni mlaki in so jih samuraji neuspešno is-
kali. Ženske ninje, imenovane kunoichi, so se žrtvam približale kot zapeljive gejshe in jih zabodle z zastrupljeno iglo. Ko so ninje enkrat sprejele določeno nalogo, so jo zagotovo izvršile. Zato so dobile pridih magičnega, nadnaravnega. V fevdalni Japonski so ninje vzbujale nepopisno grozo ne samo pri samurajih, vitezih vzhoda, ampak pri celotnem prebivalstvu.
Zaton nijutsa se je začel 1. 1581, ko je največji japonski vojskovodja Oda Nobunaga poslal na področje Iga in Koga, kjer je živelo 4000 ninj, svojo vojsko s ciljem, da jih povsem iztrebi. Samo peščici ninj je uspelo pobegniti. Ko je Ieasu Tokugawa l. 1603 kot shogun (vojaški vladar) združil celotno Japonsko in je zavladalo skoraj 300-letno obdobje miru, so ninje utonili v pozabo. Kljub temu so redke posamezne tradicije šol preživele do današnjih dni.
Ninjutsu danes
Mojster šole iga-ryu Ieosa-mu Tanaka se je po 2. svetovni vojni nastanil v ZDA. Njegov učenec Franck Duks je bil prvi ne-japonec, ki je postal ninja (o Duksu je Jean Claude van Damme posnel film Krvavi šport). Ko so ameriške oblasti slišale za Tanako, so ga prosili, če bi jim posredoval svoje znanje. To sodelovanje je obrodilo nastanek komandosov t. i. "zelenih baret," ki so se v javnosti prvič pojavili l. 1963 na pogrebu ameriškega predsednika J. F. Kennedyja.
Danes je najbolj cenjen mojster ninjutsa dr. Masaaki Hatsumi, soke (vodja šole) tradicije togakure-ryu ninpoa. V 70. letih je svojo šolo poimenoval Bu-jikan Dojo, kar pomeni Hram boga vojne. Njegovi učenci so ponesli ninjutsu v svet. V ZDA je najbolj znan Hatsumijev mojster Stephen K. Hayes.
V 80. letih je filmska industrija sprožila pravo histerijo ninjutsa, vendar pa je šlo bolj za drugorazredne filme, ki so na stereotipni način prikazovali "bojevnike senc". Zelo znana je filmska tetralogija Ameriški ninja z Michaelom Dudikoffom in Davidom Bradleyjem. Ninje so se pojavljale tudi v romanih. Najbolj znan pisatelj je Eric van Lustbader z zgodbami o ninji Nicholasu Linnearu.
Prejeli smo
Tudi medicinske sestre manjših bolnišnic nezadovoljne s plačo po novem
Ob nenehnem poudarjanju medijev o nezadovoljstvu medicinskih sester v UKC Ljubljana se moramo oglasiti tudi medicinske sestre z obrobja. Ne glede na to, kje je medicinska sestra zaposlena (UKC, periferna bolnišnica), naj povemo, da gre za enaka delovna mesta in da za vse velja isti katalog delovnih mest z določenimi plačnimi razredi, kamor so nas uvrstili in na podlagi katerega so nam bili izdani tudi zelo nerazumljivi Aneksi k pogodbam o zaposlitvi. Naperiferiji ni situacija čisto
nič drugačna kot v kliničnem centru. Tudi tu imamo srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji ali operacijski dvorani, ki opravljajo enako zahtevna in visoko strokovna dela kot kolegice z višjo ali visoko izobrazbo. Prav tako imamo zaposlene tudi babice s srednjo izobrazbo, ki v porodni sobi enako samostojno vodijo porod kot kolegice z visoko izobrazbo.
Kar pa je še druga pereča stvar prevedbe plač oz. plače po novem, je pa to, da se tudi medicinske sestre tako kot učitelji, policaji in še kdo v javnem sektorju počutimo opeharjene. Kajti prvo izplačilo plače po novem, če odštejemo obračunan poračun za tri mesece, je manjše, kot je bilo izplačilo plače za mesec julij. Ne vemo kaj smo potem pridobile medicinske sestre, kajti po mnenju ministra Viranta bi naj največprido-
bile ravno medicinske sestre. Kot kaže, iz te bitke zagotovo nismo prišle zmagovalke, čeprav po mnenju ministra naj ne bi nihče izgubil.
Medicinske sestre zato želimo, naj se ne zavaja javnosti, da bo zdravstveno blagajno izpraznilo povišanje plač v zdravstvu,vsaj ne povišanje plač medicinskih sester. Res imamo po novem višjo osnovno plačo, vendar na račun nekaterih specifičnih dodatkov, ki so nam jih sedaj prevedli v osnovno plačo. Na drugi strani pa so se nam zelo znižali dodatki npr. za nočno delo, nedeljsko in praznično delo. Nižji je tudi dodatek za minulo delo. Seveda vse v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor.
V medijih smo tudi zasledili, da se bo v naši bolnišnici (SB Ptuj) na ravni države
zgodilo največje povečanje plače (okrog 35 %). Medicinske sestre smo trdno prepričane, da naše plače ne morejo biti vzrok za tako visoko povišanje.
Še nikoli medicinske sestre nismo stavkale. Toda če so stavko napovedale kolegice v prestolnici z enako problematiko, kot je pri nas, potem si lahko predstavljate, da je tudi pri nas juha že vroča.
Zatorej, spoštovana javnost, še enkrat poudarjamo, da se nam na obrobju godi prav podobno kot našim kolegicam v UKC. Imamo enake težave, vendar se na njihove opozarja, nas pa nihče ne opazi. Pa vendar smo tukaj, zdaj, jutri, pojutrišnjem - ob bolniku in za bolnika 24 ur.
Za medicinske sestre SB Ptuj zapisala
Irena Šumenjak
Na valovih časa
Torek, 16. september
Danes goduje Ljudomila.
Danes je mednarodni dan varstva ozonske plasti.
1532 se je turška vojska utaborila pred Mariborom.
1736 je umrl je nemški fizik Gabriel Daniel Fahrenheit, izumitelj prvega
resnično zanesljivega termometra.
1849 so odprli železniško progo Celje-Ljubljana.
1859 je škof Anton Martin Slomšek dosegel premestitev sedeža lavan-
tinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor.
1928 je na skupni seji Izvršilnega odbora SLS (Slovenske ljudske
stranke) in Načelstva JSZ (Jugoslovanske socialne zveze) načelnik JSZ
Srečko Žumer očital SLS, da se skozi njeno politiko kot rdeča nit vleče
nasprotovanje delavstvu JSZ.
1934 je bila v škofijskem dvorcu v Goričanah pokrajinska konferenca KPJ za Slovenijo, ki se je je udeležil tudi Josip Broz Tito. 1991 sta v okviru mirovne konference o Jugoslaviji začeli delovati komisiji za institucionalna vprašanja in za vprašanja varstva manjšin. Sreda, 17. september Danes goduje Frančiška.
1890 se je rodil v Zakojci pri Baški Grapi slovenski pripovednik, pesnik in dramatik France Bevk.
1942	je visoki komisar Ljubljanske pokrajine izdal naredbo o ureditvi šolstva v pokrajini.
1958 se je rodil v Ljubljani slovenski publicist, politik in predsednik zadnje slovenske vlade Janez Janša.
284 so rimske legije v Mali Aziji oklicale za cesarja Rima svojega poveljnika Dioklecijana. 1787 so sprejeli prvo ustavo ZDA.
1854 se je rodil ameriški inženir in industrijalec škotskega rodu David
Dunbar Buick, ustanovitelj Buick Motor Car Company.
1877 je kemik William Henrv Fox Talbol iznašel negativ in kopiranje
z njega v pozitiv (talbotipija), kar je prvič omogočilo razmnoževanje in
povečevanje negativa.
Četrtek, 18. september
Danes goduje Irena.
1807 je papež Pij VII. ukinil metropolijo v Ljubljani in jo kot navadno škofijo podredil neposredno Svetemu sedežu. 1832 se je rodil v Tupelčah pri Sežani slovenski politik Josip Abram. 1837 se je rodil v Šoštanju slovenski železniški strokovnjak, gospodarstvenik in politik Mihael Vošnjak.
1844 je po več kot enoletnem delu Matevž Langus dokončal poslikavo kupole v ljubljanski stolnici.
1851 je dunajsko ministrstvo sprejelo zamisli slovenskega matematika in pisca učbenikov Franca Močnika o ureditvi glavnih šol na Kranjskem.
1869	je bila v trgovinski register v Ljubljani vpisana Kranjska industrijska družba.
1873 je na Slapu pri Vipavi začela z delom prva slovenska kmetijska šola.
Petek, 19. september
Danes goduje Suzana. Danes je mednarodni dan miru.
1598 je nadvojvoda Ferdinand izdal odlok, da morajo v štirinajstih dneh iz štajerskih mest in trgov oditi vsi protestantski pridigarji in učitelji. 1693 je umrl v Krškem slovenski plemič, znanstvenik, polihistor, topo-graf in založnik ter eden najpomembnejših predstavnikov baroka na naših tleh Janez Vajkard Valvasor.
1928 je tržaški prefekt razpustil Politično društvo Edinost v Trstu z dnevnikom Edinost.
1941 sta se pri Valjevu sestala poveljnik glavnega štaba NOVJ Josip Broz Tito in komandant četnikov, oziroma uradne starojugoslovanske vojske Draža Mihajlovic.
1943	je Prešernova brigada po tednu hudih bojev zavzela močno utrjeno postojanko Turjak.
Sobota, 20. september Danes goduje Svetlana
1776 se je rodil v Vačah tržaški škof in nabožni pisec Matevž Ravnikar.
1870	se je rodil na Verdu slovenski slikar, grafik, risar in restavrator Matej Sternen.
1876 so odprli železniško progo Divača-Rakitovec-Pulj. 1890 se je rodil v Gornji Radgoni slovenski filozof France Veber.
1892	se je rodil v Trstu slovenski skladatelj in glasbeni pisec Marij Kogoj.
1893	se je rodila v Novem mestu altistka, operna in koncertna pevka ter pedagoginja Zora Ropas.
1894	so krščanski socialisti razbili socialdemokratski shod v Kamniku. 1901 se je začel v začasni učilnici v stavbi občinskega odbora Idrija redni pouk nižje realke v Idriji, prve srednje šole s slovenskim učnim jezikom.
Nedelja, 21. september
Danes goduje Matej.
Danes je svetovni dan alzheimerjeve bolezni.
1896 so Slovenci na volitvah v koroški deželni zbor dosegli najmočnejše deželnozborsko zastopstvo v zgodovini.
1905	so odprli v Šentvidu pri Ljubljani Zavod svetega Stanislava in popolno slovensko gimnazijo.
1906	se je rodil v Škofji Loki slovenski mladinski pisatelj, dramatik in publicist Lojze Zupanc.
1927 je Velja Vukičevic sestavil novo jugoslovansko vlado, v kateri je
SLS sprva imela le enega ministra dr. Andreja Gosarja.
Ponedeljek, 22. september
Danes goduje Mavricij s tovariši.
Danes ob 17. uri 44 minut se začne jesen.
1849 se je rodil v Mihoticih v Istri politik Matko Mandic, ki je bil štiri leta
predsednik Političnega društva Edinost iz Trsta.
1863 so poročali o prvem čudežnem ozdravljenju na Brezjah invalidne
Marije Tavčar iz Begunj.
1868 je Fran Levstik v Slovenskem narodu v članku Tujčeva peta ostro razkrinkal tisočletno germanizacijo in zatiranje Slovencev. 1903 je Kranjski deželni zbor imel prvo sejo v novo zgrajenem deželnem dvorcu.
AvtoD£OM
Lexus IS v znamenju prestiža, športnosti in udobja
Lexus je v Sloveniji (pa tudi v Evropi) relativno neznan avtomobilski proizvajalec, ki ima na drugi strani Atlantika povsem drugačen status. Predstavlja Toyotin prestižni oddelek in blagovno znamko, ki si je tam uspela pridobiti svoj krog kupcev, v Evropi pa do sedaj niso bili preveč uspešni, res pa je, da se jim očitno nikamor ne mudi. Šele pred kratkim se je Toyota odločila tržiti blagovno znamko Lexus tudi v Sloveniji; a trajalo bo še kar nekaj časa, da jo ljudje spoznajo in da si pridobijo zaupanje vanjo.
Ko prebiramo statistiko, ki spremlja kakovost in pogostost okvar osebnih avtomobilov, je Toyota s svojimi vozili na vrhu ali tik pod njim. Toda to očitno ni dovolj in kdor hoče nekaj več, bo namesto Toyote izbral Lexus. Vse, kar presega razumne ekonomske okvire, določene z našimi plačami in odhodki, je čisti luksuz. Že samo ime te blagovne znamke namiguje na spogledovanje z luksu-zom, zato so takšni tudi njihovi izdelki. Čeprav govorimo o lexusu IS, ki velja za cenovno najugodnejši avto iz njihove palete, je ta še zmeraj tak, kot ga znajo narediti le Japonci.
Japonci so ugotovili, da je lažje ustvariti novo znamko, kot pa izboljšati sloves stare in že znane znamke. Tako je nastal tudi IS, z željo, da bi ugajal tistim Američanom, ki se ozirajo po Evropi in njenih avtomobilih. IS se po dimenzijah uvršča v srednji avtomobilski razred, je najmanjši model te blagovne znamke in
je tudi v osnovi najcenejši. Po voznih karakteristikah in značilnostih, ki jih ima ta lexus, se zdi, da želi biti še najbolj podoben BMW serije 3. Skupaj z drobnimi oblikovalskimi podrobnostmi deluje dovolj športno, kar mu ob velikih kolesih, nizkih pnevmatikah in platiščih iz lahkih litin tudi uspeva. Še najbolj suveren je prednji del vozila, čeprav na njem ne najdemo kakšnih revolucionarnih oblikovalskih rešitev. Japonci pač ne morejo iz svoje kože!
Z ergonomijo notranjosti ni nobenih težav, enako velja tudi za opremo, le na vprašanje, zakaj japonski inženirji niso mogli izdelati nekaterih stikal drugače, kot jih najdemo v cenovno dostopnejših toyotah, nimamo odgovora. Tega si v tako imenovanem premium razredu vozil ne bi smeli dovoliti. Sicer je prostornost približno taka kot pri BMW serije 3, to pomeni, da je dovolj prostora za voznika in sovoznika, potniki na zadnji klopi pa bodo veliko bolj zadovoljni s sedenjem v katerem od precej cenejših, a enako velikih avtomobilov. Prostorsko bolj radodaren bi lahko bil tudi prtljažni prostor, ki bo dvema sicer zadostoval, za družinske potrebe pa je premajhen, a lepo oblikovan.
Lexus IS ima pogon speljan na zadnji kolesi, nisem pa ravno prepričan, če so to storili zaradi neposredne konkurence iz Nemčije ali zato, ker takšna zasnova ponuja določene prednosti in je znak prestiža. Kljub tehnični dovršenosti elementov pri prednjem pogonu še vedno obstaja razlika, če prednji kolesi le krmilita. Avto in tudi podvozje je športno udobno, z nekaj več poudarka na špor-tnosti; IS je zato v ovinkih in na asfaltu bolj suveren.
S sedanjo modelno paleto so evropskim avtomobilskim kupcem ponudili zanimivo alternativo, ki bo z vsako naslednjo generacijo bolj podobna nemški »trojki« (mercedes razreda C, audi A4 in BMW serije 3). Ko govorimo o bencinskih motorjih, je mera asociacij z BMW polna: gre namreč za vrstni 2,5-litrski šestvaljnik z 210 KM, ki se lahko pohvali s sistemom dvojnega variabilnega delovanja ventilov, kar zagotavlja dober odziv in učinkovitost motorja. Visokotlačne reže črpajo v izgorevalno komoro majhne delce zmesi zraka in goriva, zato je mešanica enakomernejša, izkoristek pa učinkovitejši. Model IS 220d poganja prvi Lexusov dizelski motor z nizkimi emisijami in razvija 180 KM. Aluminijasti 2,2-litrski dizel z dovodom goriva preko skupnega voda je opremljen s šobami za vbrizgavanje goriva z visokim tlakom, ki so izdelane iz piezoelektričnih kristalov. Za nizke vrednosti emisij ima vgrajen še filter trdih delcev, ki iz izpušnih plinov odstranjuje neizgorele delce in zmanjšuje koncentracijo dušikovega oksida, ogljikovodikov ter ogljikovega monoksida. Dizelski motor zato zaenkrat presega zahteve evropskih emisijskih standardov euro 4.
IS ni poceni avtomobil, čeprav se s prej omenjeno nemško konkurenco lahko kosa ali jo celo nekoliko prekaša. Ob tem veliko štejejo tudi ekskluzivnost, kvaliteta ter zanesljivost, in ko vse to se-štejete, razmišljanje o take vrste luksuzu sploh ni tako napačno. Ravno razmerje med kakovostjo in ceno je tisto, kar ponavadi odloča pri nakupu. Lexus sodi v skupino avtomobilskih znamk, ki so se na trgu postavile visoko, IS pa je dober avtomobil srednjega razreda, ki se lahko povsem suvereno kosa z avtomobili v tem razredu. Za tisto piko na i mu morda manjka nekaj več oblikovne izvirnosti in »duše« ter odločen rez pri vidnih skupnih komponentah s Toyotinimi modeli.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega zob in ustne votline (1)
Zobje pomembno sodelujejo priprebavljanju hrane. Pripomorejo k zdravju in dobremu počutju, zato je njihova redna in pravilna nega zelo pomembna.
Človeški zobje so organ, ki povečini ne vzdrži do konca življenja. Zelo razširjena je zobna gniloba ali piškavost zob. Iz raznih vzrokov nastanejo razpoke v zobni sklenini. Skozi razpoke prodrejo bakterije do zobovine in jo začno razkrajati. Ko se razširi gniloba do zobne pulpe, začutimo bolečine. Seveda je bolje, da ne čakamo in gremo k zobozdravniku takoj, ko gnilobo opazimo. Zdravnik nam očisti in zalije (plombira) zob in s tem prepreči nadaljnje gnitje.
Zobje in usta so nagnjeni k mnogim boleznim in obstaja veliko stvari, ki povzročajo bolehnost ali kvarjenje zob. Da se temu izognemo, se priporoča uravnotežena
prehrana in izogibanje tobaku, alkoholu, sladkorju, gaziranim pijačam ... Hrana, ki vsebuje veliko vlaknin, kot so recimo jabolka, ima mehanični učinek in čisti zobe. Tudi žvečilni gu-miji brez sladkorja lahko ščitijo pred zobno gnilobo, ker dvigujejo alkalično vrednost v ustih in spodbujajo izločanje sline. Za zdravje zob so prav tako pomembni vitamini in železo, zato so poleg sadja in zelenjave tudi meso in mlečni izdelki v tem pogledu zdravi.
Ne glede na to, kako ustrezna sta naša prehrana in način življenja, se na naših zobeh nabirajo zobne obloge. Simptomi, kot so krvavenje dlesni ali gnoj okrog zob, slab zadah, slab okus ali rahljanje zob, zahtevajo predvsem intenzivno čiščenje zob. Dodatna skrb jepo-trebna pri otroških zobeh, pri starejših ljudeh, nosečnicah, posameznikih z uč-
Foto: Črtomir Goznik
Suzana Muhič, farm. tehnik
nimi težavami ali fizičnimi omejitvami ter drugih, ki imajo kakšne zdravstvene težave.
Praviloma bi morali svoje zobe ščetkati vsaj dvakrat na dan z mehko do srednje trdo ščetko in zobno pasto s fluorom. Ščetko je treba zamenjati pogosto, preden ščetine ostanejo brez oblike. Ščetine moramo namestiti med zobe in dlesni, v smeri proti desni, in ščetkati z uporabo kratkih krožnih gibov. Vsak zob je potrebno očistiti okrog in okrog, pri čemer se mora ščetka čutiti
na dlesni. Nežno struganje je boljše kot uporaba prevelike sile.
Majhni otroci še ne morejo ustrezno ščetkati svojih zobkov. Do 7. ali 8. leta starosti moramo odrasli čistiti njihove zobke in jih naučiti pravilne tehnike. Pri zelo majhnih otrocih si pomagamo s krpico, z gumijastim nastavkom, ko pa zobki izrastejo, uporabimo zobno ščetko. Tudi zobna nitka pomaga pri čiščenju med zobmi. Uporabimo kos nitke, dolge približno 20 cm. Ovijemo konca nitke okrog srednjih prstov vsake roke, pri čemer pustimo 5 do 8 cm med prvim prstom in palcem. Nato nežno spustimo nitko med zoboma in jo s prsti položimo okrog enega zoba v bližini dlesni. Nitko nato nekajkrat premaknemo med zobmi, to ponovimo za vsak zob. Lahko pa si pomagamo z uporabo nastavkov - majhnih ščetinic za medzobne prostore.
Suzana Muhič,
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletja je nepreklicno konec
Čeprav so nam prav poletne temperature v preteklem tednu vzbudile upanje, da se bo poletje vsaj še nekaj časa obdržalo, nas je hladen tuš ob vikendu postavil na realna tla. Jesen je tu.
Sobne rastline
Ker se nam za daljši čas obetajo dokaj hladne noči, vse sobne rastline počasi prestavimo na toplo. To velja posebej za občutljivejše rastline. Vendar jih pred tem dobro pregledamo, da se zunaj na njih niso naselili kakšni slepi potniki - škodljivci. Ker se je letos škodljivcem kar dobro godilo, bi sama rastline poškropila s kakšnim biološkim insekticidom, ki ne ogroža nas, okolja in rastlin. Seveda pa je z njimi potrebno rastline dobro omočiti, škropljenje pa ponoviti čez tri do pet dni. Potem pa smo lahko precej gotovi, da nas škodljivci pozimi ne bodo jezili.
Res pa je, da jih pogosto prinesemo v stanovanje z novimi rastlinami, zato moramo biti nanje pozorni tudi pozimi.
Tudi božične kaktuse že postavimo na stalno mesto. Božični kaktusi bodo kmalu nastavili cvetove. Takrat pa prestavljanja ne marajo več, saj radi odvržejo še neodprte popke. Ne pozabite, božični kaktusi se najbolje počutijo v hladnejših, svetlih prostorih. Ne marajo visokih temperatur, zato jih je najbolje občudovati v spalnici ali neogre-vanih hodnikih ali vežah. Odpadanja popkov v ogrevanih prostorih se ne da preprečiti.
Tudi za božične zvezde bo postalo na prostem prehladno. Zato jih postavimo na toplo. Ne pozabite, božične zvezde imajo rade toploto, najbolj jim ustreza temperatura okoli 20 oC. ne marajo suhega zraka in neposrednega pripekanja sončnih žarkov. Najbolje se počutijo v starih, dvojnih oknih, kjer sonce ne sije predolgo po njihovih listih. Dober prostor zanje pa so tudi kopalnice in kuhinje. Zdaj jih ne režemo več, če tega niste opravili spomladi, saj se lepo obarvani ovršni listi razvijejo na koncu na novo pognanih enoletnih poganjkih. Pregledamo jo najprej, če se zunaj na njej niso naselili kakšni nezaželeni gostje - škodljivci. Če jih najdemo, ukrepamo z ustreznimi pesticidi. Pri tem bodite pozorni, saj je božična zvezda dokaj občutljiva, zato bodite pri odmerkih pazljivi in predvsem natančni. To velja tudi za ekološke oz. bio pripravke. Upam, da ste jo spomladi presadili v večji lonček s svežim substratom. Če je niste, lahko to storite še sedaj.
Da se bo pravočasno obarvala, naj se v prostoru, kjer bo, noč resnično imenuje noč: vanj naj ne svetijo ulične svetilke, v njem se ne zadržujemo zvečer in ne prižigamo luči ali gledamo televizije. Ker je dan zanjo še vedno predolg, ga krajšamo umetno. Za nastavek obarvanih listov in cvetov potrebuje vsaj 14 ur trdne teme. To pomeni, da povsem zastremo okna okoli 5 ure popoldan ali pa rastline pokrijemo s primerno škatlo.
Zalivamo zelo zmerno, da korenine ne zgnijejo še pred cvetenjem. Dognojujemo enkrat tedensko z gnojili za cvetoče rastline.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Dalije še vedno lepo cvetijo, zaradi veliko vlage pa vam priporočam, da redno odstranjujete odcvetele cvetove. V normalnih, suhih poletjih to opravilo ni potrebno, kadar pa je toliko vlage, obstaja nevarnost, da se na rastline naselijo glivice cvetne monilije ali botritisa. Te se potem kasneje preselijo na gomolje. Se še spomnite, monilijo in botritis preprečuje tudi čaj iz hrenovih listov ali žajblja.
Enako kot velja za sobne rastline, velja med balkonskimi rastlinami tudi za okrasne koprive in vodenke. Odrasle rastline naj kar ostanejo na prostem, saj nam še vedno lepo krasijo korita in balkone. Potaknjence pa počasi prestavimo v notranje prostore. Ti dve rastlini sta namreč občutljivi na jesenske temperature pod 10 oC in pričneta odmetavati listje. Za potaknjence bi bilo to lahko usodno. Prestavimo jih v svetle prostore, kjer tudi zimska temperatura ne bo previsoka, mora pa biti višja od omenjenih 10 oC.
Počasi razmišljamo o jesenskih zasaditvah, saj sonaše poletne lepotice letos toča, neurja in ne preveč toplo vreme precej utrudili. Zato bodo cvetenje verjetno naprej zaključile. Ne pozabite, danes imamo poleg mačeh veliko število rastlin, ki jih sadimo v korita. Nekatere potem spomladi nadomestimo z drugimi, nekatere pa kot trajnice presadimo na cvetlične gredice. Denar zanje torej ni povsem vržen proč, kot menijo nekateri.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
V 45. letu je umrl Dino Dvornik, hrvaški pevec, »kralj hrvaškega funka« in sin znanega igralca Borisa Dvornika, ki je prav tako umrl letos. Vzrok smrti še ni znan. Glasbenik se je rodil 20. avgusta 1964 v Splitu. V svoji karieri je nastopil v zelo znani in tudi pri nas popularni TV-seriji Naše malo misto in v številnih otroških filmih in serijah. Pri sedemnajstih je skupaj z bratom Deanom ustanovil glasbeno skupino Kineski zid. Fantje so posneli prvo »funky« ploščo v zgodovini Hrvaške. Leta 1988je Dino nastopil na Zagreb-festu s pesmijo Tebi pripadam in osvojil nagrado za najboljšega debitanta. Osvojil je nagrado porin za pesem Afrika v letu 1996, leto kasneje pa isto priznanje za album Enfant terrible. To ni bil zadnji porin za njegov album, saj ga je prejel še za album Vidi ove pisme. Kljub temu da je Dino zadnja leta živel v Zagrebu, ga njegovi Splitčani niso nikoli pozabili. V Splitu so priredili v njegovo čast velik koncert, na katerem so se od pevca poslovili tudi znani glasbe-
niki, med njimi tudi Gibonni in Giuliano in številni drugi znani Hrvati. Skoraj nihče pa ni mogel skriti solz, ko je po mestu odmevala njegova največja uspešnica Ništa kontra Splita.
Kmalu bo izšla nova kolekcija hitov Carlosa Santa-ne. Slavni svetovni kitarist s polnim imenom Carlos Augusto Santana Alves prihaja iz Mehike in bo 29. septembra objavil album pod naslovom Multi Dimensional Warrior, na katerem bo spomnil ljubitelje glasbe na svoje pretekle hite v več kot 30-letni karieri. Poudarek na albumu so skladbe, ki so nastale pred albumom Supernatural iz leta 1999. Na kolekciji, ki bo na dveh zgoščenkah, bo 28 skladb, ki so nastale v obdobju med letoma 1970 in 2002. Na albumu so nekatere stare skladbe posnete na novo, in sicer skladbe Spirit, Right Now in Let There Be Light, pričakujejo pa tudi, da bo na omenjenem albumu vsaj ena nova skladba, Santana je pred letom izdal podobno kolekcijo
Carlos Santana
l_e s t v i
NAJ
1.	I Ki:
2.	DA
Ca /
L/HARIS/
JSSED A GIRL - KATY PERRY WOE WIV ME - DIZZE RASCAL/ CHROME
3.	DISTURBIA - RIHANNA
4.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
5.	NO AIR - JORDIN SPARKS&CHRIS BROWN
6.	GIVE IT 2 ME - MADONNA
7.	THE MAN WHO OANT BE MOVED - THE SCRIPT
8.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CIL
9.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
10.	CLOSER - NE-YO
11.	SHUT UP & LET ME GO - THE TING TINGS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
i TIN
Foto: internet
Dino Dvornik
Foto: internet
hitov pod naslovom Ultimate Santana.
Britanska zasedba Take That je končala snemanje svojega novega albuma. Ta priljubljen britanskih boy band nam obljublja, da bomo lahko že okrog božiča na trgovskih policah našli njihov drugi album po tem, ko so se v letu 2006 znova zbrali skupaj. V tem letu so izdali album z naslovom Beautiful World, ki jim jeprine-sel številna priznanja in nagrade in je dosegel večmili-jonsko prodajo. Vodilni član in glavni avtor vseh skladb Gary Barlow je izjavil, da bo ta album najboljši v zgodovini skupine. Še posebej je izpostavil skladbo z naslovom This Wonderful World, ki bo najverjetneje tudi prvi singel.
Britney Spears je bila glavna zvezda na letošnji podelitvi MTV-nagrad. Problematična 26-letna pop zvezda je na svečanosti v Los Angelesu s svojim videospo-tom Piece Of Me osvojila tri nagrade - za najboljši pop videospot, najboljši ženski videospot in tudi glavno nagrado - videospot leta. Britney zaradi lanskega škandala letos ni nastopila na omenjeni svečani podelitvi. Namesto nje so svoje delo na podelitvi odlično opravili Rihanna, Kid Rock, Jonas Brothers, Kanye West in Christina Aguilera. Ostale MTV-nagrade so prejeli Chris Brown za najboljši moški videospot za skladbo With You, Linkin Park za najboljši rock video Shadow of the Day, Lil Wayne za najboljši hip-hop video Lollipop, Pussycat Dolls za najboljši plesni video When I Grow Up in skupina Tokio Hotel kot naj-
boljša nova skupina.
®@®
Podelitev evropskih MTV-nagradpa bo 6. novembra v britanski prestolnici kulture, v Liverpoolu. Prvi krog nominacij je že v teku na spletnih straneh MTV, kjer lahko obiskovalci sami nominirajo glasbenike v osmih kategorijah. Lokalne MTV-televizije so že podelile nominacije za izvajalce na svojem področju. Za najboljšega izvajalca v Veliki Britaniji so nomi-nirani Adele, Duffy, Leona Lewis, The Ting Tings in The Wombats. Nominacije MTV Adria za najboljše izvajalce na teh prostorih so osvojili Jinx, Laka, Leeloojamais, Marchelo in TBF. Svečana podelitev MTV Europe Music Awards bo v znameniti Echo
areni v Liverpoolu.
®®®
Ameriška pop pevka Christina Aguilera bo izdala svojo prvo kolekcijo hitov. Na ta način bo proslavila 10 let svoje glasbene kariere. Kolekcija pod imenom Keeps Gettin' Better - A Decade of Hits bo izšla 11. novembra. Vsi ljubitelji njene glasbe bodo sedaj tako na enem mestu našli vse njene velike uspešnice, kot so Come on Over (All I Want Is You), What a Girl Wants in tudi skladbo Lady Marmalade, v kateri je sodelovala skupaj z Lil'Kim, Myom in Pink. Aguilera je za album posnela tudi dve novi skladbi - Dynamite in naslovno skladbo Keeps Gettin' Better'. Prav tako je na album uvrstila novi verziji super uspešnic Genie in a Bottle in Beautiful. Christina Aguilera trenutno dela na svojem novem albumu, ki bo naslednik zelo uspešnega albuma Back to Basics iz leta 2006.
Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHATEVER YOU LIKE - T.I.
2.	DISTURBIA - RIHANNA
3.	SO WHAT - PINK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	PJANOO - ERIC PRYDZ
3.	PUSSYCAT DOLLS - WHEN I GROW UP
NEMČIJA
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	DAS HAT DIE WELT NOCH NICHT GESEHEN - SÖHNE MANNHEIMS
3.	SWEET ABOUT ME - GABRIELLA CILMI
Zanimivosti
Amy Winehouse zamudila lastno rojstnodnevno zabavo
London, 15. septembra (STA) - Britanska pevka Amy Winehouse je »zamudila« lastno rojstnodnevno zabavo, ker naj bi se počutila pregrdo za med ljudi. V nekem londonskem klubu naj bi pevka v soboto zvečer praznovala svoj 25. rojstni dan, na zabavi pa so jo med drugim pričakovali njeni najtesnejši prijatelji in celo bolna mati, pišejo danes britanski mediji.
Petkratna dobitnica grammyjev, znana po hitih, kot sta Rehab in Back To Black, se že dolgo spopada z odvisnostjo od mamil in alkohola, piše nemška tiskovna navedba dpa. V soboto zvečer naj bi po besedah nekaterih svojih prijateljev stala pred ogledalom v svojem stanovanju v londonskem predelu Cam-den in se pritoževala zaradi svojega videza. »Med drugim je dejala, da je preveč odvratna in v groznem stanju,« je za britanski tabloid Sun povedala ena njenih prijateljic. Na koncu koncev so morali rojstnodnevno zabavo izvesti brez Amy.
Avstrijski lovec avtomobil zamenjal za divjega prašiča
Dunaj, 15. septembra (STA) - Avstrijski lovec je minuli konec tedna streljal na parkirani avtomobil, za katerega je mislil, da je divji prašič. Incident se je zgodil blizu kraja Schmiedrait na vzhodu Avstrije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
67-letni lovec je povedal, da je za nekaj trenutkov zadremal na opazovalnem stolpu in ko se je zbudil, je mislil, da vidi divjega prašiča in ustrelil. Policija je z lovcem opravila alkotest, ki je pokazal, da ni užival alkohola.
19-letni voznik, ki je svoj avtomobil parkiral na gozdni poti, ker se je pokvaril, je skupaj z bratom stal ob vozilu, ko je lovec streljal nanj. Krogla je šla skozi avtomobil, k sreči pa je nihče ni skupil.
Kylie Minogue bo pela na zasebni zabavi v Dubaju
Dubaj, 15. septembra (STA) - Avstralska pop zvezdnica Kylie Minogue bo novembra pela na zasebni zabavi v Dubaju »za ogromno vsoto denarja«, je sporočila družba Middle East AEG, ki organizira koncerte po vsem svetu. Njen predstavnik Thomas Ovesen je povedal, da bo pevka v Dubaju nastopila na dve koncertih, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Prvi koncert bo namenjen izbrani družbi slavnih, ki bodo povabljeni na odprtje razkošnega hotela na umetnem otoku v obliki palme pri Dubaju. Drugi koncert bo pred nakupovalnim središčem in bo namenjen njenim oboževalcem. 40-letna pevka bo samo za nastop na zasebni zabavi prejela štiri milijone dolarjev.
Izračunali doslej najvišje praštevilo
Berlin, 14. septembra (STA) - Matematika iz ZDA in Nove Zelandije sta vsak zase izračunala novo najvišje in drugo najvišje praštevilo. S tem sta podrla svetovni rekord iz leta 2006. Dosedanje rekordno praštevilo je imelo 9,8 milijona mest, novi dve števili pa sta rekord podrli z več kot 10 milijoni mest, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Iz društva nemških matematikov (DMV) so sporočili, da še ni jasno, katero od dveh izračunanih števil je višje, in da podatek še preverjajo. Dokončni rezultati bodo znani v začetku prihodnjega tedna.
Računalnika matematika Toma Duella iz mesta Burlington v ZDA in Roba Giltrapa iz Wellingtona na Novi Zelandiji sta izračuna praštevil zaključila 23. avgusta in 6. septembra. Oba raziskovalca sta zaposlena pri ameriškem podjetju Sun Microsystems. Tisti matematik, čigar število je višje, se bo lahko veselil nagrade ustanove Electronic Frontier Foundation, ki je za izračun prvega praštevila z več kot desetimi milijoni mest obljubila nagrado v višini 72.000 evrov.
Praštevila lahko delimo le s številom 1 in s praštevilom samim. Doslej najvišje praštevilo je 4. septembra 2006 izračunala ekipa z ameriške univerze University of Central Missouri. Ugotovili so, da je število »(2 na 32.582.657. potenco)-1« praštevilo, ki ima 9.808.358 mest. Praštevila igrajo pomembno vlogo pri kodiranju zaupnih podatkov.
Lindsay Lohan zanika načrtovanje poroke s prijateljico
New York, 13. septembra (STA) - Ameriška pop pevka in igralka Lindsay Lohan je zanikala govorice, da se namerava poročiti s prijateljico Samantho Ronson. Govorice o njeni poroki s 30-letno prijateljico so po besedah njene predstavnice za stike z javnostmi Leslie Sloane »smešne«, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Govorice o domnevni poroki Lohanove so se začele, ko je Ronsonova, ki je po poklicu DJ, po poročanju medijev v Los Angelesu izjavila, da bo ob koncu leta njena ljubljena postala gospa Ronson. Domneve so se še povečale, ko se je Lindsay Lohan v sredo v New Yorku pojavila z diamantnim prstanom na prstancu leve roke.
V Kaliforniji so poroke istospolnih partnerjev zakonsko dovoljene že nekaj mesecev. Sredi avgusta je to pravico izkoristila ameriška televizijska voditeljica Ellen DeGeneres, ki se je poročila z dolgoletno partnerko Portio de Rossi.
Kaj bomo danes jedli
t Testenine z zelenjavo j«^ - h .
TOREK
testenine z zelenjavo, endivija SREDA
polnjena paprika v paradižnikovi omaki,
pire krompir
ČETRTEK
mesna lazanja, solata PETEK
bučke z gobami*, solata SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica, marmelad-
ne palačinke
NEDELJA
gobova juha z ajdovo kašo, goveji zrezki v zelenjavni omaki, dušen riž, solata PONEDELJEK
rižota s slanino in špinačo**, solata
*Bučke z gobami
6 bučk, 2 žlici naribanega sira za po-tresanje, 25 dag gob, sol, poper, 4 žlice olja, 1 žlica čebule, 2 stroka sesekljanega česna, 10 dag starega kruha, 2 žlici sladke smetane, 2 jajci, peteršilj.
Bučkam odstranimo peclje, jih prerežemo po dolgem in z žličko odstranimo semenje. Pripravljene bučke osolimo, jih položimo v namazan pekač in vdolbinice napolnimo z nadevom. Po vrhu potresemo s sirom. V pekač prilijemo zajemalko juhe in pečemo
35-40 minut pri 180 OC. Za nadev gobe očistimo in grobo nasekljamo. Na olju rumeno spražimo čebulo, dodamo česen in gobe ter pražimo, da se osuši. Primešamo namočen in ožet kruh, smetano, sol in poper. Mešamo, da dobimo gladek nadev. V malo ohlajen nadev zamešamo jajci in peteršilj.
**Rižota s slanino in špinačo
20 dag špinače, 4 dag masla, 15 dag prekajene slanine, 1 sesekljana čebula, 2 stroka sesekljanega česna, 4 dl riža, 1 1/4
1	juhe, sol, poper, 1 zrel paradižnik, mu-škatni orešček, 2 žlici naribanega sira.
Špinačo 2 ali 3 minute kuhamo v prav majhni količini vode in jo odcedimo. Ne sek-ljamo. V kozico damo maslo, na rezinice narezano slanino, čebulo in česen ter 2-3 minute nad šibkim ognjem mešamo, da čebula ovene in slanina postekleni. Pazimo, da slanina ne bi zarumenela in otrdela. Vsujemo riž in ga
2	minuti mešamo, da se prepoji z maščobo. Prilijemo vso vročo juho, osolimo in popo-pramo, premešamo, posodo, pokrijemo in plamen zmanjšamo. Rižoto počasi dušimo 25 minut. Na sredini kuhanja dodamo na ne premajhne kose narezan zrel paradižnik brez semen in rižoto odišavimo z muškatnim oreš-čkom. 3 minute pred koncem kuhanja rižoti primešamo kuhano špinačo, ki je nič ne sek-ljamo, da ostanejo listi celi. Na krožnikih rižo-to po želji potresemo z naribanim sirom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
So časi, ko se zdi, da pomeni starševstvo le hranjenje ust, ki vas grizejo.
-k-k-k
Golega še bolj zebe, če vidi soseda v krznu.
•k-k-k
Koncesije slabotnih so koncesije strahu.
•k-k-k
Vojakov pogum je odvisen od generalove previdnosti.
•k-k-k
Ah! Pozor, gospod, na ljubosumnost: to je pošast z rumeno zelenimi očmi, ki muči žrtev, s katero se hrani; ki se norčuje iz mesa, na katerem se hrani.
-k-k-k
Ljubosumnost se vedno rojeva z ljubeznijo, ne umira pa vedno z njo.
-k-k-k
Bodite previdni z oblastmi, ker so prijazne do človeka le zaradi svojih potreb.
-k-k-k
Starši skoraj vedno dolgočasijo. Takšna je človeška narava.
-k-k-k
V ljubosumnosti je več samoljubja kot ljubezni.
-k-k-k
Ljudje brez posluha igrajo prve violine.
-k-k-k
Več veš, več boš pozabil.
Smeh ni greh
Med praktično vožnjo za šoferski izpit zapelje kandidat avtomobil, z izpitno komisijo vred, v jezero. Reši se iz avtomobila, potem pa potegne na suho tudi vse člane komisije.
Ko sedijo vsi prestrašeni in premočeni na obali, jim kandidat reče:"Saj razumem, da mi ne boste dali vozniškega dovoljenja, lahko mi pa daste potrdilo, da dobro plavam."
Šoferki se pokvari avto in obstane ob cesti. K njej pristopi moški in ji reče: "Dvignite pokrov motorja, da bom videl, kaj se da narediti." - Šoferka: "Če bi znala dvigniti pokrov, bi motor sama popravila."
•k
PRAKONTI-NENT
GULIVERJEVA DEŽELA
MANJŠALNICA OD OČENAŠ
HINDUJSKO POLBOŽAN. KAČJE BITJE
RADIJSKI NOVINAR KANONI
DUH PRI JARUBIH
ZGORNJI DEL STOPALA
NASA TV SPIKERKA (ALENKA)
POVRSINA
INSTRUMENTALNA SKLADBA 16. - 17. STOL
NAS NOGOMETAS
KAMNIT ZOBEC NA VRHU STOLPA
VISOKO OKRASNO DREVO
SESTAVINA BENCINA
SLOVESNOST
EVROPSKA TISK. FOTO-AGENCIJA
MODEL SEATA
PETER OBLAK
SKRAJSANA BESEDA
RUMENO RJAVA BARVA
JAPONSKA SAMOOBRAMBA
SESTAVIL EDI
KLASINC (SINDIKALEC)
NOVOZELANDSKA GLASBENA SKUPINA
FRANCOSKI FILMSKI REŽISER (PHILIPPE)
ROCKOVSKA SKUPINA IZ ZASAVJA
MESTO V AVSTRIJI
REKLAMNO GESLO
LENOST
POKRAJINA V SEVERNI DALMACIJI
SPANSKA STENA
ANGLESKI DNEVNIK
MESTO OB REKI SAN
JEMENSKA PESMICA
LATVIJSKA NOČNA MORA
GORLJIV PLIN
SVICARSKA
FOLK SKUPINA
NIKELJ
IT. FIRMA ZA
IZDEL. MOTORJEV ZA MOTOKROS
KALCIJEV TIT. SILIKAT
DERIVAT AMONIAKA
SADNA PIJAČA
NEMŠKA OPERNA PEVKA (MARGARETHE)
HRANAZA KONJE
DRŽAVA V NIGERIJI
PLES Z BALIJA
BIVSA TOVARNA V MARIBORU
MAKEDONSKI PESNIK (JOVICA)
UROS VAGAJA
ARHITEKTKA MUSIČ
SPANSKI OTOK V ATLANTIKU
LIVARSKO DELO
RIBJE KOSČICE
FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA (MAGALI)
KARL IDELER
EVA JANC
LINUS YALE
NACIONALISTIČNA STRANKA V MAROKU
FILM ALAINA RESNAISA IZ 1974
peljala kar naprej.'
Med vožnjo avtomobilu počasi spusti guma. Šofer-ka ustavi, si stvar ogleda in pove sopotnici: "Res sem imela srečo. Guma je spustila samo pri tleh."
"Ali si končno naredil šoferski izpit?"
"Nisem. V komisiji je bil zopet človek, ki me ima na piki. Čez en mesec bom delal ponovno."
"Kaj pa, če bo v komisiji zopet isti človek?"
"To me ne skrbi. Sedaj bo najmanj dva meseca v postelji."
Prometni policaj ustavi avtomobil in vpraša voznico: "Ali vam še nihče ni povedal, kako lepe oči imate?" - "Seveda, že veliko." - "Zakaj pa jih potem ne uporabljate in peljete skozi semafor ob rdeči luči?"
Policaj šoferki: "Vozili ste več kot sto kilometrov na uro." - Šoferka: "To pa ne bo držalo, saj so mi šele pred nekaj minutami vrnili šoferski izpit."
Novopečena šoferka se pred semaforjem zaleti v spredaj stoječi avto. Moški v avtomobilu izstopi in jo ves besen ozmerja: "Koza neumna! Ali si sploh delala šoferski izpit!?" - Šoferka se ne da: "Seveda sem ga, in to večkrat kot vi!"
Lastnik konja z rodovnikom prosi, naj komisija izda njegovemu konju potrdilo o šoferskem izpitu. - "Konjem ga ne dajemo." - Ko hoče lastnik oditi, se konj obrne in reče: "Zakaj pa ga dajete oslom?"
"Pri nas imamo vsi vozniški izpit: oče, mama, sestra, brat in jaz." - "Kdo pa ima potem največkrat avtomobil?" - "Avtoličar."
Šofer vzame v avto lepo štoparko, vendar se avto na odprti cesti ustavi. - Šofer: "Zmanjkalo je bencina." - Štoparka: "Vi se pa res spoznate na avtomobil! Jaz bi
"Moja žena dela jutri vozniški izpit." - "Potem si jutri prost in jo lahko kam mahneva." - "Ni govora! Topri-povedujem zato, da ne boš šel jutri od doma."
Šofer vpraša pri mehaniku: "Ali lahko plačam delo šele čez en mesec?" - Meha-nik:"Seveda lahko." - Šofer. "Odlično. In kdaj lahko pridem po avtomobil?" - Mehanik: "Čezen mesec."
Ugankarski slovarček: ABLAN = jemenska pesnica (Huda, 1971-); GAAS = mesto v avstrijskem Bur-genlandu; IKI = mariborska Industrija kovinskih izdelkov; IKU = bog oziroma duh pri Jorubih; KETJAK = ples z indonezijskega otoka Balija; LIETUONIS = latvijska personifikacija nočne more; RIČERKAR = instrumentalna skladba 16. - 17. stoletja; SPATS = novozelandska glasbena skupina; ŠEŠA = brah-mansko-hindujsko polbožansko kačje bitje; TRESOLDI = italijanska znamka motorjev.
'Al 'M 'op^e 'O^JV 'Mefia^i 'Lumoj^e '}jeu 's|ej}su!|/\| 'uepjo 'IVI 'sbao 'eueie|d 'ah 'ue^s 'esojv 'eses 'el9S 'seiun '^eseueoo Isou -Aeiepeu 'indiin 'smonien 'eupojed '}souab|s 'seeg '^e|J0 'ojqe~| 'sjeds :ouAeiopoA :e)|uezjj)| 9) Asasen
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
KNJIŽEVNICA
Govori se ...
... da so si v Spuhlji kot odškodnino zaradi odlagališča odpadkov izborili veliko dvorano sredi vasi. Tako bodo sedaj poleg smetiščne-ga smradu imeli še hrup. Le kaj si bodo za odškodnino izposlovali tokrat? Anteno mobilnega operaterja na strehi nove dvorane?
... da so v predvolilnem času na delu tudi raznora-zni politični vandali, saj so veliki zasebni jumbo plakat zelo znanega kandidata leve stranke vMajšperku prelepili s plakati prav tako znanega kandidata desne stranke.
... da so dva vodilna možakarja civilne iniciative za sanacijo odlagališča gum raznorazne anonimne grožnje po telefonu sicer mcdce prestrašile, a ne preh udo, saj ostajata na svojih mestih, pa še policijske zaščite sta deležna,
.... da je nek znani sloven-
ski estradnik, ki ga ne gane nič na svetu, ob sobotnem nastopu na prireditvi v Gori-šnici poskrbel za svojevrsten preplah. Prirediteljem je naložil, naj za njegovega novega mercedesa najdejo varno parkirišče, da ga ne bi kdo opraskal. In našli so ga - v garaži gasilskega doma.
... da je v nedeljo znani pregovor »Proti vetru ne mo-
reš lulati« dobil novo, sodobnejšo različico: Proti burji še nogometa ne moreš igrati.
Vidi se ...
... da je naši radijski budil-karici Petri domača zabavna glasba zelo pri srcu, včasih je celo tik ob njej. Lojzetu Slaku pa mlada družba prav tako ni bila odveč.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Franc Koderman
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo prinesel Franc Koderman, na njej pa je ujel družino labodov na njihovem poletnem sprehodu.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	7			5			2	
		3	2		6	7		
		5	9	7	8	3		
	3		5		4		9	
	6	9		3		4	8	
	1		8		2		6	
		4	6	8	5	9		
		8	3		1	2		
	5			2			4	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©©	€€	0
Bit	V	©©	€€€	00
Dvojčka	¥»¥		€€€	0
Rai	VV	©©©	€€	0
Lev	VVV	©©©	€	000
Devica	V	©©	€€€	0
Tehtnica	VV		€€	000
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	V	©©©	€€€	00
Kozorog	VV	©©©	€	000
Vodnar	V	©©	€€€	000
Ribi	VVV		€€	0
Velja za teden od 16. septembra do 22 bo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 19. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.
Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Marija Majcen, Mestni Vrh 61/b, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Italijanski pesnik Torquato Tasso je bil miren in pravičen človek. Ko mu je nekoč nekdo naredil hudo krivico, so ga prijatelji nagovarjali, naj se maščuje. Tasso ni bil za to: "Ni mi do tega, da bi človeka spravil ob življenje, premoženje ali čast. Če bi mogel, pa bi mu z veseljem vzel hudobijo, ki jo nosi v sebi."
Ko je dal nemški cesar Jožef II. enega od dunajskih parkov, ki je bil do tedaj namenjen samo plemstvu, odpreti tudi za ljudstvo, se je nek plemič pri njem pritožil, da se sedaj ne bo mogoče več sprehajati med sebi enakimi.
Jožef II. mu je odgovoril: "Če bi jaz hotel živeti med sebi enakimi, bi se moral preseliti v grobnico."
***
Ko je na neki tekmi v basebalu ameriškemu kardinalu Francisu Josephu Spellmanu priletela žoga v koleno, je pritekel k njemu igralec in se opravičeval. Kardinal mu je odgovoril: "Nič hudega
se ni zgodilo. Veste, duhovniki imamo utrjena kolena."
***
Ko je bila nemška država še razdeljena na Vzhodno in Zahodno Nemčijo, je nemški igralec in kabaretist Wolfgang Neuss pripovedoval, da je vzhodnonemški pes jazbečar prišel v zahodni Berlin. Zahodnonemški jazbečar, ga je vprašal, kako se kaj imajo v komunizmu.
"Kar dobro," je odgovoril vzhodnonemški jazbečar. - "Zakaj pa si potem prišel sem?" - "Rad bi spet malo zalajal."
Mlada Američanka, vneta zagovornica rasnega razlikovanja, je vprašala fizika Alberta Einsteina: "Kaj bi naredili, če bi vam vaš sin povedal, da se bo poročil s črnko?"
Einstein je brez pomislek odgovoril: "Zagotovo bi se želel seznaniti z nevesto. Če pa bi mi sin rekel, da se bo poročil z vami, bi bil ob spanje in apetit."
***
Več bližnjih sorodnikov ameriškega predsednika Andrewja Jacksona je umrlo za srčno kapjo. Zato je bil vedno v skrbeh za svoje zdravje. Nekoč je igral šah z nekim dekletom. Nenadoma mu je omahnila roka. Videti je bilo, kot da mu je postalo slabo. Prebledel je, prijatelji pa so priskočili, da bi mu pomagali.
"Končano je!" je vzkliknil Jackson. "Zadela me je kap. Vsa desna stran mi je ohromela."
"Kako pa to veste," ga je nekdo vprašal.
"Oh, kako vem? V zadnjih minutah sem se nekajkrat uščipnil v desno nogo, ne da bi čutil najmanjšo bolečino."
"Oprostite, prosim, gospod," se je oglasilo dekle, s katerim je igral predsednik šah, "ščipali ste mojo nogo."
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
septembra: 1 znak - sla-
Majšperk • Sklenili 12. občinsko praznovanje
Plaketa občine DPD Svoboda Majšperk
Minulo soboto so v občini Majšperk sklenili krog 43 prireditev v počastitev 12. občinskega praznika. Na sklepni slovesnosti so izročili tri občinska priznanja in plaketo občine, pripravili pa so tudi bogat kulturni program, odprli dve razstavi, po tradiciji pa so vse udeležence v zabavnem delu tudi pogostili.
Številnim domačinom, direktorjem delovnih organizacij, županom in predstavnikom
sosednjih občin, ki so se zbrali v novi večnamenski dvorani osnovne šole v Majšperku, je
TV
Tpsis'-ffifeiffa
ÏÎHHipîflJïï lüüíS'S fJiJTÎfl PftägpSäfiEgS!/
SPORED ODDAJ
TOREK 16.9.
8.00 Neurje v Občini Destrnlk 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 Predstavitev kanidatov 8VE.9V0 20.00 Kronika Občine Destrnlk
SREDA 17.9.
8.00 Kronika Občine Hajdlna 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Predstavitev kanidatov 8VE,9V0 20.00 Oddaja Občine Hajdlna
ČETRTEK 18.9.
8.00 Gobarski praznik v Žamenclh 9.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Predstavitev kanidatov 8VE,9V0 20.00 Kronika Občine Dornava
PETEK 19.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Predstavitev kanidatov 8VE,9V0 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOCE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDI AB 1.8 T	199S	5.900;	AVTOMAT. KLIMA	BELA
CHRYSŒR VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.990;	KUMA	SIVA
MEN H 1.61	200S	12.990,-	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE	2004	9.490;	AVTOMAT. KLIMA	KOV. SREBRNA
DAEWOO NEXIA 1.5 Gif	199G	790;	TONIRANA STEKLA	SIVA
SKODA FABIA1Z	2995	0.990;	KUMA	KOV. SREBRNA
VW GOLF III 2.8 VR6	1994	1.790;	KUMA	T. SIVA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.6	1999	3.590;	URANA STEKU	KOV. T. SIVA
MERCEDES RAZRED E 270 CDIT1FTR0NIC	2004	19.990;	DVOJNA KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.090;	KUMA	REIA
RENAULTCU01.2	2000	3.490;	TONIRANA STEKLA	SIVA
BMW X5 3.0 D	2002	21.990;	KUPUENVSLO	KOV.T.ZELENA
SPRINT EMILY	2009	999;	NOV SCOOTER	MODRA
SPONSION	2009	999;	NOV SCOOTER	SIVA/CRNA
SPRINT MAX	2009	099;	NOV SCOOTER	ČRNA
zaželela prijetno dobrodošlico županja dr. Darinka Fakin ki je v slavnostnem nagovoru poudarila, da so med 43 kulturnimi, športnimi in družabnimi prireditvami predstavili tudi projekt turistične ureditve Ptujske Gore, ki je letošnji največji projekt v tej občini, na področju cestne infrastrukture so modernizirali 10 odsekov cest v skupni dolžini prek 6 kilometrov, namenu pa so predali tudi dve gasilski vozili, v Majšperku in Stopercah. Ob prazniku se je zahvalila vsem, ki so pomagali preoblikovati podobo občine, saj imajo po 12 letih samostojne občine že kaj pokazati.
Na slovesnosti so izročili tudi posebne nagrade za naj spominek občine Majšperk v letu 2008; po oceni in odločitvi občinske komisije je prvo mesto prejel izdelek darilna vrečka, ki so jo izdelale članice ustvarjalne delavnice DPD Svoboda Majšperk, drugo mesto je prejel izdelek »hlapec« za obuvala, ki so ga izdelali v KD Stoperce, tretje pa vaza z glazuro, ki jo je izdelal Sašo Gajšt iz Sestrž.
Za posebne zasluge so po sklepu občinskega sveta podelili tudi najvišja občinska priznanja. Priznanja občine Majšperk so prejeli Marija Eberl iz Stogovcev za večletno aktivno delo na humanitarnem podro-
II ^		
		B
rrm		■
Foto: M. Ozmec
Priznanja občine Majšperk so letos prejeli (z desne) Marija Eberl, Justina Jus, Vincenc Doberšek in TD Ptujska Gora - priznanje je sprejela predsednica Vilma Angel.
Foto: M. Ozmec
Plaketo občine je v imenu vseh članov DPD Svoboda Majšperk sprejel predsednik Anton Soba
čju, Justina Jus iz Stoperc za večletno uspešno delovanje na kulturnem in humanitarnem področju, Vincenc Doberšek iz Sestrž za večletno aktivno delo v gasilstvu ter Turistično društvo Ptujska Gora
za uspešno delo na področju razvoja turizma in promocije občine Majšperk - priznanje je sprejela predsednica Vilma Angel. Najvišje priznanje, plaketo Občine Majšperk, pa je letos prejelo delavsko prosvetno društvo Svoboda Majšperk, ki slavi 60 let uspešnega in vsestranskega delovanja na kulturnem področju - v imenu
vseh članov je priznanje sprejel predsednik društva Anton Šoba.
Ob skorajšnjem odhodu v pokoj se je županja dr. Darinka Fakin v imenu vseh občanov zahvalila dosedanjemu direktorju občinske uprave Marjanu Gorčenku, ki je to delo vestno, odgovorno ter v korist občanov in celotne občine opravljal 12 let, vse od ustanovitve samostojne občine Maj-šperk. V imenu vseh pa je izrekla dobrodošlico tudi Gora-zdu Ladineku, ki bo prevzel dolžnosti direktorja občinske uprave za Gorčenkom.
Vodstvu in občanom občine Majšperk sta ob občinskem prazniku čestitala poslanec v državnem zboru Branko Mari-nič ter v imenu vseh županov in predstavnikov sosednjih občin videmski župan Friderik Bračič.
Slovesnost so z vmesnim kulturnim programom obogatili pihalni orkester Talum Kidričevo pod vodstvom Stefana
Garkova, Mešani pevski zbor Sv. Miklavža iz Majšperka pod vodstvom Jožeta Jagra, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, ki ga vodi Stanko Vedlin, najmlajši iz otroškega vrtca in učenci Osnovne šole Majšperk, prvič seje predstavila folklorna skupina KD Sto-perce ter tamburaški orkester Kulturno umetniškega društva Mašperk pod vodstvom profesorja Draga Kleina. Svoj prispevek k uspehu prireditve je zagotovo primaknila tudi domača voditeljica Zlatka Lampret, ki je med domiselni vodjem obiskovalce popeljala tudi skozi nekatere znamenitosti občine Majšperk.
V drugem delu so se udeleženci slovesnosti premestili v bližnji prireditveni šotor ob občinskem poslopju kjer so gostoljubni Majšperčani vse pogostili, nato pa se skupaj zabavali s Frajkinclari. Ob prazniku so v prostorih gasilskega doma Majšperk postavili na ogled zanimivo razstavo izdelkov številnih društev iz območja celotne občine, v gradu Hamre pa je še ta teden na ogled razstava likovnih del, ki so jo odprli ob zaključku letošnje slikarske kolonije Maj-šperk 2008.
M. Ozmec
Naši sodelavki v akciji Iščete svoj stil, Minki Feguš in njenemu možu Andreju iz Repišč, čestitamo ob rojstvu sinka Gabriela. Mladi družini želi vse najlepše, uredništvo Štajerskega tednika.
Naročite
Štajerski TEDNIK
l» jm
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo	Priloga: TV okno -
48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
________SiB________
NAROČILNICA ZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
RADIO TEDNIK Ptuj doc. Raičeva 6 2250 Ptuj
Staierski ln ¡"ÍA^
otai ersni
TEDNIK

• • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v Atol DARIL pre
Franc Škrjanee,
Moravci 132, 9243 Mala Nedelja
Stanko Petek, Hlaponci 48,2257 Polenšak
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Prireditvenik
Torek, 16. september
Poljčane, prostori vinogradnikov in sadjarjev, predavanje Priprava na trgatev, predavateljica bo gospa Hauptman iz Kmetijskega zavoda Maribor Ptuj, viteška dvorana gradu, koncert židovske glasbe v izvedbi španske skupine Le Tendre Amour, koncert organizira Mestna občina Ptuj in mesto Varaždin v sklopu 38. Varaždinskih baročnih večerov
Slovenska Bistrica, na Graslovem stolpu, razstava Forma viva Makole, razstava je na ogled do konca septembra
Slovenska Bistrica, galerija Mimogrede, Dom svobode, na ogled je razstava digitalne fotografije
Dežno pri Makolah, od gradu Štatenberg do galerija Dvoršak, razstava skulptur iz varjenega železa
Sreda, 17. september
17.00 Slovenska Bistrica, center za starejše občane, predavanje in prikaz preventivnih vaj pri zdravljenju osteoporoze, predavateljica bo Karolina Računica 19.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična ura z ustvarjalno delavnico
Četrtek, 18. september
Ormož, avla občine, razstava ob 250. obletnici rojstva Valentina Vodnika Svetinje, praznik trgatve ter ocenjevanje predikatnih vin
Na podlagi 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi Prometne študije Mestne občine Ptuj
1.
Javno se razgrne Prometna študija Mestne občine Ptuj, ki jo je pripravilo podjetje Lineal d.o.o, Maribor.
2.
Javna razgrnitev Prometne študije Mestne občine Ptuj bo v času od 18. 9. do vključno 29. 9. 2008 v prostorih Mestne občine Ptuj, sejna soba v pritličju (vhod z ulice zraven Loterije). Dokument bo v celoti dostopen tudi na spletni strani Mestne občine Ptuj (http:// www.ptuj.si).
3.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava Prometne študije Mestne občine Ptuj izvedena v sredo, 1. 10. 2008 ob 16. uri v prostorih Mestne občine Ptuj, sejna soba v pritličju (vhod z ulice zraven Loterije).
4.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjeni Prometni študiji Mestne občine Ptuj na naslov Mestna občina Ptuj, Oddelek GIK, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, po elektronski pošti na naslov okolje@ptuj.si ali jih vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenem mestu.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (http://www.ptuj.si).
Številka: 430-47/2007 Datum: 12. 9. 2008
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
o o d o ob o o S3 □ t?
za pripravo in dostavo blaga kupcem
zaposlimo
SKLADIŠČNIKA - DOSTAVLJALCA
vaše delo bo obsegalo pripravo in dostavo igrač ter otroške opreme kupcem v Sloveniji. Pričakujemo osebo:
-	s poklicno izobrazbo ustrezne smeri,
-	z vozniškim izpitom B kategorije,
-	z veseljem do vožnje,
-	ki je komunikativna in skrbna,
-	s smislom za red in natančnost.
Nudimo zanimivo delo in stimulativno plačilo. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas ter s poskusno dobo 3 mesece.
Pisne ponudbe pošljite do 20. septembra na naslov: Apollo d.o.o., Slomškova 3, 2250 Ptuj ali na info@apollo.si.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM grozdje laški rizling, 2000 kg. Telefon 757 36 71.
PRODAM zrnje tritikale. Telefon 720 83 71.
NESNICE, rjave, grahaste, stare 15 tednov, prodam po 3 evre za kos, dostava na dom. Marčič, Starošinci 39, telefon 792 35 71.
PRODAMO različne sorte grozdja, belo in rdeče, ter vino. Telefon 041 398 979.
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo, po 2,30 evra za žival. Naročila sprejemajo po telefonu 688 1381, 040 531 246.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
V NAJEM vzamem njive - Gorišni-ca ali okolica. Tel. 041 670 766.
PRODAM suho luščeno koruzo in trgatev kvintona z brajd. Tel. 031 887 591
PRODAM drva. Tel. 041 955 324.
PRODAM trosilnik za hlevski gnoj. 794 56 91 ali 031 601 673.
PRODAM koruzo na 1,20 ha njive v Lovrencu. Inf. na tel. 041 964 200.
PRODAMO nakladalnik, 19, obračalnik pajek, puhalnik in ličkalnik, vse malo rabljeno. Tel. 746 11 31.
PRODAM brejo kravo in telico. Tel. 051 254 556.
ODKUPUJEM suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
PRODAM vino belo mešano (mu-škatni silvanec, laški rizling, šipon) po 1,1 € za količine nad 20l. Tel.: 031 733 157 (popoldan).
ZAPOSLIMO zidarje in delavce v gradbeništvu. Zidarstvo Marjan Fuks, s. p., Pristava 21 c, Cirkulane. GSM 031 554 104, pokličite po 19. uri.
IŠČEM delo v gospodinjstvu. Telefon 070 304 421.
GREM pomagat pospravljat in čistit starejšim ljudem. Telefon 041 915 368.
ZAPOSLIMO pomočnika v kovinarski delavnici. Podjetje Maksimus, d. o. o, Mezgovci ob Pesnici 17, tel. 040 504 918.
NEPREMIČNINE
PRODAM starejše 4-sobno stanovanje v centru Ptuja v izmeri 129 m2. Informacije na tel. 051 348 278.
SPUHLJA - oddam v najem dvosta-novanjsko hišo ali dve ločeni trisobni stanovanji. Telefon 041 538 416.
NA PTUJU pri bolnici prodam garažo. Tel. 041 757 657.
PRODAM gozd v Zaklu pri Podlehni-ku, cena 3.500 €. Tel. 794 00 14.
KUPIMO oz. najamemo starejšo hišo na Ptuju ali v bližini Ptuja. Lahko zamenjamo za stanovanje. Tel. 031 648 255.
PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored; enosobno, 36,6 m2,43.900 EUR; 1,5-sobno, 44,6 m2, 53.500 EUR; popolnoma prenovljena 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanja so prazna in takoj vseljiva. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www.davki-finace.com/nepremic-nine ali 031 602 396.
HIŠA, novogradnja 2007, 3 km iz Ptuja (v celoti opremljeno, 340 m2, 700 €/m2), prodam. Tel. 040 150 502.
RAZNO
PRODAM suha bukova ali mešana drva po ugodnih cenah z možnostjo dostave na dom. 02 769 15 91 ali 041 610 210.
PRODAM deske in letve za ostrešje ter kupim 150-kg prašiča. Tel. 031 712 374.
www.tednik.si
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
• prilogo ||
V septembrski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD,
lahko med ostalim preberete o letošnji letini
jabolk in pripravi za skladiščenje, o kapi vinske trte, pripravi na trgatev, o
vplivih na lastnosti posameznih vinskih sort ter o pridelku in kakovosti zelenjave.
Revija Sad - 19 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	tudi za prihodke nižje od 400__EUR
-	obremenitev prihodka tudi do 50 %
- poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
KOVA TKA ttai PnpM i p Plrta— Uta IBI> 2250 PTUJ
POSKRBITE ZA JESENSKO OBUTEV
15.00
19.00
19.00
www.radio-tednik.si
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili? Ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Da, zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomine na 14. september 2007, ko smo te tako hitro izgubili, naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Franc Golob
IZ MARKOVCEV 32 A
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu ter mu zaželite miren počitek.
Žalujoči: žena, hčerka in sin z družinama
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
SPOMIN
15. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi ata, brat, dedek in tast
Martin Žlahtič
IZ DORNAVE 36 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji

Že 10 let te med nami več ni, takrat si za vedno zatisnil svoje oči. Kruta bolezen te je utrgala od nas, za vedno je onemel tvoje harmonike glas. Sedaj sveče ti v spomin gorijo in rože tvoj prerani grob krasijo.
SPOMIN
16. septembra mineva 10 let žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Klinger
IZ BOROVCEV 5 A
Lep je spomin nate, a hkrati tudi boleč, saj te zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki z dobro mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Z ljubeznijo v srcih se te spominjamo: žena Katarina, otroci Janko, Nada in Miran z družinami
VSAK CETRTÉK OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. NOVI SPOMINI-Pet minut
2.	Ans. GOLTE - Če ti boš moja punca
3.	Ans. HARMONIJA-Kdo siti
4.	Ans. PREPIH - Meje jesti, meje piti
5.	Ans. CVET - Petek je - in trinajsti
6.	Ans. KAVNIK- Ej kakšna ohcet
7.	Ans. ZREŠKA POMLAD - Odšli ste
ŠOPEK POSKOČNIH
Tel. itevilka:

POP 7 TOP
1.	NATALIJA KOLSEK - Vince rumeno
2.	NUŠA DERENDA - Za Slovenijo živim
3.	MOJCA-Hvala ti
4.	DOMEN KUMER IN PETRA PEČOVNIK- Kamasutra
5.	STANE VIDMAR-Marija
6.	MALIBU - Življenje so ene štenge
7.	DAVID GROM - Ne prosi me
POP 7 TOP
Glasovnice pojQJlte na doplralcah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Viktorija Roškar Slavšina 56 2255 Vitomarci
Edino
vaša odločitev bo
zares
prava!
21. septembra oddajte svoj glas in odločajte o svoji prihodnosti.
nova politika
Gorišnica • 60 let Štajerskega tednika in 45 let Radia Ptuj
Praznovali smo skupaj z vami
Sodelavci informacijske družbe Radio-Tednik Ptuj smo v soboto, 13. septembra, v športni dvorani v Gorišnici vsem našim bralcem in poslušalcem podarili zabavnoglasbeno prireditev pod naslovom Praznujmo skupaj, ki smo jo pripravili ob letošnjem praznovanju 60-letnice Štajerskega tednika in 45-letnice Radia Ptuj.
Zaradi slabega vremena smo prvotno načrtovano za-bavnoglasbeno prireditev ob jubilejih obeh naših medijev z letališča v Moškanjcih, kjer je bilo že vse dogovorjeno za nastop okoli 100 popularnih glasbenih gostov in skupin, v siju najsodobnejših žarometov in profesionalnega ozvočenja, žal v zadnjem trenutku ter v bistveno zmanjšanem obsegu prenesli v športno dvorano v Gorišnici.
Kljub temu nam je bilo lepo, saj smo tako na suhem, skupaj s številnimi bralci in poslušalci, nadvse zabavno proslavili 60-letnico Štajerskega tednika in 45-letnico Radia Ptuj.
Po uvodnem pozdravu Jožeta Bračiča, direktorja naše družbe Radio-Tednik Ptuj, smo v skoraj štiriurnem programu oba naša jubileja proslavili ob nepozabnih nastopih simpatične Natalije Verboten, legendarnega Ansambla Lojzeta Slaka s fanti s Praprotna, ki so slovensko pesem in domačo zabavno glasbo ponesli skoraj po vsem svetu, pa Wernerja in brhke Brigite Šuler ter nepogrešljivega Prekmurca Vlada Kreslina z Malimi bogovi in njegovo Beltinško bando.
Vsi skupaj smo doživeli zares prijeten glasbeni večer, saj so bili nekateri, predvsem tisti mlajši obiskovalci, ob nastopu posameznih glasbenikov tako navdušeni, da so skandirali in zaplesali kar okrog odra.
Za svojstveno popestritev programa smo z napovedmi posameznih nastopov poskrbeli skoraj vsi radijski voditelji, kot se spodobi pa smo vam predstavili tudi skoraj vse (tiste, ki so bili prisotni) člane ekip časopisnega in radijskega medija. V novih jubilejnih majicah z napisi 60 let Štajer-
Foto: M. Ozmec
Prijeten večer in skupno praznovanje je bralcem in poslušalcem zaželel direktor naše družbe Jože Bračič.
Foto: M. Ozmec
Člani ekipe ustvarjalcev radijskega programa
Foto: Črtomir Goznik
Foto: M. Ozmec
Nekoliko okrnjena ekipa Štajerskega tednika
Sodelavke iz marketinga in skupnih služb našega radia in časopisa
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zapela sta tudi Werner in Brigita Šuler, najprej vsak zase, nato pa še nekaj skupnih uspešnic.
Ob nastopu Vlada Kreslina z Malimi bogovi in Beltinško bando so se pod odrom zbrali navdušenci vseh starosti.
Foto: M. Ozmec
Tako kot sicer v upravnih prostorih naše družbe so vas ob vhodu v dvorano pričakale naše Majda, Justina in Jelka z jubilejnimi kapami in klobuki.
skega tednika in 45 let Radia Ptuj so se predstavili snovalci obeh medijev, od urednikov, voditeljev, napovedovalcev in tonskih tehnikov Radia Ptuj do uredniške, novinarske in tehnične redakcije Štajerskega tednika, pa seveda nepogrešljivega marketinga obeh medijev ter sodelavk iz naših skupnih služb. Mnoge med njimi ste
nekateri videli prvič v živo.
Vzdušje v dvorani je bilo zares prijetno, saj smo poskušali zadovoljiti čim širši krog vaših glasbenih okusov. Vsem, ki niste bili tokrat z nami, je lahko kar malce žal, v tolažbo pa naj vam zaupamo, da načrtujemo osrednjo proslavo ob obeh naših letošnjih jubilejih predvidoma v začetku novembra,
zato smo prepričani, da bodo tedaj med nami tudi naši nekdanji sodelavke in sodelavci, tudi predstavniki lokalnih oblasti in javnega življenja, ki smo jih tokrat morda malce pogrešali.
Iskrena hvala vam, dragi bralke in bralci, cenjeni po-
slušalke in poslušalci, za vašo zvestobo obema našima medijema, vsi se še kako zavedamo, da brez vas tudi nas ne bi bilo, zato se bomo še naprej trudili, da bomo deležni vaše cenjene pozornosti, da bomo še dolgo prijatelji!
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Minka Feguš, Repišče 9/a, Zgornji Leskovec - Gabriela; Tatjana Smiljan, Trnovski Vrh 35/b, Trnovska vas - Niko; Janja Podhraški, Izletniška ulica 10, Rogaška Slatina - Tita; Natalija Gerečnik, Podlože 43, Ptujska Gora - Žiga; Nada Vuk, Hrasto-vec 24/g Zavrč - Žaka; Mateja Ivančič, Smetanova 90, Maribor
-	Dominika; Svetlana Žitnik, Kicar 3, Ptuj - Tjašo; Mirjam Petrič Komučar, Kraigherjeva 28, Ptuj - Andrejo; Suzana Kelc, Brstje 27/b, Ptuj - Luka; Nataša Miklaužič, Izletniška 10, Rogaška Slatina - Vida; Karmen Plajnšek, Kočice 7, Žetale - Jana; Sabina Hliš, Medribnik 21, Cirkulane
-	Žiga; Nina Mikolič, Trniče 13, Marjeta na Dravskem polju -Laro; Katja Senčar, Pušenci 36/a, Ormož - Žiga; Suzana Lozinšek, Videm pri Ptuju 49 - Kajo; Anica Dajčar, Ivana Kaučiča cesta 6, Ljutomer - Nušo; Natalija Janže-kovič Kukovec, Sovretovapot 37, Ptuj - Jureta; Tamara Gregorec, Grajenščak 25/c, Ptuj - Aneja. Umrli so: Silvo Kolarič, Gomilci 12, rojen 1955 - umrl 01. septembra 2008; Boštjan Horvat, Sen-čak pri Juršincih 28, rojen 1982
-	umrl 31. avgusta 2008; Terezija Fridl, Rimska pl. 2, Ptuj, rojena 1912 - umrla 01. septembra 2008; Marija Marinič, rojena Štopfer, Pobrežje 51, rojena 1924 - umrla 02. septembra 2008; Mijo Burina, Janežovci 10, rojen 1928 - umrl 01. septembra 2008; Marija Vau-potič, rojena Vrtnik, Trdinova ul. 4, Ptuj, rojena 1925 - umrla 03. septembra 2008; Terezija Rož-man, rojena Petek, Mestni Vrh 77, rojena 1932 - umrla 02. septembra 2008; Kristina Krušič, rojena Mlakar, Strajna 40, rojena 1943
-	umrla 04. septembra 2008; Stanislav Lovrenčič, Drbetinci 23, rojen 1949 - umrl 04. septembra 2008; Franc Lah, Spuhlja 46, rojen 1951 - umrl 06. septembra 2008; Rudolf Kokol, Sp. Velovlek 30/b, rojen 1942 - umrl 05. septembra 2008; Franc Hameršak, Ločki Vrh 35, rojen 1934 -umrl 08. septembra 2008; Anton Kor-par, Trubarjeva ul. 13, Ptuj, rojen 1938 - umrl. 20. avgusta 2008. Poroke - Ptuj: Matej Murko in Tamara Mihajlovič, Dornava 137/b. Janez Kolenko in Elizabeta Gavez, Stojnci 131. Sebastjan Miškovič in Sanja Levašič, Arbaj-terjeva ul. 9, Ptuj. Jaka Gnezda, Kalistrova ulica 8, Postojna, in Valerija Breznik, Vošnjakova ulica 10, Ptuj. Benjamin Kacijan, Gočova 39, in Mojca Goloveršnik, Ptujska cesta 7, Pragersko. Marko Viher, Gradišče 9, in Bernardka Tikvič, Mestni Vrh 121/a. Erik Pa-gon, Bazoviška ulica 15, Tolmin, in Janja Rožmarin, Poljska cesta 13/a, Ptuj. Matjaž Kekec, Podvin-ci 16/a, in Marjana Hameršak, Bukovci 68.
Poroke - Ormož: Mitja Čurin in Lidija Rudolf, Loperšice 22/e, Ormož. Peter Kirič in Silvija Kirič Ternon, Velika Nedelja 38/a.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je Matevž (21.) vedren, bo prijetna jesen.
Danes bo na Primorskem zmerno oblačno, burja bo slabela. Drugod bo še prevladovalo oblačno vreme, ponekod bodo še manjše padavine. Pihal bo severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 20 stopinj C.
V sredo bo precej jasno, več oblačnosti bo v vzhodni Sloveniji. Zjutraj boponekodpo nižinah megla. V četrtek se bo po delno jasnem in ponekod meglenem jutru čez dan spet pooblačilo.