334 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 335Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
Vidra in bober, skrivnostna prebivalca 
reke Drave in njenih pritokov
Tatjana Gregorc
Tako vidra kot bober sta kopenska sesalca, ki sta v celoti prilagojena na vodno okolje. 
Medtem ko vidra večino časa preživi na kopnem, je bober bistveno bolj vezan na vodo in se 
od nje le redko oddalji več kot dvajset metrov. Vrsti si sicer delita življenjski prostor, poleg 
videza pa se razlikujeta tudi po izbiri jedilnika, družinskem življenju in velikosti teritorija. 
Vidra je spretna tako v vodi kot na kopnem, medtem ko je bober na kopnem precej okoren, 
predvsem zaradi drugačnega telesnega ustroja. Pri skoraj enaki telesni dolžini je bober tudi 
do trikrat težji od vidre. Vidra spada med zveri in se prehranjuje večinoma z ribami, bober 
pa je glodavec in izključni rastlinojed. Bobri so monogamne živali, njihovo družinsko življe-
nje je precej podobno kot pri ljudeh; partnerja sta si zvesta celo življenje in s potomci dveh 
generacij živita v bobrišču. Skupaj skrbijo za vzdrževanje bobrišča in jezov ter za varnost 
in nego mladičev. Samica vidre sama skrbi za svoje mladiče, naučiti jih mora plavanja in 
potapljanja ter lova v vodnem okolju. Vrsti pa imata tudi precej podobno zgodovino, obe 
so v preteklosti lovili zaradi izredno kakovostnega kožuha, bobra pa tudi zaradi bobrovine 
(izločka posebnih vonjalnih vrečk). Obe vrsti sta poleg rib, dvoživk in želv celo veljali za 
postno hrano, kar je določil Konstanški koncil oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor, 
ki je potekal v letih od 1414 do 1418. 
O vidri
Evrazijska vidra (Lutra lutra) spada v druži-
no kun (Mustelidae), ki je najbolj raznovr-
stna in najštevilčnejša družina iz reda zveri. 
V Sloveniji poleg vidre živi več predstavni-
kov te družine, in sicer kuna belica, kuna 
zlatica, jazbec, dihur ter mala in velika pod-
lasica. Vidra je spretna plavalka, v vodi do-
seže hitrost do petnajst kilometrov na uro, k 
čemur pripomore hidrodinamična oblika te-
lesa, plavalna kožica na vseh štirih tacah ter 
dolg, mišičast rep, ki ga uporablja kot kr-
milo. Pod vodo zdrži približno dve minuti. 
Pomembna prilagoditev na vodno okolje je 
tudi kožuh izjemne gostote – šestdeset tisoč 
dlak na kvadratni centimeter.
Na vidrinem jedilniku so najpogosteje ribe 
in predstavljajo več kot osemdeset odstotkov 
njene prehrane. Sledijo dvoživke, ptice, glo-
davci, raki in školjke ter žuželke. Pri lovu v 
vodi si pomaga tudi z izjemno dolgimi brki 
(vibrisami), ki lahko v dolžino merijo do pet-
indvajset centimetrov. Jedilnik spretno prila-
gaja okoljskim razmeram in razpoložljivosti 
plena: iz Madžarske poročajo o plenjenju mo-
čvirskih sklednic, s Cerkniškega jezera pa o 
prehranjevanju z dvoživkami v času množič-
nega prezimovanja v eni od kraških jam. Po-
dobno kot pri ostalih zvereh ima tudi vidra 
razmeroma veliko potrebo po energiji. Vnos 
hrane je od dvanajst do petnajst odstotkov 
Vidra. Foto: Tatjana Gregorc.
Obljudeno vidrino markirno mesto pod mostom, vidni so ostanki ribjih koščic in črni izloček analnih žlez. 
Foto: Tatjana Gregorc.
334 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 335Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
Vidra in bober, skrivnostna prebivalca 
reke Drave in njenih pritokov
Tatjana Gregorc
Tako vidra kot bober sta kopenska sesalca, ki sta v celoti prilagojena na vodno okolje. 
Medtem ko vidra večino časa preživi na kopnem, je bober bistveno bolj vezan na vodo in se 
od nje le redko oddalji več kot dvajset metrov. Vrsti si sicer delita življenjski prostor, poleg 
videza pa se razlikujeta tudi po izbiri jedilnika, družinskem življenju in velikosti teritorija. 
Vidra je spretna tako v vodi kot na kopnem, medtem ko je bober na kopnem precej okoren, 
predvsem zaradi drugačnega telesnega ustroja. Pri skoraj enaki telesni dolžini je bober tudi 
do trikrat težji od vidre. Vidra spada med zveri in se prehranjuje večinoma z ribami, bober 
pa je glodavec in izključni rastlinojed. Bobri so monogamne živali, njihovo družinsko življe-
nje je precej podobno kot pri ljudeh; partnerja sta si zvesta celo življenje in s potomci dveh 
generacij živita v bobrišču. Skupaj skrbijo za vzdrževanje bobrišča in jezov ter za varnost 
in nego mladičev. Samica vidre sama skrbi za svoje mladiče, naučiti jih mora plavanja in 
potapljanja ter lova v vodnem okolju. Vrsti pa imata tudi precej podobno zgodovino, obe 
so v preteklosti lovili zaradi izredno kakovostnega kožuha, bobra pa tudi zaradi bobrovine 
(izločka posebnih vonjalnih vrečk). Obe vrsti sta poleg rib, dvoživk in želv celo veljali za 
postno hrano, kar je določil Konstanški koncil oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor, 
ki je potekal v letih od 1414 do 1418. 
O vidri
Evrazijska vidra (Lutra lutra) spada v druži-
no kun (Mustelidae), ki je najbolj raznovr-
stna in najštevilčnejša družina iz reda zveri. 
V Sloveniji poleg vidre živi več predstavni-
kov te družine, in sicer kuna belica, kuna 
zlatica, jazbec, dihur ter mala in velika pod-
lasica. Vidra je spretna plavalka, v vodi do-
seže hitrost do petnajst kilometrov na uro, k 
čemur pripomore hidrodinamična oblika te-
lesa, plavalna kožica na vseh štirih tacah ter 
dolg, mišičast rep, ki ga uporablja kot kr-
milo. Pod vodo zdrži približno dve minuti. 
Pomembna prilagoditev na vodno okolje je 
tudi kožuh izjemne gostote – šestdeset tisoč 
dlak na kvadratni centimeter.
Na vidrinem jedilniku so najpogosteje ribe 
in predstavljajo več kot osemdeset odstotkov 
njene prehrane. Sledijo dvoživke, ptice, glo-
davci, raki in školjke ter žuželke. Pri lovu v 
vodi si pomaga tudi z izjemno dolgimi brki 
(vibrisami), ki lahko v dolžino merijo do pet-
indvajset centimetrov. Jedilnik spretno prila-
gaja okoljskim razmeram in razpoložljivosti 
plena: iz Madžarske poročajo o plenjenju mo-
čvirskih sklednic, s Cerkniškega jezera pa o 
prehranjevanju z dvoživkami v času množič-
nega prezimovanja v eni od kraških jam. Po-
dobno kot pri ostalih zvereh ima tudi vidra 
razmeroma veliko potrebo po energiji. Vnos 
hrane je od dvanajst do petnajst odstotkov 
Vidra. Foto: Tatjana Gregorc.
Obljudeno vidrino markirno mesto pod mostom, vidni so ostanki ribjih koščic in črni izloček analnih žlez. 
Foto: Tatjana Gregorc.
336 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 337Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
teže osebka, v zimskem času tudi do dvajset 
odstotkov. Odrasli samci merijo v dolžino 
približno sto dvajset centimetrov, izjemoma 
tehtajo tudi več kot enajst kilogramov.
Povprečna metabolna stopnja pri kunah je 
za dvajset odstotkov višja kot pri drugih 
sesalcih, vidra pa dodatne količine energije 
izgubi še zaradi vode, ki ima petindvajset-
krat večjo toplotno prevodnost kot zrak. V 
nasprotju z nekaterimi drugimi vrstami kun 
(na primer jazbecem) vidre nimajo podko-
žnega maščevja, hkrati pa imajo tudi manjšo 
sposobnost izkoristka maščob iz hrane kot 
drugi sesalci. Dodatno na izkoristek hrane 
vpliva zelo kratek zadrževalni čas hrane v 
prebavilih, ki je zgolj tri ure.
Vidre so samotarske in teritorialne živali, 
svoj teritorij skrbno označujejo z iztrebki 
(imenujemo jih vidreki), izločki analnih žlez 
in urinom. Številni iztrebki, ki jih najpogo-
steje puščajo pod mostovi ali na izpostavlje-
nih mestih ob vodah (na primer na drevesnih 
deblih, večjih kamnih ali skalah), omogočajo 
sporazumevanje med osebki. Pri preučevanju 
vider v ujetništvu so ugotovili, da lahko vi-
dre prepoznavajo različne osebke svoje vrste 
po vonju iztrebkov, starih do šestdeset dni. 
Velikost teritorijev je odvisna od kakovosti 
življenjskega prostora. Na reki Muri smo z 
analizo DNA velikost življenjskih prostorov 
ocenili na dobre štiri kilometre rečne obale 
oziroma na dobra dva kilometra reke. Pri 
tem so teritoriji samcev praviloma večji in 
se prekrivajo s teritoriji več samic. Vidra je 
sicer prilagojena na vodno okolje, a večino 
časa preživi na kopnem. 
Parjenje praviloma poteka v hladnejšem delu 
leta, v različnih okoljih (na primer ob mor-
ski obali ali na območjih z milimi zimami) 
pa lahko tudi v drugih obdobjih, kar je od-
visno predvsem od sezonske razpoložljivosti 
hrane. Samica skrbno izbere brlog (vidrino), 
ki je od vode lahko oddaljen tudi več kot 
kilometer. Po triinšestdesetih dneh skoti 
dva do tri mladiče (izjemoma celo štiri ali 
pet). Mladiči so ob rojstvu slepi in tehtajo 
le okrog sto dvajset gramov. Že kmalu po 
tretjem tednu uživajo prežvečeno hrano, pri 
materi pa sesajo več kot pet mesecev. Brlog 
prvič zapustijo pri starosti od osem do deset 
tednov. Osamosvajanje mladičev se počasi 
prične po devetih mesecih, pri materi pa 
lahko ostanejo tudi več kot eno leto. Živa-
li spolno dozorijo pri približno dveh letih, 
manj kot deset odstotkov samic pa koti vsa-
ko leto, na kar najverjetneje vpliva kakovost 
življenjskega prostora. Vidre lahko živijo de-
set let, v ujetništvu tudi več, vendar v naravi 
visoko starost doseže manj kot odstotek ži-
vali. Povprečna starost vider je samo leto do 
dve, k temu prispeva visoka smrtnost mladi-
čev: približno četrtina jih ne dočaka starosti 
dveh let, tri leta pa jih dočaka le polovica. 
Raziskave na Shetlandskih otokih so poka-
zale, da vsako leto umre približno trideset 
odstotkov odraslih vider.
Kljub intenzivnemu lovu vidra nikoli ni 
popolnoma izginila s slovenskega ozemlja, 
vidrina populacija v Sloveniji in v Evropi 
pa je doživela velik upad v petdesetih letih 
prejšnjega stoletja, tako zaradi lova kot tu-
di zaradi izgube in poslabšanja življenjskih 
prostorov. 
O bobru
Bober je drugi največji glodavec na svetu 
(večja je le južnoameriška kapibara) in naj-
večji evropski glodavec. Poznamo dve vrsti, 
in sicer evropskega (Castor fiber) in kanad-
skega (Castor canadensis). Vrsti sta si mor-
fološko tako podobni, da ju na pogled ni 
možno ločiti med seboj. Podobno velja tudi 
za ločevanje samcev od samic. Bobri namreč 
nimajo zunanji spolnih znakov, samca in sa-
mico lahko po zunanjem videzu ločimo le v 
času, ko imajo samice mladiče in so seski 
dobro vidni. Odrasla žival meri v dolžino 
do sto štirideset centimetrov, od tega tretji-
no dolžine predstavlja rep. Povprečna tele-
sna masa odraslih živali je približno dvajset 
kilogramov, lahko pa presega tudi trideset 
kilogramov. Bobrov kožuh ni tako gost kot 
vidrin, še vedno pa ima približno triindvaj-
set tisoč dlak na kvadratni centimeter.
Bober je dober plavalec, v vodi doseže hi-
trost do deset kilometrov na uro, na kopnem 
pa je bolj okoren. S plavalno kožico ima 
opremljene samo zadnje noge, ki so pri od-
raslih živalih velike za človeško dlan. Spre-
dnje noge so odlične za kopanje, prijemanje 
vej in utrjevanje jezov ter bobrišč z blatom. 
Značilni sploščeni rep je pokrit s keratin-
skimi luskami in služi kot krmilo, veslo ali 
alarmna naprava, kot opora pri glodanju 
dreves ali hoji po zadnjih nogah, zaloga 
tolšče za zimo ali pripomoček za ohlajanje 
v toplejšem delu leta. Bobrove ustnice so 
odlakane, kar je posebnost v živalskem sve-
tu: zaprejo se za zgornjimi glodači, to omo-
goča, da lahko živali plavajo z vejo v ustih, 
ne da bi požirale vodo. Posebna prozorna 
membrana v očesu (znana tudi kot tretja 
veka) pod vodo deluje kot podvodna očala 
in omogoča prilagoditev na lom svetlobe v 
vodi. Pomembna prilagoditev na vodno oko-
lje je kožna guba v žrelu, ki zapira sapnik 
in omogoča živalim, da se lahko pod vodo 
tudi prehranjujejo. Pod vodo lahko zdržijo 
neverjetnih petnajst minut, kar jim omo-
goča učinkovita izmenjava zraka v pljučih: 
ljudje lahko v pljučih izmenjamo približno 
petnajst odstotkov vdihanega zraka, bobri 
pa neverjetnih petinsedemdeset odstotkov. 
Ko so pod vodo, lahko znižajo srčni utrip s 
Bober. Foto: iStock.
336 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 337Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
teže osebka, v zimskem času tudi do dvajset 
odstotkov. Odrasli samci merijo v dolžino 
približno sto dvajset centimetrov, izjemoma 
tehtajo tudi več kot enajst kilogramov.
Povprečna metabolna stopnja pri kunah je 
za dvajset odstotkov višja kot pri drugih 
sesalcih, vidra pa dodatne količine energije 
izgubi še zaradi vode, ki ima petindvajset-
krat večjo toplotno prevodnost kot zrak. V 
nasprotju z nekaterimi drugimi vrstami kun 
(na primer jazbecem) vidre nimajo podko-
žnega maščevja, hkrati pa imajo tudi manjšo 
sposobnost izkoristka maščob iz hrane kot 
drugi sesalci. Dodatno na izkoristek hrane 
vpliva zelo kratek zadrževalni čas hrane v 
prebavilih, ki je zgolj tri ure.
Vidre so samotarske in teritorialne živali, 
svoj teritorij skrbno označujejo z iztrebki 
(imenujemo jih vidreki), izločki analnih žlez 
in urinom. Številni iztrebki, ki jih najpogo-
steje puščajo pod mostovi ali na izpostavlje-
nih mestih ob vodah (na primer na drevesnih 
deblih, večjih kamnih ali skalah), omogočajo 
sporazumevanje med osebki. Pri preučevanju 
vider v ujetništvu so ugotovili, da lahko vi-
dre prepoznavajo različne osebke svoje vrste 
po vonju iztrebkov, starih do šestdeset dni. 
Velikost teritorijev je odvisna od kakovosti 
življenjskega prostora. Na reki Muri smo z 
analizo DNA velikost življenjskih prostorov 
ocenili na dobre štiri kilometre rečne obale 
oziroma na dobra dva kilometra reke. Pri 
tem so teritoriji samcev praviloma večji in 
se prekrivajo s teritoriji več samic. Vidra je 
sicer prilagojena na vodno okolje, a večino 
časa preživi na kopnem. 
Parjenje praviloma poteka v hladnejšem delu 
leta, v različnih okoljih (na primer ob mor-
ski obali ali na območjih z milimi zimami) 
pa lahko tudi v drugih obdobjih, kar je od-
visno predvsem od sezonske razpoložljivosti 
hrane. Samica skrbno izbere brlog (vidrino), 
ki je od vode lahko oddaljen tudi več kot 
kilometer. Po triinšestdesetih dneh skoti 
dva do tri mladiče (izjemoma celo štiri ali 
pet). Mladiči so ob rojstvu slepi in tehtajo 
le okrog sto dvajset gramov. Že kmalu po 
tretjem tednu uživajo prežvečeno hrano, pri 
materi pa sesajo več kot pet mesecev. Brlog 
prvič zapustijo pri starosti od osem do deset 
tednov. Osamosvajanje mladičev se počasi 
prične po devetih mesecih, pri materi pa 
lahko ostanejo tudi več kot eno leto. Živa-
li spolno dozorijo pri približno dveh letih, 
manj kot deset odstotkov samic pa koti vsa-
ko leto, na kar najverjetneje vpliva kakovost 
življenjskega prostora. Vidre lahko živijo de-
set let, v ujetništvu tudi več, vendar v naravi 
visoko starost doseže manj kot odstotek ži-
vali. Povprečna starost vider je samo leto do 
dve, k temu prispeva visoka smrtnost mladi-
čev: približno četrtina jih ne dočaka starosti 
dveh let, tri leta pa jih dočaka le polovica. 
Raziskave na Shetlandskih otokih so poka-
zale, da vsako leto umre približno trideset 
odstotkov odraslih vider.
Kljub intenzivnemu lovu vidra nikoli ni 
popolnoma izginila s slovenskega ozemlja, 
vidrina populacija v Sloveniji in v Evropi 
pa je doživela velik upad v petdesetih letih 
prejšnjega stoletja, tako zaradi lova kot tu-
di zaradi izgube in poslabšanja življenjskih 
prostorov. 
O bobru
Bober je drugi največji glodavec na svetu 
(večja je le južnoameriška kapibara) in naj-
večji evropski glodavec. Poznamo dve vrsti, 
in sicer evropskega (Castor fiber) in kanad-
skega (Castor canadensis). Vrsti sta si mor-
fološko tako podobni, da ju na pogled ni 
možno ločiti med seboj. Podobno velja tudi 
za ločevanje samcev od samic. Bobri namreč 
nimajo zunanji spolnih znakov, samca in sa-
mico lahko po zunanjem videzu ločimo le v 
času, ko imajo samice mladiče in so seski 
dobro vidni. Odrasla žival meri v dolžino 
do sto štirideset centimetrov, od tega tretji-
no dolžine predstavlja rep. Povprečna tele-
sna masa odraslih živali je približno dvajset 
kilogramov, lahko pa presega tudi trideset 
kilogramov. Bobrov kožuh ni tako gost kot 
vidrin, še vedno pa ima približno triindvaj-
set tisoč dlak na kvadratni centimeter.
Bober je dober plavalec, v vodi doseže hi-
trost do deset kilometrov na uro, na kopnem 
pa je bolj okoren. S plavalno kožico ima 
opremljene samo zadnje noge, ki so pri od-
raslih živalih velike za človeško dlan. Spre-
dnje noge so odlične za kopanje, prijemanje 
vej in utrjevanje jezov ter bobrišč z blatom. 
Značilni sploščeni rep je pokrit s keratin-
skimi luskami in služi kot krmilo, veslo ali 
alarmna naprava, kot opora pri glodanju 
dreves ali hoji po zadnjih nogah, zaloga 
tolšče za zimo ali pripomoček za ohlajanje 
v toplejšem delu leta. Bobrove ustnice so 
odlakane, kar je posebnost v živalskem sve-
tu: zaprejo se za zgornjimi glodači, to omo-
goča, da lahko živali plavajo z vejo v ustih, 
ne da bi požirale vodo. Posebna prozorna 
membrana v očesu (znana tudi kot tretja 
veka) pod vodo deluje kot podvodna očala 
in omogoča prilagoditev na lom svetlobe v 
vodi. Pomembna prilagoditev na vodno oko-
lje je kožna guba v žrelu, ki zapira sapnik 
in omogoča živalim, da se lahko pod vodo 
tudi prehranjujejo. Pod vodo lahko zdržijo 
neverjetnih petnajst minut, kar jim omo-
goča učinkovita izmenjava zraka v pljučih: 
ljudje lahko v pljučih izmenjamo približno 
petnajst odstotkov vdihanega zraka, bobri 
pa neverjetnih petinsedemdeset odstotkov. 
Ko so pod vodo, lahko znižajo srčni utrip s 
Bober. Foto: iStock.
338 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 339Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
povprečnih sto petindvajset na zgolj sedem-
inšestdeset udarcev na minuto.
Za velikega glodavca so značilni v gloda-
če preoblikovani močni, dletasti sekalci, 
pokriti s sklenino oranžne barve. Kot iz-
ključni rastlinojedi bobri v vegetacijskem 
času uživajo več kot stopetdeset vrst zeli in 
vodnih rastlin. Po prvi zmrzali se prehra-
njujejo s poganjki in lubjem dreves in gr-
mov. V bobrovi prehrani so zabeležili več 
kot osemdeset različnih lesnih vrst. Najraje 
izbira mehkolesne vrste (vrbe in topole), ki 
so gospodarsko manj zanimive. Odrasla ži-
val potrebuje približno dva kilograma lesne 
mase oziroma približno deset odstotkov teže 
živali na dan. Hrana skozi prebavila potuje 
kar šestdeset ur in se začne prebavljati šele 
v zadnjem delu črevesa. Pri prebavi je izko-
ristek celuloze zgolj tridesetodstoten, zato 
živali mehke iztrebke, ki nastanejo v ob-
sežnem slepiču, v brlogu zaužijejo. Pojav je 
značilen tudi za mnoge druge glodavce in se 
imenuje koprofagija.
Brlog je lahko izkopan v rečni breg ali pa se 
skriva pod kupom vejevja, utrjenega z bla-
tom. Vhod v bobrišče je pod vodo, brlog pa 
je suh in topel. Bober se najbolj varnega po-
čuti v vodi, ki je dovolj globoka, da se lah-
ko vanjo povsem potopi (najmanj osemdeset 
centimetrov globine). Jezove gradi, da upo-
časni vodni tok in/ali poveča globino vode. 
Včasih izkoplje tudi stranske vodne kanale, 
ki mu omogočajo varnejši dostop do hrane 
in gradbenega materiala. 
Bobri so monogamni: navadno živijo v 
majhnih družinskih skupinah (kolonijah), 
ki jih sestavljajo od dve do štirinajst živali. 
Kolonijo sestavljajo odrasli par, mladiči te-
kočega leta in mladiči iz preteklega leta, pri-
ložnostno pa tudi en ali več starejših mladi-
čev. Večina bobrov se od staršev odseli jeseni 
ali spomladi, pri tem povprečno prepotujejo 
petindvajset, lahko pa tudi do sto sedemde-
set kilometrov. Večina mladih bobrov (osem-
deset odstotkov) se ustali v polmeru pet ki-
lometrov od teritorijev svojih staršev.
Bobri so teritorialne živali, teritorij ozna-
čujejo z bobrovino (castoreum), ki je izloček 
posebnih vonjalnih vrečk (tako imenovanih 
castor sacs), in/ali z izločki analnih žlez, pri 
čemer sodelujejo samci, samice in starejši 
mladiči. 
Velikost teritorija je odvisna od populacijske 
gostote, razpoložljive hrane in letnega ča-
Reka Drava pri Središču ob Dravi; na vrhu sipine so vidrine stopinje in markirno mesto, na mivki ob vodi pa markira 
bober. Foto: Tatjana Gregorc.
Bober ustvarja in 
vzdržuje mokrišča, 
za varno pot do 
hrane koplje kanale, 
ki jih zalije voda. 
Foto: Tatjana 
Gregorc.
Bobrišča so skrbno 
zgrajena, blato 
zagotavlja izolacijo 
v hladnih dneh: v 
bobrišče je lahko 
vgrajenega tri tone 
materiala. Foto: 
Tatjana Gregorc.
338 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 339Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
povprečnih sto petindvajset na zgolj sedem-
inšestdeset udarcev na minuto.
Za velikega glodavca so značilni v gloda-
če preoblikovani močni, dletasti sekalci, 
pokriti s sklenino oranžne barve. Kot iz-
ključni rastlinojedi bobri v vegetacijskem 
času uživajo več kot stopetdeset vrst zeli in 
vodnih rastlin. Po prvi zmrzali se prehra-
njujejo s poganjki in lubjem dreves in gr-
mov. V bobrovi prehrani so zabeležili več 
kot osemdeset različnih lesnih vrst. Najraje 
izbira mehkolesne vrste (vrbe in topole), ki 
so gospodarsko manj zanimive. Odrasla ži-
val potrebuje približno dva kilograma lesne 
mase oziroma približno deset odstotkov teže 
živali na dan. Hrana skozi prebavila potuje 
kar šestdeset ur in se začne prebavljati šele 
v zadnjem delu črevesa. Pri prebavi je izko-
ristek celuloze zgolj tridesetodstoten, zato 
živali mehke iztrebke, ki nastanejo v ob-
sežnem slepiču, v brlogu zaužijejo. Pojav je 
značilen tudi za mnoge druge glodavce in se 
imenuje koprofagija.
Brlog je lahko izkopan v rečni breg ali pa se 
skriva pod kupom vejevja, utrjenega z bla-
tom. Vhod v bobrišče je pod vodo, brlog pa 
je suh in topel. Bober se najbolj varnega po-
čuti v vodi, ki je dovolj globoka, da se lah-
ko vanjo povsem potopi (najmanj osemdeset 
centimetrov globine). Jezove gradi, da upo-
časni vodni tok in/ali poveča globino vode. 
Včasih izkoplje tudi stranske vodne kanale, 
ki mu omogočajo varnejši dostop do hrane 
in gradbenega materiala. 
Bobri so monogamni: navadno živijo v 
majhnih družinskih skupinah (kolonijah), 
ki jih sestavljajo od dve do štirinajst živali. 
Kolonijo sestavljajo odrasli par, mladiči te-
kočega leta in mladiči iz preteklega leta, pri-
ložnostno pa tudi en ali več starejših mladi-
čev. Večina bobrov se od staršev odseli jeseni 
ali spomladi, pri tem povprečno prepotujejo 
petindvajset, lahko pa tudi do sto sedemde-
set kilometrov. Večina mladih bobrov (osem-
deset odstotkov) se ustali v polmeru pet ki-
lometrov od teritorijev svojih staršev.
Bobri so teritorialne živali, teritorij ozna-
čujejo z bobrovino (castoreum), ki je izloček 
posebnih vonjalnih vrečk (tako imenovanih 
castor sacs), in/ali z izločki analnih žlez, pri 
čemer sodelujejo samci, samice in starejši 
mladiči. 
Velikost teritorija je odvisna od populacijske 
gostote, razpoložljive hrane in letnega ča-
Reka Drava pri Središču ob Dravi; na vrhu sipine so vidrine stopinje in markirno mesto, na mivki ob vodi pa markira 
bober. Foto: Tatjana Gregorc.
Bober ustvarja in 
vzdržuje mokrišča, 
za varno pot do 
hrane koplje kanale, 
ki jih zalije voda. 
Foto: Tatjana 
Gregorc.
Bobrišča so skrbno 
zgrajena, blato 
zagotavlja izolacijo 
v hladnih dneh: v 
bobrišče je lahko 
vgrajenega tri tone 
materiala. Foto: 
Tatjana Gregorc.
340 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 341Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
sa. Pozimi se teritoriji bobrov zmanjšajo na 
obseg, ki ga lahko živali dnevno pregledajo 
brez večjih izgub telesne toplote. V prime-
ru zamrznjenih voda bobri ostanejo v bliži-
ni brloga ali jezu in tako zmanjšajo izgube 
energije. Označevanje teritorijev je najpo-
gostejše spomladi, ko se mladiči selijo, in v 
obdobju parjenja. 
Bobri spolno dozorijo v starosti dveh let in 
pol, ko se mladi bobri osamosvojijo in si 
ustvarijo svojo družino. Parijo se od januarja 
do marca, parjenje pa poteka v vodi. Brejost 
v povprečju traja sto pet dni; mladiči se sko-
tijo med aprilom in majem. Samica ima le 
eno leglo na leto, v leglu je do pet mladičev, 
večinoma pa le dva do trije. Ob rojstvu so 
mladiči težki od tristo do sedemsto gramov 
in že po nekaj dneh odprejo oči. Mleko se-
sajo do tri mesece, vendar lahko že po enem 
tednu pričnejo z uživanjem rastlinske hrane. 
Po dobrem mesecu, pod skrbnim nadzorom 
staršev, že zapuščajo gnezdo. Bobri dočaka-
jo starost od sedemnajst do dvajset let, do 
starosti šestnajst let se aktivno razmnožujejo.
Bober ustvarja in vzdržuje mokrišča, ki so 
pomemben življenjski prostor za številne 
druge vrste ter spadajo med najbolj ogrože-
ne ekosisteme. 
Mokrišča izginjajo celo trikrat hitreje kot 
gozdovi: v zadnjega pol stoletja smo jih v 
Evropi izgubili dve tretjini! Zato je bober 
ključna vrsta celinskih voda, imenujemo ga 
tudi ekosistemski inženir. Mokrišča za bo-
brovimi jezovi opravljajo številne brezplačne 
ekosistemske storitve: upočasnjujejo vodni 
tok, zadržujejo vodo in zmanjšujejo poplav-
ni val po toku navzdol, omilijo sušo in so 
zatočišče za vodne organizme, uravnavajo 
lokalno mikroklimo in so ponor ogljikove-
ga dioksida. Zaradi sedimentacije za jezo-
vi se pomembno zmanjša količina nitratov 
in fosfatov v vodi. V Latviji so v letu 2000 
ocenili, da je sto tisoč bobrov ustvarilo in 
vzdrževalo od sto do dvesto kvadratnih ki-
lometrov mokrišč in s tem prečistilo dva-
intrideset milijard kubičnih metrov vode. 
Najdaljši bobrov jez je v Kanadi, viden je iz 
vesolja in meri osemsto petdeset metrov.
Bober je pri nas veljal za izumrlega pribli-
žno poldrugo stoletje. Podobna usoda je bo-
Bobrišče in mokrišče, bober si učinkovito prilagaja okolje. Foto: Tatjana Gregorc.
Popravilo podrtega jezu je precej hitro, pri tem pa živali iščejo nov gradbeni material, zato odstranjevanje jezov ni 
smiselno. Primernejša rešitev je vstavitev cevi (tako imenovanih bobrobranov). Na ta način lahko uravnavamo gladino 
vode za jezom in preprečimo neželene krajevne poplave. Foto: Tatjana Gregorc.
Večje mokrišče za bobrovim jezom ponuja nove priložnosti za številne vrste. Foto: Tatjana Gregorc.
Bobri večinoma podirajo manjša drevesa in grmičevje, 
tako izjemnih dreves se lotijo le redko, še redkeje pa 
vztrajajo, dokler drevo ne pade. Foto: Martina Vida.
340 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 341Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
sa. Pozimi se teritoriji bobrov zmanjšajo na 
obseg, ki ga lahko živali dnevno pregledajo 
brez večjih izgub telesne toplote. V prime-
ru zamrznjenih voda bobri ostanejo v bliži-
ni brloga ali jezu in tako zmanjšajo izgube 
energije. Označevanje teritorijev je najpo-
gostejše spomladi, ko se mladiči selijo, in v 
obdobju parjenja. 
Bobri spolno dozorijo v starosti dveh let in 
pol, ko se mladi bobri osamosvojijo in si 
ustvarijo svojo družino. Parijo se od januarja 
do marca, parjenje pa poteka v vodi. Brejost 
v povprečju traja sto pet dni; mladiči se sko-
tijo med aprilom in majem. Samica ima le 
eno leglo na leto, v leglu je do pet mladičev, 
večinoma pa le dva do trije. Ob rojstvu so 
mladiči težki od tristo do sedemsto gramov 
in že po nekaj dneh odprejo oči. Mleko se-
sajo do tri mesece, vendar lahko že po enem 
tednu pričnejo z uživanjem rastlinske hrane. 
Po dobrem mesecu, pod skrbnim nadzorom 
staršev, že zapuščajo gnezdo. Bobri dočaka-
jo starost od sedemnajst do dvajset let, do 
starosti šestnajst let se aktivno razmnožujejo.
Bober ustvarja in vzdržuje mokrišča, ki so 
pomemben življenjski prostor za številne 
druge vrste ter spadajo med najbolj ogrože-
ne ekosisteme. 
Mokrišča izginjajo celo trikrat hitreje kot 
gozdovi: v zadnjega pol stoletja smo jih v 
Evropi izgubili dve tretjini! Zato je bober 
ključna vrsta celinskih voda, imenujemo ga 
tudi ekosistemski inženir. Mokrišča za bo-
brovimi jezovi opravljajo številne brezplačne 
ekosistemske storitve: upočasnjujejo vodni 
tok, zadržujejo vodo in zmanjšujejo poplav-
ni val po toku navzdol, omilijo sušo in so 
zatočišče za vodne organizme, uravnavajo 
lokalno mikroklimo in so ponor ogljikove-
ga dioksida. Zaradi sedimentacije za jezo-
vi se pomembno zmanjša količina nitratov 
in fosfatov v vodi. V Latviji so v letu 2000 
ocenili, da je sto tisoč bobrov ustvarilo in 
vzdrževalo od sto do dvesto kvadratnih ki-
lometrov mokrišč in s tem prečistilo dva-
intrideset milijard kubičnih metrov vode. 
Najdaljši bobrov jez je v Kanadi, viden je iz 
vesolja in meri osemsto petdeset metrov.
Bober je pri nas veljal za izumrlega pribli-
žno poldrugo stoletje. Podobna usoda je bo-
Bobrišče in mokrišče, bober si učinkovito prilagaja okolje. Foto: Tatjana Gregorc.
Popravilo podrtega jezu je precej hitro, pri tem pa živali iščejo nov gradbeni material, zato odstranjevanje jezov ni 
smiselno. Primernejša rešitev je vstavitev cevi (tako imenovanih bobrobranov). Na ta način lahko uravnavamo gladino 
vode za jezom in preprečimo neželene krajevne poplave. Foto: Tatjana Gregorc.
Večje mokrišče za bobrovim jezom ponuja nove priložnosti za številne vrste. Foto: Tatjana Gregorc.
Bobri večinoma podirajo manjša drevesa in grmičevje, 
tako izjemnih dreves se lotijo le redko, še redkeje pa 
vztrajajo, dokler drevo ne pade. Foto: Martina Vida.
342 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 343Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
bra spremljala širom Evrope in Azije, kjer 
je v začetku dvajsetega stoletja živelo le še 
okrog tisoč tristo živali (od tega okrog se-
demsto v Evropi). Vrsta je bila zaradi sto-
letja intenzivnega lova na robu izumrtja, po 
številnih projektih ponovnih naselitev pa se 
spet širi v svoje zgodovinske življenjske pro-
store. Bober je veljal za izumrlo vrsto tudi 
na Hrvaškem, kjer so prve živali, odlovljene 
na Bavarskem, leta 1996 izpustili v Žutico. 
Skupaj so na Lonjsko polje in v Podravino 
naselili petinosemdeset bobrov. Strokovnja-
ki ocenjujejo, da se je v dobrih petindvajse-
tih letih populacija povečala na okrog deset 
tisoč živali, ki so se razširile v Slovenijo, 
Avstrijo, Madžarsko, Srbijo ter Bosno in 
Hercegovino. V Sloveniji so bili bobri prvič 
ponovno opaženi leta 1998 v porečju Save 
(na Krki, Radulji, Sotli), leta 2002 na Do-
bličici v Beli krajini ter po letu 2005 na re-
kah Muri in Dravi.
Bobrovino (castoreum) so stoletja uporablja-
li v kozmetiki (parfumih), v medicini (za 
zdravljenje neplodnosti, histerije ...) in celo 
v prehrani (kot aromo vanilije). Iz bobrove-
ga krzna (iz polstene podlanke) so izdelovali 
klobuke, ki so bili zaradi izjemne trpežnosti 
zelo cenjeni. Na dlakah so namreč kaveljč-
ki, zaradi katerih se dlake še posebej močno 
sprimejo. V Angliji so bili popularni do sre-
dine devetnajstega stoletja. V sedemnajstem 
stoletju so v Angliji za klobuk iz bobrovega 
krzna odšteli štiri funte, to so bile pribli-
žno tri mesečne plače navadnega delavca. Iz 
bobrove dlake je tudi znameniti Napoleonov 
klobuk. Evropskega bobra je pred izumrtjem 
verjetno rešilo odkritje Amerike, saj se je po 
tem intenziven lov na bobrovo krzno nada-
ljeval tam. Obsežnost lova na živali na novo 
odkriti celini nam dobro ponazori podatek, 
da je trgovina s kožuhovino v sedemnajstem 
stoletju na območju mesta New York (takrat 
New Amsterdam) dosegala vrednost nekaj 
ton zlata letno.
Varstvo vrst
Tako vidro kot bobra varuje Direktiva o ha-
bitatih. V Pravilniku o uvrstitvi ogroženih ra-
stlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. 
list RS, št. 82/02 in 42/10) je vidra uvrščena 
v kategorijo ranljivih vrst (V), bober pa še 
vedno med izumrle/ogrožene vrste (Ex/E). 
Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih žival-
skih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 
84/2005, 115/2007, 32/08 – odl. US, 96/08, 
36/09, 102/11 in 15/14) sta obe vrsti uvršče-
ni v Prilogo 1 (kot vrsti, katerih živali varu-
jejo), v Prilogo 2 (kot vrsti, katerih življenj-
Tako za vidro kot za bobra so pomembni vodotoki z gosto 
obrežno vegetacijo, ki nudi zavetje in hrano. 
Foto: Tatjana Gregorc.
Njive prepogosto segajo do vodotokov, skromen pas lesne 
vegetacije pa je omejen na posamezna drevesa na robu 
struge; sporom z bobrom se v takšnih primerih težko 
izognemo. Foto: Tatjana Gregorc. 
342 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 343Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokovVidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
bra spremljala širom Evrope in Azije, kjer 
je v začetku dvajsetega stoletja živelo le še 
okrog tisoč tristo živali (od tega okrog se-
demsto v Evropi). Vrsta je bila zaradi sto-
letja intenzivnega lova na robu izumrtja, po 
številnih projektih ponovnih naselitev pa se 
spet širi v svoje zgodovinske življenjske pro-
store. Bober je veljal za izumrlo vrsto tudi 
na Hrvaškem, kjer so prve živali, odlovljene 
na Bavarskem, leta 1996 izpustili v Žutico. 
Skupaj so na Lonjsko polje in v Podravino 
naselili petinosemdeset bobrov. Strokovnja-
ki ocenjujejo, da se je v dobrih petindvajse-
tih letih populacija povečala na okrog deset 
tisoč živali, ki so se razširile v Slovenijo, 
Avstrijo, Madžarsko, Srbijo ter Bosno in 
Hercegovino. V Sloveniji so bili bobri prvič 
ponovno opaženi leta 1998 v porečju Save 
(na Krki, Radulji, Sotli), leta 2002 na Do-
bličici v Beli krajini ter po letu 2005 na re-
kah Muri in Dravi.
Bobrovino (castoreum) so stoletja uporablja-
li v kozmetiki (parfumih), v medicini (za 
zdravljenje neplodnosti, histerije ...) in celo 
v prehrani (kot aromo vanilije). Iz bobrove-
ga krzna (iz polstene podlanke) so izdelovali 
klobuke, ki so bili zaradi izjemne trpežnosti 
zelo cenjeni. Na dlakah so namreč kaveljč-
ki, zaradi katerih se dlake še posebej močno 
sprimejo. V Angliji so bili popularni do sre-
dine devetnajstega stoletja. V sedemnajstem 
stoletju so v Angliji za klobuk iz bobrovega 
krzna odšteli štiri funte, to so bile pribli-
žno tri mesečne plače navadnega delavca. Iz 
bobrove dlake je tudi znameniti Napoleonov 
klobuk. Evropskega bobra je pred izumrtjem 
verjetno rešilo odkritje Amerike, saj se je po 
tem intenziven lov na bobrovo krzno nada-
ljeval tam. Obsežnost lova na živali na novo 
odkriti celini nam dobro ponazori podatek, 
da je trgovina s kožuhovino v sedemnajstem 
stoletju na območju mesta New York (takrat 
New Amsterdam) dosegala vrednost nekaj 
ton zlata letno.
Varstvo vrst
Tako vidro kot bobra varuje Direktiva o ha-
bitatih. V Pravilniku o uvrstitvi ogroženih ra-
stlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. 
list RS, št. 82/02 in 42/10) je vidra uvrščena 
v kategorijo ranljivih vrst (V), bober pa še 
vedno med izumrle/ogrožene vrste (Ex/E). 
Po Uredbi o zavarovanih prosto živečih žival-
skih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 
84/2005, 115/2007, 32/08 – odl. US, 96/08, 
36/09, 102/11 in 15/14) sta obe vrsti uvršče-
ni v Prilogo 1 (kot vrsti, katerih živali varu-
jejo), v Prilogo 2 (kot vrsti, katerih življenj-
Tako za vidro kot za bobra so pomembni vodotoki z gosto 
obrežno vegetacijo, ki nudi zavetje in hrano. 
Foto: Tatjana Gregorc.
Njive prepogosto segajo do vodotokov, skromen pas lesne 
vegetacije pa je omejen na posamezna drevesa na robu 
struge; sporom z bobrom se v takšnih primerih težko 
izognemo. Foto: Tatjana Gregorc. 
344 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 345Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
ske prostore varujejo) ter v Prilogo 6 (kot 
vrsti, ki sta predmet okoljske odgovornosti). 
Uredba varuje tudi strukture zavarovanih 
vrst, to so vidrina počivališča in brlogi ter 
bobrišča in bobrovi jezovi. 
Grožnje
Vidro in bobra ogrožajo predvsem neustre-
zni posegi v vodotoke, ki slabšajo ekomorfo-
loško stanje (regulacije in utrjevanje brežin). 
Pomemben negativni vpliv na obe vrsti ima 
odstranjevanje obrežne zarasti. Obe vrsti sta 
sicer prilagojeni na vodno okolje, pomem-
ben del življenjskega prostora za obe vrsti 
pa je prav obrežni pas z gosto vegetacijo, 
kjer vidra najde dnevna skrivališča, bober 
pa hrano. Priobalna zemljišča so prepogo-
sto preorana prav do strug vodotokov, da bi 
preprečili senčenje pridelkov na njivah, pa 
kmetje posekajo še tistih nekaj dreves ob 
rekah in potokih. 
Vidro ogrožajo tudi pogostejši konf likti z 
ribogojstvom in ribištvom ter slaba kako-
vost voda, ki povzroči manjšo gostoto rib in 
drugih vidrinih plenskih vrst. Zanemarljive 
niso niti težke kovine, pri vidri predvsem 
živo srebro in poliklorirani bifenili (PCB), 
pri bobru pa na primer kadmij, ki se kopi-
či v vrbah in topolih. Živo srebro uničuje 
nevrone v osrednjem živčnem sistemu, kar 
povzroča vedênjske, senzorične in motorične 
motnje in okvare, pri sesalcih pa negativno 
vpliva tudi na uspešnost razmnoževanja in 
razvoj zarodka. 
Iz reke Drave in njenih pritokov imamo o 
pojavljanju vidre nekaj zgodovinskih podat-
kov, vrsta pa je danes potrjeno prisotna v 
celotni reki in njenih pritokih, podatki za-
dnjih let pa kažejo, da živi tudi v pritokih 
reke Drave pod Pohorjem. Podobno velja 
tudi za bobra, ki se sicer še vedno naselju-
je v reki Dravi in njenih pritokih, vse pa 
kaže, da se je v zadnjem letu ustalil celo v 
središču Maribora. Tako kot številne druge 
vrste vidro in bobra ogroža tudi promet. V 
zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji zabe-
ležili več kot dvesto dvajset povozov vidre, 
nekaj najdenih mrtvih osebkov so potrjeno 
ubili psi. Prav promet je, poleg uničeva-
nja življenjskih prostorov, največja grožnja 
vidrini populaciji. Velik delež povoženih 
osebkov je bil najden ob reki Dravi in nje-
nih pritokih. Še posebej izstopata dve črni 
točki pri hidroelektrarnah Mariborski otok 
in Vuhred, na katerih smo zabeležili več 
povozov vider in tudi bobrov. Zaradi pro-
storske omejenosti morajo živali na poti mi-
mo obeh hidroelektrarn del poti prehoditi 
po cesti, kjer pogosto končajo pod kolesi 
avtomobilov. 
Literatura:
Campbell-Palmer, R., Gow, D., Schwab, G., Halley, 
D., Gurnell, J., Girling, S., Lisle, S., Campbell, R., 
Dickinson, H., Jones, S., 2016: The Eurasian Beaver 
Handbook: Ecology and Management of Castor Fiber 
(Conservation Handbooks). Pelagic Publishing, UK, 202 
str.
Chanin, P., 2003: Ecology of the European Otter. 
Conserving Natura 2000. 64 str. Rivers Ecology Series 
No. 10. Peterborough: English Nature.
Chanin, P., 2013: Otters. Whittet Books Ltd., 150 str.
Grubešić, M., 2008: Dabar u Hrvatskoj. Zagreb: Šumski 
fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 152 str.
Kruuk, H., 2006: Otters: ecology, behaviour and 
conservation. Oxford: Oxford University Press, 265 str. 
Nolet, B. A., 1997: Management of the beaver (Castor 
fiber): towards restoration of its former distribution and 
ecological function in Europe. Nature and environment, 
No. 86. Council of Europe publishing.
Poliquin, R., 2015: Beaver. London: Reaktion Books, 
224 str. 
Tatjana Gregorc je biologinja, zaposlena na Inštitutu za ohranjanje 
naravne dediščine Lutra. Strokovno se ukvarja predvsem z ekosistemi 
celinskih voda, še posebej z vidro in bobrom. Obe vrsti rada predstavi 
otrokom različnih starosti. Ima bogate izkušnje na področju izdelave 
okoljskih poročil za prostorske načrte ter presoj vplivov na naravo. Poseben 
izziv ji pomeni pridobivanje evropskih sredstev za varstvo narave iz 
finančnega mehanizma LIFE ter skrb za ustreznost finančnih poročil. 
Skrbi tudi za domačo kmetijo, ki se počasi, a vztrajno preusmerja v 
ekološko. Avtorica na reki Dravi. Foto: osebni arhiv.
Izobraževanje otrok je ključnega pomena za strpno in trajnostno naravnano družbo ter ponoven stik z naravo. 
Foto: Marjana Hönigsfeld Adamič. Inštitut Lutra želi s projektom LIFE BEAVER – Živeti z bobrom, mokrišči in podnebni-
mi spremembami približati vrsto ljudem in predstaviti primere dobrih praks za zmanj-
šanje konf liktov med bobrom in človekom. Inštitut Lutra zbira tudi podatke o sledovih 
bobrove prisotnosti. Veseli bodo, če boste svoja terenska opažanja delili z njimi in tako 
prispevali k uspehu projekta. Svoja opažanja lahko vnesete v aplikacijo BOBROSLED, 
https://life-beaver.eu/bobrosled/. 
344 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 345Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih pritokov
ske prostore varujejo) ter v Prilogo 6 (kot 
vrsti, ki sta predmet okoljske odgovornosti). 
Uredba varuje tudi strukture zavarovanih 
vrst, to so vidrina počivališča in brlogi ter 
bobrišča in bobrovi jezovi. 
Grožnje
Vidro in bobra ogrožajo predvsem neustre-
zni posegi v vodotoke, ki slabšajo ekomorfo-
loško stanje (regulacije in utrjevanje brežin). 
Pomemben negativni vpliv na obe vrsti ima 
odstranjevanje obrežne zarasti. Obe vrsti sta 
sicer prilagojeni na vodno okolje, pomem-
ben del življenjskega prostora za obe vrsti 
pa je prav obrežni pas z gosto vegetacijo, 
kjer vidra najde dnevna skrivališča, bober 
pa hrano. Priobalna zemljišča so prepogo-
sto preorana prav do strug vodotokov, da bi 
preprečili senčenje pridelkov na njivah, pa 
kmetje posekajo še tistih nekaj dreves ob 
rekah in potokih. 
Vidro ogrožajo tudi pogostejši konf likti z 
ribogojstvom in ribištvom ter slaba kako-
vost voda, ki povzroči manjšo gostoto rib in 
drugih vidrinih plenskih vrst. Zanemarljive 
niso niti težke kovine, pri vidri predvsem 
živo srebro in poliklorirani bifenili (PCB), 
pri bobru pa na primer kadmij, ki se kopi-
či v vrbah in topolih. Živo srebro uničuje 
nevrone v osrednjem živčnem sistemu, kar 
povzroča vedênjske, senzorične in motorične 
motnje in okvare, pri sesalcih pa negativno 
vpliva tudi na uspešnost razmnoževanja in 
razvoj zarodka. 
Iz reke Drave in njenih pritokov imamo o 
pojavljanju vidre nekaj zgodovinskih podat-
kov, vrsta pa je danes potrjeno prisotna v 
celotni reki in njenih pritokih, podatki za-
dnjih let pa kažejo, da živi tudi v pritokih 
reke Drave pod Pohorjem. Podobno velja 
tudi za bobra, ki se sicer še vedno naselju-
je v reki Dravi in njenih pritokih, vse pa 
kaže, da se je v zadnjem letu ustalil celo v 
središču Maribora. Tako kot številne druge 
vrste vidro in bobra ogroža tudi promet. V 
zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji zabe-
ležili več kot dvesto dvajset povozov vidre, 
nekaj najdenih mrtvih osebkov so potrjeno 
ubili psi. Prav promet je, poleg uničeva-
nja življenjskih prostorov, največja grožnja 
vidrini populaciji. Velik delež povoženih 
osebkov je bil najden ob reki Dravi in nje-
nih pritokih. Še posebej izstopata dve črni 
točki pri hidroelektrarnah Mariborski otok 
in Vuhred, na katerih smo zabeležili več 
povozov vider in tudi bobrov. Zaradi pro-
storske omejenosti morajo živali na poti mi-
mo obeh hidroelektrarn del poti prehoditi 
po cesti, kjer pogosto končajo pod kolesi 
avtomobilov. 
Literatura:
Campbell-Palmer, R., Gow, D., Schwab, G., Halley, 
D., Gurnell, J., Girling, S., Lisle, S., Campbell, R., 
Dickinson, H., Jones, S., 2016: The Eurasian Beaver 
Handbook: Ecology and Management of Castor Fiber 
(Conservation Handbooks). Pelagic Publishing, UK, 202 
str.
Chanin, P., 2003: Ecology of the European Otter. 
Conserving Natura 2000. 64 str. Rivers Ecology Series 
No. 10. Peterborough: English Nature.
Chanin, P., 2013: Otters. Whittet Books Ltd., 150 str.
Grubešić, M., 2008: Dabar u Hrvatskoj. Zagreb: Šumski 
fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 152 str.
Kruuk, H., 2006: Otters: ecology, behaviour and 
conservation. Oxford: Oxford University Press, 265 str. 
Nolet, B. A., 1997: Management of the beaver (Castor 
fiber): towards restoration of its former distribution and 
ecological function in Europe. Nature and environment, 
No. 86. Council of Europe publishing.
Poliquin, R., 2015: Beaver. London: Reaktion Books, 
224 str. 
Tatjana Gregorc je biologinja, zaposlena na Inštitutu za ohranjanje 
naravne dediščine Lutra. Strokovno se ukvarja predvsem z ekosistemi 
celinskih voda, še posebej z vidro in bobrom. Obe vrsti rada predstavi 
otrokom različnih starosti. Ima bogate izkušnje na področju izdelave 
okoljskih poročil za prostorske načrte ter presoj vplivov na naravo. Poseben 
izziv ji pomeni pridobivanje evropskih sredstev za varstvo narave iz 
finančnega mehanizma LIFE ter skrb za ustreznost finančnih poročil. 
Skrbi tudi za domačo kmetijo, ki se počasi, a vztrajno preusmerja v 
ekološko. Avtorica na reki Dravi. Foto: osebni arhiv.
Izobraževanje otrok je ključnega pomena za strpno in trajnostno naravnano družbo ter ponoven stik z naravo. 
Foto: Marjana Hönigsfeld Adamič. Inštitut Lutra želi s projektom LIFE BEAVER – Živeti z bobrom, mokrišči in podnebni-
mi spremembami približati vrsto ljudem in predstaviti primere dobrih praks za zmanj-
šanje konf liktov med bobrom in človekom. Inštitut Lutra zbira tudi podatke o sledovih 
bobrove prisotnosti. Veseli bodo, če boste svoja terenska opažanja delili z njimi in tako 
prispevali k uspehu projekta. Svoja opažanja lahko vnesete v aplikacijo BOBROSLED, 
https://life-beaver.eu/bobrosled/.