JMrn|a talaja.
v murni, t mtm, <u u. unija »it
Cena 4 vinarje.
Letnik XLIII.
.  Jutranja Izdala ▼ L)mbl|ami:
vse leto...............K 12*—
pol leta...............>f   6*—
četrt leta...............„   3 —
na mesec...............„ 1*10
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št. 5, (v pritličja lero), telefoi it. 34.
Izbija Tsak dan zjutraj.
itevilka 4 vinarje.
Inserati: 65 mm Široka petit vrata 14 vin. Pri večkratni inserciji
po dogovoru. ,
Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira.
Jutranja izdaja po posti za Avstro-Ogrsko:
vse leto............... K 18 —
pol leta............... „  9*—
četrt leta............... „ 4-50
na mesec..............   . „ 1*60
Za inozemstvo celo leto.........„ 28*—
Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85.
Najnovejše vesti.
rzojavna In telefonska poročila ..Slov. Narodu".
Narodno - gospodarski shod v Ljubljani. Brno, 18. julija. K narodno - gospodarskem shodu, ki se vrsrdne 14. in 15. avgusta v Ljubljani, bo vozil iz Brna poseben vlak. Za shod se zanimajo posebno obrtniki in pridno priglašajo svojo udeležbo. Po shodu nameravajo posetiti tudi Postojno in Trst.
Hrvati o sporu z banom dr. Toma-
šieeni.
Zagreb, 18. julija. Tukajšnje časopisje je radi spora, nastalega v Budimpešti med banom dr. Tomašieem in poslanci koalicije popolnoma mirno. Organi saborske večine naglaša-jo, da ne morejo dr. Tomašiću ničesar očitati in da je bilo njegovo postopanje popolnoma pravilno. Radikalni opozicijski listi izjavljajo, da o kakem definitivnem sklepu niti govora ni bilo. Pričakuje pa se, da se na vsak način doseže sporazumlje-nje.
Ban dr. Tomašić — demisijonaril.
Budimpešta, 18. julija. Ogrski korespondenčni urad objavlja vest, da je hrvaški ban dr. Tomašić podal ministrskemu predsedniku, grofu Khuen - Hedervarvju svojo ostavko. Poslanci koalicije so odstopili od vseh svojih zahtev, razven od one, da se mora odstraniti sekcijski načelnik Aranicki. Ban dr. Tomašić pa je izjavil, da tej njihovi zahtevi ne more na noben način ugoditi in da vsled tega izvaja konsekvence. Kakor se poroča, namerava ministrski predsednik, grof Khuen - Hedervary po končani adresni debati v ogrskem državnem zboru odpotovati k cesarju v Išl in predložiti vladarju banovo demisijo.
Dunaj, 18. julija. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da se demisija bana dr. Tomašića ne bo sprejela, temveč da dobi polnomoč za razpustitev hrvaškega sabora. Nove volitve bo ban potem izvedel na jesen po madžarskem vzorcu, to je, da si bo ban po tem vzorcu ustvaril novo stranko. Sabor bi se potem sešel v oktobru in bi deloval v smislu banovega programa. Dolži se Srbe, da so oni največ krivi demisije dr. Tomašićeve, ker za nobeno ceno niso hoteli odnehati od svoje zahteve, da se mora odstraniti sekcijski načelnik pravosodja Aranicki z njegovega mesta. Zaradi tega hoče iskati ban bodočo svojo zaslombo pri starem srbskem klubu in srbskih rad i k alci h proti srbskim samostalcem. — (Op. ured.: Srbski klub so tvorili srbski poslanci v bistvu madžaronski stran-ki.)
Razprave o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 18. julija. Glede vesti, razširjenih po listih, da so se pri podajanjih o trgovinski pogodbi med Avstrijo in Srbijo pojavile velike težkoče, se oficijalno poroča: Včeraj so se sicer res pogajanja prekinila,
toda le radi današnje nedelje. Prihodnja seja odposlancev se vrši v torek. Avstrijski odposlanci so se odpeljali v Budimpešto, da na mero-dajnem mestu poročajo o teku dosedanjih razprav.
Grunewaldske slavnosti.
Krakov, 18. julija. Grunewald-ske slavnosti so se zaključile s slavnostnim sprevodom, ki se je pomikal iz Blonickega trga proti gradu Wa-wel. Veliki Blonicki trg je bil natlačeno poln. Pred otvoritvijo sprevoda je imel na trgu škof Pandurski mašo, kateri so prisostvovali vsi udeleženci sprevoda. Sprevod je otvoril 600 jezdecev broječ banderij, kateremu je sledilo 10.000 poljskih Sokolov in Sokolić. Za temi so sledila odposlanstva raznih poljskih društev, potem poljski visoko- in srednješolci, zelo veliko odposlanstev raznih mest, dalje odposlanstvo poljske socijalne demokracije pod vodstvom državnega poslanca Daszvn-skega, deputacije mest Ljubljane, Prage in Zagreba, številni poljski državni in deželni poslanci pod vodstvom prof. dr. Glombinskega in končno profesorji krakovskega vseučilišča in mestni svet krakovski pod vodstvom župana dr. Leva. Več kilometrov dolg sprevod je na sveča-nostno okrašenih cestah pričakovala in gledala nepregledna množica. Posamezne skupine je ljudstvo najis-krenejše pozdravljalo. V gradu Wa-wel so položila posamna odposlanstva, odnosno skupine sprevoda vence na grob kraljaVladislava Jagiello. Nato se je sprevod mirno razšel. Med vsem tem časom, kar je trajal sprevod, in ta je trpel cele 4 ure, se ni pripetila nob« na znatna nesreča.
Lvov, IS. julija. Oficijalno se poroča glede navzočnosti namestnika dr. Bobrzvnskega pri grunewaldskih slavnostih v Krakovem to - le: Ker so nekateri listi poročali o tem, da se je udeležil grunewaldskih slavnosti tudi cesarski namestnik gališki dr. Bobrzvnski, se morajo ta poročila smatrati za neresnična, ker ni res, da bi bil dr. Bobrzvnski prisostvoval slavnostim. Dr. Bobrzvnski je bil ves čas v Lvovu. — Ta dementi je gotovo provzročila avstrijska vlada, in sicer najbrž radi tega, ker je pri dunajski vladi protestiral nemški poslanik proti temu, da bi smel avstrijski cesarjev namestnik prisostvovati slavnostim, katerih tendenca je naravnost naperjena proti Nemčiji.
Kdo je povzročil raskol med Hrvati
▼ Bosni?
Sarajevo, 18. julija. V Mostaru izhajajoča »Hrvatska Obrana« dokazuje, da so razkol med Hrvati v Bosni in Hercegovini povzročili nemški jezuitje. V dokaz svoje trditve priobčuje faksimile pisem nemškega jezuitskega patra Puntigama z Dunaja, v katerih ta mož nasvetu-je ustanovitev posebne klerikalne stranke med bosanskimi Hrvati. Za* nimivo je, da govori pater Puntigam
v svojih pismih mnogo o kolonizaciji Bosne po nemških katolikih. Najznačilnejše v teh pismili pa je, da pater Puntigam opetovano omenja dr. Šusteršiča (piše ga dosledno »Schusterschitz«) in dr. Kreka. O dr. Kreku piše kakor o organizatorju klerikalnega gibanja v Bosni, kar dokazuje, da je razkol med bosanskimi Hrvati plod nenarodne akcije slovenskih klerikalcev z nemškimi krščanskimi socijalci.
Bosanski izseljenci.
K. - Skoplje, 18. julija. Semkaj je dospelo 38 mohamedanskih rodbin iz Bosne. Naselijo jih v selu Kupi, kjer je vlada kupila zanje zemljišča. Izseljenci so v skrajno mizernem stanju.
Bombe in dinamit na pokopališču.
R. - Skoplje, 18. julija. Iz Kuma-nova so orožniki privedli semkaj v zapor 14 bolgarskih kmetov, ker so našli pri njih skrito orožje. Na bližnjem bolgarskem pokopališču so našli orožniki 14 bomb in več kilogramov dinamita. Vsa ta razstreljiva so bila zakopana v zemljo.
Razmere na Turškem.
Carigrad, 18. julija. Kakor javljajo vesti, ki se pa ne dajo kontrolirati, je bil sin prejšnjega sultana Abdul Hamida, princ Ahmed, pred vojnim sodiščem zaslišan. Druge vesti zopet trdijo, da je bil aretiran.
Carigrad, 18. julija. Kitajski višji duhovnik na Kitajskem živečih 84 milijonov mohamedancev Ulema Šejk, je prišel v Carigrad, da v imenu mohamedancev na Kitajskem čestita novemu sultanu. Za darilo za sultana je prinesel Ulema - Šejk seboj z biseri bogato okrašen meč in star koran.
Carigrad, 18. julija. Radi nevarnosti kolere so podvrženi vsi čez Rumunsko došli tujci 24urnemu zdravniškemu opazovanju.
Razorozevanje Albancev. Carigrad, 18. julija. Glasom porti došlih poročil se razorozevanje Albancev v kosovskem vilajetu pridno nadaljuje. V posameznih selih so jim odvzeli vse orožje in vse strelivo.
Železniška nesreča.
Dunaj, 18. julija. Snoči so se raztrosile po mestu vesti, da sta trčila drug ob drugega dva vlaka na lokalni progi pri Hutteldorfu in da je bilo ranjenih nebroj ljudi pri tej nesreči. Natančna poročila o nesreči sami pa še niso na razpolago.
Žetev na Romunskem. Bukareftt, 18. julija. Pšenica se je letos na Rumunskem izredno dobro obnesla. Dosedaj se je navadno pridelalo na en hektar 14 do 15 hektolitrov pšenice, letos pa se je doseglo na en hektar po 28 hektolitrov. Pridelek pšenice znaš« skopaj 45 milijonov hektolitrov, dočim pšenično polje znaša okroglo 2 milijona hektarjev.   Letošnji   pridelek je še
enkrat tako velik, kakor oni iz leta 1909. Dosedaj najboljša žetev na Rumunskem je bila leta 1906, v katerem se je pridelalo vsega skupaj 40 milijonov hektolitrov pšenice.
Stenografski kongres v Pragi.
Praga, 18. julija. Včeraj je bil tu otvorjen vsestenografski kongres sistema Gabelsberg. Otvoritve so se udeležili tudi vladni zastopniki. Kongres traja 3 dni.
Protestni shod v Mostah.
Sredi najbolj klerikalnega okraja, v srcu volilnega okrožja voditelja klerikalne stranke dr. Šusteršiča, se je vršil včeraj velik protestni shod, ki je postal obenem mogočna manifestacija krepkega odpora najnižjih slojev slovenskega Ijndstva, proti nasilnemu klerikalnemu režimu in proti klerikalno - nemški vladi na Kranjskem. Shoda se je udeležilo okoli 400 moščanskih občanov. Tudi kakih 30 klerikalcev je prignala na shod radovednost. Prišli pa so tudi zato, da so dobili krepke batine, ki si jih bodo brez dvoma več časa lizali,kakor kužek,ki jo je dobil s polenom po bedrih. Gosp. Ivan Wost-ner pozdravi kot predsednik shod. Za podpredsednika se izvoli Pekla j, za zapisnikarja pa Peruzzi.Navzoč je vladni nadkomisar g. Hofbauer.
Dr. Gregor Žerjav poudarja, da se je vedno kaj slišalo o Šiški, Viču, ali kaki drugi okoliški občini, le v Mostah je začelo politično življenje šele z lanskimi občinskimi volitvami. Mlajši pristaši narodno - napredne stranke prihajajo na shod, ker so jih lokalni faktorji klicali na politično delo. Govori o občinskih volitvah, ki so se ob navzočnosti vladnega komisarja Hofbauerja tako pravilno vršile, da ta ni niti najmanj oporekal. Vzlic temu zavlačuje vlada rešitev rekurza klerikalcev proti tem volitvam. Ce ga zavrže, ve, da pridejo v odbor novoizvoljenci, ki so po večini naprednjaki, če pa mu ugodi, mora razpisati nove volitve. V obeh slučajih se klerikalci boje, vlada se pa ne upa izdati rešitve, dokler klerikalci tega ne dovolijo. To je nezaslišano postopanje deželne vlade. Nekaj mora smrdeti, da skriva vlada ta akt v miznico. Vsa avtonomija, vsa občinska oblast je postavljena s tem na glavo. Čemu šo volitve, če nimajo zakoni nobene veljave? Vsakdo mora v to vlado izgubiti zaupanje. Na davke se ne pozabi, na rešitev aktov pač. Protestirati moramo proti nasilstvu vlade, ki zavlačuje rekurz v prid kaki stranki. Dokler so naši klerikalci tako dobri prijatelji z baronom Schwarzem, je vsa njihova obstrukcija na Dunaju humbug, ki je namenjen le za slepilo oči. Vlada je vendar ista na Dunaju, kot v Ljubljani. To nam utrjuje mnenje, da vladajo vzlic obstrukciji med našimi klerikalci in vlado tajne vezi.
Nato prebere g. Seme resolucijo, v kateri se protestira proti nečuvene m u zavlačevanju rekurza in poživlja c. kr. vlado, da nemudoma reši ta rekurz, ne oziraje se na to, če v to privoli dr. Šusteršič, ali ne.
Resolucija se z velikanskim navdušenjem sprejme. Le par klerikalnih petelinčkov petelini v sosedni sobi. Kar pa jih je v sobi, tudi zanjo glasujejo.
K besedi se oglasi zastopnik klerikalcev Oražem. Hotel je nekaj povedati, pa kar ni mogel priti k sapi. Končno je vendarle par besedi izpre-govoril, češ, da on ni kriv, da je občina res na tako slabih nogah. Če bi klerikalcem kdo dal kup denarja, potem bi že gospodarili.
Gospod Ribnikar je ob burnem aplavzu zavračal Oražmove smelosti in dokazal, da bi bilo zanj, kakor za klerikalce sploh veliko boljše, ko bi sploh molčal.
Ko je predsednik Wostner zaključil shod, so vrli Moščani še zapeli »Hej Slovani!« Navdušenje in uspeh shoda je bil vzlic vladnim zaprekam tak, da ga ni nikdo pričakoval. Moste so s tem shodom pokazale, da so do grla site klerikalno - nemškega režima. Z današnjim shodom je za vedno odklenkalo v Mostah klerikalizmu, kajti splošno se je cul le en klic: »Doli s klerikalizmom, doli s klerikalno - nemškutarsko vlado!« Xas ta shod tem bolj veseli, ker so zopet politično nastopili mlajši pristaši stranke, katere je ravno zadnje dni »Slovenec« tako nagnusno napadal. Klerikalci so upali, da se jim posreči napraviti med starimi in mladimi razdor. Dosegli so s svojo hujskarijo le to, da so jih »mlajši« pošteno udarili po zobeh. Ta shod nam je tudi pokazal, da je le treba iti med ljudstvo, da mu izbruhne gnjev proti klerikalnemu absolutizmu. S tem se začenja konec njihovega neznosnega gospodstva.
Slovenski list nemških trgovcev.
Po septemberskih dogodkih je izšel v uradnem listu »Laibacher Zeitung« oglas, v katerem se je iskalo urednika za nov list, ki bi imel začeti izhajati v slovenskem jeziku. Ta list je nameravala izdajati »Kranjska hranilnica«, da bi se branila proti slovenskemu bojkotu. Načrt se ni realiziral, deloma ker Nemci niso našli sposobnega urednika, deloma pa tudi za to, ker je »Kranjska hranilnica« uvidela, da bi ji takšen list ne koristil mnogo. Sedaj so ta projekt, ki ga je pred leti zasnovala »Kranjska hranilnica«, pograbili nemški trgovci, ki nameravajo baje v kratkem pričeti z izdajanjem svojega lista, tiskanega v slovenskem jeziku. Kje bo list izhajal, v Ljubljani ali v Kočevju, še ni dognano, to pa je gotovo, da bo nemškutarsko glasilo izdatno podpirala »Kranjska
šparkasa«. Kdo bo urednik lista, se še ne ve, ker dosedaj se nemčurjem še ni posrečilo iztakniti niti enega sposobnega čoveka za urednika. Hu-domušneži pravijo, da se bo nemšku-tarski list, ako sploh pride do njegovega rojstva, imenoval »Stari Kranjec« ali »Dežmanove grabi je«.
Dvojna mera kamniškega glavar-
stva.
Kamnik, dne 17. julija. Z ozi-rom na slučaj legarja v okolici Stranj nad Kamnikom, je prepovedalo tukajšno okrajno glavarstvo »Narodni delavski organizaciji« današnji korporativni društveni izlet v Stranje. Stranje so vzlic temu v zastavah. Ljudstvo prihaja od bližnje in daljne okolice. Domačin je bral namreč danes v Stranjah novo mašo. Nimamo iz zdravstvenih ozirov ničesar proti prepovedi izleta N. D. O. v Stranje, pribijemo pa pristransko posotopanje glavarstva, ki mirno trpi, da se zbirajo v Stranjah novomašarji.
Izlet N. D. O. v Kamnik. Vče-rajšni izlet N. D. O. v Kamnik se je izvršil najlepše. Izletnike je pozdravil župan dr. Kraut v imenu Sokola in Narodne čitalnice. Za »Liro« je pozdravil g. Binder. Zvečer se je vršila gledališka predstava »Na smrt obsojen«, ki je bila najbolje obiskana.   Igralci so želi   odkritosrčno in
opetovano pohvalo.
^_-
Policijske vesti.
Ponesrečen kolesar.
Ko se je hotel v soboto pravnik Anton O. v Komenskega ulici s kolesom umakniti nasproti došlemu kolesarju, je tako naglo zavil, da je padel s kolesa ter si pri tem izpahnil desno nogo. Ker zaradi bolečin ni mogel stopiti na nogo, so poklicali izvoščka,   ki ga je pripeljal na dom.
Vlom v cerkveni nabiralnik.
Včeraj popoldne so zapazili otroci v kapeli pri Sv. Krištofu, da je v nabiralnik vlomljeno. Tat je bil najbrže prepoden, ker ni vsega denarja pobral. Cerkovnik ni že od novega leta vzel denarja iz nabiralnika. Ker je nabiralnik poškodovan na enak način, kakor oni v cerkvi na Viču, je sklepati, da se je tat od sv. Antona preselil k sv. Krištofu.
Tatvina.
V vasi Kalce pri Zgornjem Logatcu je neznan tat vdrl skozi okno v hišo posestnika Matevža Dolenca in pobral dva para čevljev. Poleg teh si je tat prisvojil tudi dve nikelnasti uri. Dolenc ima skupne škode 32 K.
Razne stvari.
* Krah milijonarja. V Florenci je zapravil vse svoje premoženje milijonar grof Giovanni Angelo Ba-stogi.   Romantične okolščine, ki so
Da se pa vlada iz nas norčuje, kakor pri reševanju rekurza občinskih volitev v Mostah, proti temu moramo protestirati in zahtevati moramo, da čim preje nastopi novi občinski odbor.
Prof. Jug govori o podrobnosti »delovanja« starih občinskih odbornikov. Zupan je lahko še tako dober, pa ne doseže ničesar, če so okoli njega ničle in ljudje, ki nasprotujejo vsakemu napredku. Govornik razpravlja potrebo po cestah, po vodi in po luči. Sedaj gospodarijo v odboru ljudje, ki ljubijo temo, kakor da bi stanovali v Mostah sami čuki in sove. V Mostah imajo še kapnice, kakor v hribih. Hiše nimajo ne številk, tudi ima občina 6 tisočev prebivalcev le en poštni nabiralnik v Mostah. Šolsko vprašanje pa je edinole od novega odbora odvisno, ker se stari protivi vsaki rešitvi.
Zastopnik socijalne demokracije g. Lavter razpravlja najbolj pereče šolsko vprašanje. Šolo so zidali menda za mrtve, ker so jo zidali pri Sv. Križu. Želi edinosti med vsemi naprednimi elementi, da z združenimi močmi vržejo klerikalnega zmaja, ki nas vleče v temoto. Kaplanu Petriču priporoča, naj pouči ljudstvo o občinskih zadevah. Vpraša, kje je Šusteršič, ki so ga Moščani volili, da pove, kaj je zanje storil.
G. Ribnikar govori o bistvu in o jedru klerikalizma. Klerikalci so nastopili v deželi pod divizo gospodarskega dela. Občina Moste, ki šteje skoraj 6 tisoč- duš,   je   bolj zanemarjena, kot  vsaka hribovska vas. Doklade   so   klerikalci   navili na 45%, a oni poznajo samo grablje. Tako gospodarstvo, kot v Mostah, vidimo povsod, kjer imajo besedo klerikalci in tudi deželni odbor, kjer sede same klerikalne korifeje, ne gospodari   nič   boljše. Človekoljubje klerikalcev se kaže v deželni blazni-ci, narodnost v nemški šparkasi, za katero je sam škof   izdal   past irski list. Deželni odbor je kupil v Hamburgu prašiče za drag denar. Dobil pa ni vseh naš kmet, marveč nemški grof. Ta je zanje odstopil deželnemu odboru svoje degenerirane prašiče, ki so za kmeta po mnenju klerikalcev   dobri. Učitelju Grmeku so klerikalci razločili zakon, da so dosegli svoj političen namen. Klerikalci so povsod enaki. Tudi na Francoskem in Španskem so gospodarili tako, kot hočejo pri nas. Tamkaj so jih ugnali v kozji rog. Moščani so že čisto zašli pod klerikalen podplat. Pravočasno pa so se še začeli zvijati in klicati po odpomoči. Ta protestni shod v dr. Šusteršičevem okraju nam daje zagotovilo, da se bo odpor proti klerikalnemu nasilstvu širil od občine do občine, kakor ogenj. Od spodaj navzgor raste odpor in to je najboljše znamenje.
LISTEK.
Zaljubljeni kapucin.
Vesela povest Iz liublfaaske preteklosti.
(Dalje.)
V prvem ljubljanskem hotelu »Pri bidelmanu« na Mestnem trgu je stal v portir je vi sobi velik suh gospod in je poskušal hotelskemu osob-ju dopovedati, da išče spodobnega človeka, ki bi hotel nekaj tednov biti   njegov tajnik in spremljevalec.
»Anga človk, anga gaspud — un signor, ki ga pozna tutta la citta. Ga bo dobro plačala, saki dan due fiorini dva guldinar.«
Hotelsko osobje je stikalo glave i u ugibala, koga bi bilo priporočati. Naposled se je spomnil natakar človeka, ki mu je bil že nekaj časa dolžan precej denarja.
»Kaj pa če bi priporočali tistega sina slavnega generala z laškim imenom, ki menda od samih dolgov živi?«
»Saj je res«, se je razveselil portir. »Rovetta di Kadona, ta bo pravi mož! Posla nima in denarja tudi ne, čakaj ga gre hlapec iskat.«
Ni potekla ena ura in vitez Rovetta di Kadona je z grandeco špan-
skega granda prestopil prag sobe, v kateri je prebival dolgi suhi Italijan, grof Panigaj.
»Slišal sem, da mi želite staviti neke ponudbe gospod grof«, je rekel. »Na razpolaganje sem vam, toda žal, da ne znam italijanski. Moj oče je bil slaven general italijanskega rodu, a služboval je samo na Madžarskem. Znate morda madžarski! Tugya magvarum beszednit! Ki nem ha-jolni, nem dohanv zoknak! Potem bi se lahko pomenila.«
Stari Italijan je odmahoval z obema rokama.
»Ostia — ungarese! Ga ne znam ungarese! Ma parlo malo pu slovensko e un poco tedesco — si fara ben-se ga bo naredila.«
Cavaliere Rovetta di Kadona se je dostojanstveno vsedel na stol, ki mu je bil ponuđen in vprašal, kake posle bi imel opravljati, če bi stopil v grofovo službo.
»Dunque commineiano« je dejal italijanski grof. »Najprej ga moram povedat, kaj sem ga prišla iskat u Lubiana. Jaz sem ga že bila u Lubia-na. Sem ga bila ufficiale di governo, pa ga je že venti otto anni. Takrat sem ga šla una volta far una passeg-giata u Trnovo, pa sem ga našla una ragazza, ana lepa mula. Ta lepa mula mi ga je vrgla una vechiata anu oku, pa ga je rekla »preklja«. O, ti-
stega lepega vechiata, o tistega dolce voce! Ga ne morem pozabit! Jaz sem ga vprašala tista mula: Chi e preklja? In ona se ga je smejala in ga je pokazala na mene in je vrgla spet una vechiata, ki ga je padla u mojega srce in ga neredila notri una rivoluzione. Jaz sem ga prašal tista mula, če me hoče amare saki dan popoldne in tistega angelj ga je bil con-tento. Sem ga bila srečna anu celu letu. Potem sem ga morala zapustiti Lubiana, pa sem ga šla u Milano. Tista mula ga je dobila un fanci-nello, anga otrok, in ta otrok ga je moj sin. Sem ga pošiljal moja mula saki mesec denar in ona mi ga je saki mesec pisala. Potem sem ga dobila ankrat denar nazaj in nobena ris-posta več na mojega pismo. Sem ga pisala tudi na direzione di polizia, pa sem dobila risposta, da je moja mu-ga prišla iskat mio figlio, mojega sin la šla via in nobeden ne ve dove. Zdaj sem ga bogata in stara in sem n Lubiana.«
Vitez Rovetta di Kadona je spoštljivo poslušal starega grofa in dobro je prikrival svoje notranje veselje, da mu je prišel v roke petičen človek, ki ga je smatral za kompletnega norca.
»Vi torej želite, gospod grof, da bi vam pomagal iskati vašega sina? Lahko delo to pač ne bo,  ali ker po-
povzročile ta krah, vzbujajo po celi Italiji senzacijo. Njegov oče mu je zapustil 50 milijonov lir. Giovanni je je živel veselo. Za okoli 8 milijonov lir je bilo njegovih menic v prometu in letno je izdal več nego en milijon. Upal je razbiti in uničiti loterijo ter je zaradi tega naenkrat stavil 60.000 lir. Svojim prijateljem je podarjeval gradove, vile, tisočake in v rodnem mestu svojega očeta je vzdrževal vrtove, gledališče, bolnice itd. Dajal je dragocene bankete itd. Financiral je liste, hotele in dr. A kar naenkrat je bilo vsega tega konec. Danes nima ničesar, temveč okoli 20 milijonov lir dolga. Njegov brat je bogat bankir v Rimu. Giovannija hočejo dati pod kuratelo.
? Axmann — svetnik. Axmanna hočejo napraviti za svetnika. Za vzgled jim je Krišpin. Sv. Krišpin je bil namreč čevljar. Da bi pa mogel revežem delati čevlje, je usnje kradel. Tako je tudi Axmann delal. Kot načelnik pomočniškega odbora gremija dunajskega trgovstva je upravljal premoženje 24.000 K. In čeprav je — po izrekih njegovih prijateljev — »porabil« le en del tega premoženja v volilne svrhe, je vendar moral dr. Lueger povrniti celih 35.000 kron. Verjetno je, da je porabil le en del — recimo sto ali dvesto kron za volilne namene, toda ostali denar — ta je menda izpuhtel. Najboljši zagovornik Axmannov je pa še vedno bivši minister dr. Gessmann, najboljši prijatelj naših klerikalcev in njihov inštruktor. Čeprav se je že zdavnaj zahtevalo, naj se z Axmannom pomede, se je vendar dr. Gessmann temu upiral. Najbrže ju veže preveliko prijateljstvo. Toda prišel je čas, ko so Axmanna navzlic dr. Gessman-na formalno vrgli iz stranke, da ga zopet vanjo sprejmejo, ko se razburjeni duhovi nekoliko poležejo. Dr. Pegan je bil tako nesramen, da je zastopnikom družbe sv. Cirila in Metoda predbaci val poneverjenja. Zakaj ni omenil Axmanna, Bielohlawe-ka in drugih dunajskih pokroviteljev kranjskih klerikalcev. Da, da, velike so klerikalne bisage — in lačni klerikalni želodci.
* »Tukaj se govori v vseh jezikih« — ta ponosna beseda se blešči v oknu neke pariške restavracije. Začuden stopi gost notri in vpraša natakarja, če imajo morda res toliko tolmačev. »Nobenega,« odgovori natakar. »Torej zna morda osobje toliko jezikov?« »Nikakor.« »Kdo pa torej govori »v vseh jezikih,« kakor imate zapisano na oknu?« »Gostje,« se glasi točni natakarjev odgovor.
* Stroj za umivanje posode. Neki Škot v Ameriki je iznašel stroj za pomivanje kuhinjske posode. Amerikanci že napravljajo take stroje in jih postavljajo v kleteh. Stroji baje jako naglo delujejo.
znam Ljubljano natančno, upam ven-der, da se mi to posreči.«
»Si, si« je prikimaval stari grof. »Iskati bomo mojega sin. Jaz ga bom plačala due fiorini na dan, dva guldinar e costo e tutte le spese. Ga bomo iskali mio figi i o po dnevi, zvečer pa se ga bomo divertirali.«
Vitez Rovetta di Kadona je bil s grofovo ponudbo jako zadovoljen in je na tihem začel delati načrte, kako bo iskanje zavlačeval, da bi mogel čim dlje skubiti starega gospoda. Ko je bil dogovor sklenjen, je grof iz svoje listnice vzel bankovec za sto frankov in ga »za pokritje malih izdatkov« izročil svojemu faktotumu, kar je vitezu Rovetti di Kadona tako imponiralo, da se je globoko priklonil, dasi se je sicer držal ponosno, kakor najmogočnejši gospod.
Vitez Rovetta di Kadona je svojo službo takoj nastopil. Dogovorjeno je bilo, da bo grofu Panigaju od opoldne naprej vedno na razpolaganje, kajti dopoldne je hotel grof spati. Z delom sta hotela začeti naslednji dan, ta večer pa je želel grof prijetno doživeti.
Rovetta je peljal grofa najprej v gledališče in mu kratil čas s tem, da mu je navajal imena javnih dostojanstvenikov, ki so sedeli v posameznih ložah. A bolj, kakor vsi ti odlienjaki in imenitniki, je starega
• Hudobna macana. V Marma-
ros - Sigetu so dobili v stanovanju njegovih staršev mrtvega 141etnega dečka Csepelczerja, Imel je na treh krajih ubito črepinjo. Orožniki so zaprli njegovo mačeho, o kateri je bilo znano, da je dečka sovražila in vedno pretepala, dasi je bil zelo priden učenec.
Otvoritev novega ,Aljaževega doma' v Vratih.
Nova postojanka S. P. D. je bila včeraj slavnostno izročena prometu. S ponosom lahko zre vsak slovenski liribolazec, da vsak Slovenec na to novo stavbo, ki se dviga pod navpičnimi stenami starega očaka Triglava v prekrasni dolini Vrata. Največja planinska stavba je to, kar jih poznamo v južnih Alpah, pravi planinski hotel. V novem »Aljaževem domu« prenočuje namreč lahko do aO oseb.
Krasen dan je bil včeraj in ne-brojno množico naprtenih turistov .400—500) je izvabil v Vrata k otvoritvi novega planinskega zavetišča, ki se je slavnostno izvršilo.
V ta namen je bral katehet Mlakar na prostem mašo, po kateri je župnik Aljaž novo stavbo, izvršeno po načrtih inž. Skabemeta, blagoslovil.
Slavnostni govor je govoril predsednik S. P. D. dr. Franc To-minšek, ki je to priliko vporabil v to, da je številnim članom društva temeljito obrazložil vse dosedanje delovanje S. P. D., težkoče, s katerimi se je moralo braniti društvo, zlasti po krivdi nemškega planinskega društva in končno še zgodovino ravnokar svečanost no prometu izročenega »Aljaževega doma«. Obenem se je zahvaljeval v imenu osrednjega društva vsem onim, ki so pripomogli k temu, da tako hitro, po lanski katastrofi, že stoji nov dom, ponos društva. Pred vsemi gre zahvala župniku Aljažu, ki ni samo moralno, marveč tudi materijalno k novi stavbi mnogo prispeval. Zato pa naj se nova. lična stavba imenuje odslej naprej »Aljažev dom«. Zahvaliti pa se mora dalje tudi g. inž. S k a b e r -n e t u za njega brezplačno delo pri načrtih in tehničnem vodstvu stav-be. Govornik ni pozabil omeniti velikodušnosti g. primarija dr. Š 1 a j -m e r j a , ki je prepustil društvu začasno svojo vilo v Vratih, dalje vseh darovalcev, pred vsem deželnega zbora, mestnega sveta ljubljanskega in zagrebškega, kakor tudi vseh drugih zasebnih darovalcev.
Dobro uro trajajoče izvajanje so sprejeli poslušalci z navdušenjem. Na prošnjo župnika Aljaža se je po-tem zapela »Lepa naša domovina«. Nato so govorili še g. dr. Š v i g e 1 j v imenu mestnega sveta ljubljanske-
ga in zastopnika kranjakegorske ter soške podružnice gg. dr. Tičer in dr.
Gruntar. Vsi govori so izzvali pri poslušalcih odobravanje.
Po oficijalnem delu slavnosti se je pričelo pravo planinsko življenje in vrvenje okrog »Aljaževega doma« in le težko so se ločili izletniki od njega v svesti si, da je »Aljažev dom« velikega pomena za razvoj slovenske turistike in so radi tega doživeli včeraj važen dogodek v zgodovini naše turistike.
L zlet gorenjske sokolske župe na Jesenke.
Od Nemcev in deloma   tudi od
klerikalcev ogrožene Jesenice so praznovale včeraj svoj narodni praznik. Gorenjska sokolska župa je namreč priredila semkaj svoj prvi zlet. Kar narodno in napredno čuti na Jesenicah, se je dostojno pripravilo za ta dan, Jesenice so si nadele praznično obleko. Iz vseh naprednih hiš so plapolale slovenske trobojnice v lahnem vetriču, ki je blagodejno hladil od solnca razgrete gledalce. Nebo je bilo našim Sokolom naklonjeno; za dar jim je namreč podarilo najkras-nejši dan, kakršnega še nismo imeli letošnje leto. V vrstah brumnih nasprotnikov sokolske ideje pa so se radi tega začeli pojavljati dvomi, ali je opravičeno ono nasprotstvo proti So-kolstvu, ki se ga hoče vcepiti našemu ljudstvu v srce raz prižnico in v spo-vednici. Blagonaklonjenost neba so-kolstvu ga je udarila v prepričanju, da sta si radi njega nebo in leca na-vskriž.
Kljub mnogobrojnim spletkam z nemške in klerikalne strani, se je včerajšnja sokolska slavnost na Jesenicah obnesla kar najbolje, tako v moralnem, kakor v gmotnem oziru. Včerajšnji sokolski zlet na Jesenice je pokazal, da je že skoraj dve desetletji trajajoče ponemčevanje te važne nase postojanke le slabo napredovalo, če ne nazadovalo in da naš narodni sovrag, podpiran od črnih krvnikov slovenskega naroda, še ne bo tako hitro zabil trdno in močno na Jesenicah pilota za vsenemški most do Adrije.
S srdom in gnjevom so opazovali narodni in politični nasprotniki so-kolstva priprave za ta sokolski zlet, v svoji rahločutnosti so mu že prorokovali popolen fijasko; kb pa so zapazili, da jih zapuščajo celo njih lastni omahljivi pristaši, ki so dali radovednosti prednost pred strankino stanovitnostjo, niso mogli v svoji onemogli jezi drugega storiti, kakor da so se z gerentom Čebuljem na čelu, deloma tudi iz strahu pred poplavom rdečih srajc poskrili med gladil-nike in škarje ter tam premišljevali, kako naj bi se maščevali z zlobnimi izmišljotinami nad svojim porazom.
gospoda zanimala v zadnji vrsti v parterju sedeča mlada dama.
»Varda ehe mula«, je občuduje vzkliknil stari grof, ko jo je zagledal. »Ta ga je una belezza, ma pro-prio una belezza.«
In pozabil je na predstavo in na vse dostojanstvenike, pozabil tudi na svojega spremljevalca in gledal samo mlado damo v zadnji vrsti, ne meneč se za posmehljive obraze, ki so jih delali v njegovi bližini sedeči ljudje.
»Kdo ga je ta mula?« je končno vprašal Rovetto. »Ali ga poznate?«
»Ta mora biti tujka«, je odločno zjavil Rovetta. »Jaz poznam vsakega človeka v Ljubljani, zlasti vsako i>oljšo žensko. To sem sicer moral že nekje videti, pa se ne spomnim kje . . .«
Rovetti je bilo jako neprijetno, da ne pozna prve osebe, za katero ga je vprašal grof. Ljutil se je sam nase toliko bolj, ker je bil prepričan, da i< tujko že nekje videl. Mislil je in mislil, napenjal svoj spomin in konč-no zagrabil grofa za roko:
»Zdaj sem se spomnil, gospod srrof«, je vzkliknil. »To žensko sem videl danes ponoči v družbi strašno '»ijanih ljudi v nekem lokalu, ki se mu pravi »Pekel«. Njen spremljevalec je rekel, da je baron Koleraba di Kastrola.«
»i
>Ga bomo šla pogledat tista lokal in tista baron Koleraba«, je odlc-čil grof in j<* nadaljeval nepremično opazovanje Adelgunde, ki je bila že davno zapazila, kako pozornost ji posveča stari gospod in si je v medaktih preganjala čas s koketiranjem in S3 je tudi grofu tako izzivajoče smehljala, da je bil ves iz sebe in komaj čakal na konec predstave.
Končno je vender padla zavesa in stari grof je hitel iz gledališča, kar sc ga nesle noge, da bi ne zgrešil Adelgunde. Postavil se je k izhodu in ko je prišla Adelgunda, jo je kar ogovoril.
»Signorina, moja admirazione za vasa belezza je taka velika . . .«
»Gospod, jaz vas ne poznam! Kaj hočete?«
»O signorina, kaj ga bom hotela«, je besedici 1 grof, »samo decom-pagnare na vaša hiša.«
»Ali mislite, da je pri meni kako zavetišče za invalide«, se je razljutila Adelgunda. »Pojdite svojo pot in pustite me v miru. Jaz čakam tukaj svojo prijateljico.«
»Ga bom čakala tudi jaz«, je izjavil grof. »E, cio, Rovetta, pejte ga
sem.«
(Dalje prtaodaJK.)
Na ta sokolski zlet niso pohiteli samo pristaši sokolatva iz najbližje jeseniške okolice, posetili so ga tudi zastopniki goratega Korotana in solnčne Goriške. Že na predvečer so dohajali na Jesenice gostje iz raznih slovenskih krajev, včerajšnji dopoldanski in popoldanski vlaki pa so dovažali vedno nove, kljub temu, da sta se isti dan vršila še dva važna sokolska zleta, namreč v Zagorje ob Savi in v Prvačino na Goriškem.
Prvi zlet gorenjske sokolske župe na Jesenice se je otvoril na predvečer s sejo razsodnikov v restavraciji »Sokol«, kateri je sledil v hotelu »Na pošti« prijateljski sestanek s tamburanjem in petjem. Tamburanje je oskrboval tamburaški odsek »Jeseniškega Sokola«, petje pa pevski zbor iz Kranjske gore. Razvila se je neprisiljena bratska zabava v prostorih hotela »Na pošti«.
Ta večer so prišli na Jesenice že tudi Sokoli tekmovalci.
Ob 6. se je pričela tekmovalna telovadba posamnikov za prvenstvo gorenjske sokolske župe in tekma vrst. V gorenjski sokolski župi združena sokolska društva so postavila na tekmovališče 8 mož. Iz tekme sta odnesla prvenstvo brata Benedek iz Kranja in Pristov iz Škofje Loke, katerima so razsodniki prisodili vsakemu po 90%. Drugo mesto so prisodili sodniki br. Jeraseku iz Tržiča, ki je dosegel 81'67%, tretje mesto pa br. Ažmanu iz Kranja z 78 ■ 33%.
Tekmovanja vrst, in sicer v nižjem oddelku, so se udeležili blejski, kranjski in škofjeloški Sokoli. Prvenstvo si je priborila blejska vrsta s 84*4%, drugo mesto škofjeloška vrsta z 78 * 82% in tretje kranjska vrsta s 67'5%. Posamezniki pa so dosegli te - le uspehe: br. Zagoričan z Bleda 97*5%, br. Sekovanič iz Bleda 90 • 85%, br. Lovčan iz Škofje Loke in Celešnik iz Kranja po 88 • 33% in br. Vrhunc iz Škofje Loke ter Peternel iz Bleda po 87*5%.
Še pred 9. so odkorakali Sokoli iz s slovenskimi trobojnicami bogato okrašenega telovadišča na kolodvor k sprejemu. Vlak za vlakom je prihajal na kolodvor in iz vsakega so izstopale sokolske čete. Največjo pozornost izmed vseh je vzbujala močna četa mladega boroveljskega Sokola s Koroškega.
Kmalu so se razvrstile sokolske čete in odkorakale skozi Jesenice proti telovadišču v Milanovem logu v tem-le redu: Odposlanstvo tržaške sokolske župe, odposlanstvo goriške sokolske župe, odposlanstvo ljubljanske sokolske župe, predsedstvo gorenjske sokolske župe, staroste v gorenjski sokolski zvezi združenih sokolskih društev, zastavonoše, sokolska društva gorenjske sokolske župe, in sicer iz Bleda, Bohinja, Borovelj, Javornika, Jesenic, Kamne gorice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Železnikov. Sokolskim vrstam je sledil ob glasnih zvokih tromb naraščaj.
Kmalu po 11. se je pričel urejevati sprevod, ki se je pomikal s »Slovensko Filharmonijo« na čelu preko Save proti Jesenicam, kjer so bili pred hotelom »Na pošti« nagovori. Sprevoda se je udeležilo okrog 300 Sokolov. Na celem potu je ljudstvo navdušeno pozdravljalo Sokole in jih obsipalo s cvetjem.
Pred »Pošto« je pozdravil navzoče Sokole v imenu jeseniškega »Sokola« starosta br. Kumer, ki se je obenem zahvaljeval župnemu predsedstvu, ker se je odločilo za župni izlet na Jesenice. Gospodična M. Schrevjeva je nagovorila Sokole v imenu slovenskega naprednega žen-stva na Jesenicah. Odgovarjal je župni starosta b. notar Mar in ček iz Tržiča.
Nato so se razšli Sokoli v različne gostilne k obedu, toda skoraj na to so že zopet bili na telovadišču, da nadaljujejo ob zvokih »Slovenske Filharmonije« skušnje za javno telovadbo.
Se pred napovedano uro se je pričelo zbirati na telovadišču številno občinstvo. Vsega skupaj je bilo do 1500 gledalcev.
Kmalu po 3. uri se je pričela javna telovadba, ki so jo otvorile Sokoliće z vajami s kiji. Jako bogat vspored javne telovadbe je bil izčr-f«n razmeroma v zelo kratkem času, ker so se vrstili nastopi neposredno drug za drugim.
Ne spuščamo se v podrobno kritiko tega javnega nastopa. Omenimo samo, da je nastopilo pri vajah skupno 60 Sokolić, 112 naraščaja, 60 članstva pri orodni telovadbi in 80 pri prostih vajah članstva. Prezreti pa ne smemo učinka, ki ga je napravila ta telovadba na gledalce. Pripomniti moramo, da se je med gledalci nahajalo tudi več jeseniških Nemcev in klerikalcev, ki so svojemu začudenju nad to telovadbo dajali glasno duška.
Ta javni nastop po vsem svojem sporedu je gledalcem najjasneje dokazal, kako delo izvršuje Sokol in po teh prizorih je marsikateri mlačen Slovenec v svojem notranjem zopet začutil odločnost. Posebno pozornost so vzbujale vaje kranjske vrste na krogih in vaje ter skupine škofjeloške vrste, v kateri je telovadil bivši član jeseniškega Sokola br. Pristov, ki je s svojim nastopom pokazal, kaj zmore sokolsko delo. Zanimive so bile tudi ljubke igre naraščaja, ki so ravno pri mladini zelo umestne. Glavna zasluga za tako točno izvršeni spored gre pač v prvi vrsti načelniku župe dr. Sajovicu.
Po končani telovadbi se je razvila v Milanovem logu zelo animirana veselica; postavili so tjekaj 6 paviljonov, v katerih so jeseniške na-rodnjakinje stregle gostom. Pozornost je vzbudil na tej veselici zlasti pevski zbor boroveljskega Sokola.
Vsestransko povoljno, naravnost izborno se je obnesel sokolski zlet na Jesenice. Jasno je pokazal, kako vrlo napreduje sokolska ideja med Slovenci, jasno je pokazal tudi, da je neprecenljive važnosti za nadaljni razvoj slovenskega življa na Jesenicah, pokazal nam je pa zopet tokrat, da naj nam bodo pri sokolstvn Cehi vzor. Vsi sedaj na Bledu bivajoči Cehi so se namreč skoraj korporativno udeležili zleta in veselice.
Uspeh včerajšnega sokolskega zleta je najpovoljnejši, ker presega nade, katere se je stavilo do njega. Zato kličemo: Le nevstrašeno naprej! V sokolstvu je rešitev naših ogroženih in narodno eksponiranih krajev!
Za kratek čas.
— Veruješ li ti, da je Klara res tako krepostna, kakor se dela?
— Dobila je že celo krepostno darilo!
— Res?
— Da, namreč darilo za svojo krepost — od nekega nadporočnika.
Izdajatelj  in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
NARODNA KNJIGARNA
Prešernova ulica 7
priporoča
svojo bogato zalogo
▼ ranfh Jezikih.
grad b srakti fe mi Mk n. m ■ KM!
Prešeniove slike
prodaja ii miOja po ptitim pizetji Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5
2073
1
mali:
Razne prevode
Iz nemiftlns v sloveniftlno
^irkalarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi eene ▼ t«) itroki isveSbeu; tradnik.
Naslov    v   npravniitvn „SIot.
Naroda"
Ustanovljena lata 1M2. 23
(3 ljubljanske okolice
registrovana sadraga s neomefsao urno
v lastnem zadraliem donu v LJablJaiii na Dunajski cesti Jt. 18
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K S3V11S. 1 21" 11
upravnega premoŽenja...... ...........K 20.775.510-M
obrestuje hranilne vloge po 41;2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica
sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dno dviga.
Stanje hranilnih vlog nad...............K 20,000.000
Posojanje na zemljišča po 5l4°„ z 1',',, na amortizacijo ali pa po 51 / , brez amortizacije i na menice po 6 0.
Posojilnica sprejema tudi vsak drueri načrt srlede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj
in praznikov.
Telefon it. 185. Postne hranilnice račun si. 82S.405.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
lat X
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 ^
* iane zađopstve JTre testo' življenske zavarovalnice, *
jj^ Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno ^s£
X (eaT*  vsakovrstna posojila in kredite x
aK   kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. X
j* Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. jj?
XW aL^n ^amn" *^s** "ana" *^n* *^n# ■Uni* "^a*" "ani" "nnr1 "^Ba" a^^a s^_n "aea" "nea*
at^^ n^^ e^^ e^^ i^^m a^^ e^*» r^m a^^ n^^ n^% i^^m o^^ n^^ n^^
f
44
a z omejenim Jamstvom
Oralni prostori: Šeleikonova ulica it. 7, nasproti slavne poštu.
Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga PO 4l/*°/o, rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esltomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice.
Vsi pojasnila se dobe bodisi  ustmeno ali pismeno v zadružni
pisarni. 10
Uradne ire vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani.
Delniška glavnica:
m   K 5»'
• iiiiMiim
Stritarjeva ulica štev. 2. I Rezervni
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči raean ter |ik obrestuje od dne vlogo po | K 4S0-4V u cisto. — Kupuje in prodaja vrednostno papirje vsek vrat po dnevnik knrzik.
PočLzvLŽSLice -r- spljetu., Celovcu,   Tisfa lxi, S^raje^-o.. =
iii
3E
3E
3E
3E
vsakega  Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo    bodisi za življenje,  ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj m o torej domač   slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu.
„SLAVI J A"
■ vzajemno mavaronaina banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
.-. Ogromni rezervni londl K 48,112.7t7"— Jamčijo za popolno varnost .-.
Banka BanK? Banka Banka
SLAVIJA" SLAVIJA"
SLAVIJA" SLAVIJA« SLAVIJA"
ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. -
razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.--
ti!
z vsemi »Svoji
zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
flomlra ST imiI gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim Oilnliil   ajMAVUA    dobrodelnim namenom.-----
aftUnfcnl  f f Sil A V laj A** stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva.
Vsa pojasnila daje drage volje 1
generalni zastop banke „Slavlje" ¥ LJubljani.
Oklenimo se močmi gesla :
k svojimi« Osamosvojimo  se na narodno  - gospodarskem polju! Ne podcenjuj mo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se Čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma!
.\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prese
ulica štev. 3.
.** Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Denarni
ObstojeCih vlog nad 38 milijonov kro
Za varnost vloženega denarja jamči zraven
rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso SVOJO močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka Spekulacija z vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema
mbra 1909 nad 518 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
ei
DXLLL
1
II
Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj */4% na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje
Za varčevanje ima vpeljane lične alonoalčo stranilnikej v podpiranje slovenskih trgovcer in obrtnikov pa kreditno drultvo. 4
Lastnina In tlak »Nareeae
78
^047
4202
9A
33
86
10