GOSPODARSTVO
PETEK, 28. AVGUSTA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Sicer ne obvlada več svetovnega trga - 155 milijonov avtomobilov na svetu
Spričo poskusov, da bi prišlo med velikimi evropskimi avtomobilskimi tovarnami do sporazuma za uskladitev avtomobilske proizvodnje in avtomobilskih cen, in sicer da bi tako preprečili prodiranje ameriške avtomobilske industrije v Evropo, bo gotovo zanimiv pregled o razmahu avtomobilske industrije v Ameriki in Evropi.
Avtomobilske tovarne v Detroitu so leta 1916 s proizvodnjo enega milijona avtomobilov zavladale na svetovnem področju avtomobilske industrije, leta 1929 je iz Detroita odšlo že pet milijonov avtomobilov, a leta 1937 so bila izmed štirih avtomobilskih vozil, ki so bila izdelana na vsem svetu, kar tri lz Detroita.
Po drugi svetovni vojni je nastopil nov razvoj, in sicer v prid avtomobilski industriji v Evropi: na Angleškem so nastala nova središča avtomobilske industrije (Coventry in Birmingham), prav tako na Francoskem (Bouloene-Billancourt), v Italiji (Turin), v Zahodni Nemčiji (Wolfsburg), na švedskem «Gothenbourg) pa tudi na Japonskem (Nagoya). Proizvodnja teh avtomobilskih središč in še nekaterih drugih po svetu po letu 1958 presegla ameriško. Letos bo ameriška avtomobilska industrija po dosedanjih računih pobila rekord iz leta 1955, ko so ameriške avtomobilske tovarne vrgle na trg 9.169.276 vozil, kamionov in osebnih avtomobilov. Pri vsej tej visoki a-menški proizvodnji bo proizvodnja izven Amerike letos dosegla 12 milijonov vozil.
Vsekakor bodo Združene ameriške države ostale se vedno največji proizvajalec avtomobilov v svetovnem merilu, vendar ho njihov delež na svetovni proizvodnji nazadoval od leta do leta. V Ameriki ima že 80 odsto fružin vsaj po eno vozilo; na fomačem trgu se bo razpečavanje avtomobilskih vozil širilo v razmerju z naraščanjem prebivalstva pa tudi glede na o-kolncst, da si bodo posamezne družine nabavile no več vozil. V tem pogledu so okoliščine izven Amerike, posebno v Evrovi boli uaodne ker so še vedno širše ljudske množice brez lastnega vozila. Danes so zato večje možnosti za razvoj nroizvod-nje in za povečanje prodaje, in sicer nekako takšne, kakor so bile v Ameriki med letom 1910 in 1929. V desetih letih med l. 1952 in 1962 se je število av-
tomobilov v Ameriki dvignilo za 48 odsto, v Evropi pa za 200 odsto, v ostalem svetu za 119 odsto.
NA SVETU KROŽI 155 MILIJONOV AVTOMOBILOV Proti koncu leta 1962 je bilo po podatkih ameriškega združenja avtomobilskih tovarn (Automobile Manufacturers As-sooiation) na vsem svetu 146.2 milijona avtomobilov, in sicer 113.2 milijona zasebnih, 31.9 milijona težkih in 1.1 mil. lahkih tovornjakov. Računajo, da kroži danes po vsem svetu 155 milijonov avtomobilskih vozil. A-meriška proizvodnja predstavlja danes 55 odsto svetovne proizvodnje osebnih avtomobilov in 49 odsto tovornjakov; za A-meriko se vrstijo Francija, Velika Britanija in Zvezna Nemčija, ki imajo po več registriranih vozil kakor 7 milijonov, za njimi Kanada, Sovjetska zveza. I-talija, Avstralija. Japonska, švedska in Brazilija.
Avtomobilska industrija v Evropi se je pravzaprav začela razvijati že v začetku tega stoletja, toda Američani so vrgli na trg avtomobile po mnogo nižji ceni, kakor so jih izdelovale evropske tovarne. Med leti 1920 in 1930 so ameriške tovarne izvažale več avtomobilov kakor so jih izdelale vse tovarne izven Amerike na svetu. Po letu 1930 so se evropske tovarne tako opremile, da so lahko pričele z množičnim izdelovanjem vozil. Pričele so uvajati maniša vozila, ki pa so bila kljub temu trdna. Prikladna so bila evropskim cestam, pa tudi širšim množicam po svoji ceni. ODPRTE SO NOVE MOŽNOSTI DRUGOD PO SVETU
V	Severni Ameriki, v zahodni Evropi in Avstraliji je avtomobilski trg že močno nasičen, vendar se množičen trg drugod po svetu pravzaprav šele odpira Na Japonskem se je število registriranih avtomobilov v treh zadnjih letih potrojilo. Tam so se lotili zlasti izdelovanja lahkih tovornjakov. Večino avtomobilov so pokupila podjetja, ali pa jih uporabljajo kot «ta-xi», uporaba zasebnih avtomobilov se je šele pričela širiti.
V	prihodnje bodo važne avtomobilske trge predstavljale Južna Amerika, Afrika, Srednji vzhod in Azija. Južna Amerika se je pravzaprav šele začela zanimati za avtomobile. Južnoameriško prebivalstvo znaša dve tretjini prebivalstva zahodne
Evrope, vendar je tam registrirana samo ena desetina vozil, ki jih imajo države zahodne Evrope.
Povečan izvoz nemških avtomobilov
MUENCHEN, avgusta. — Zavod za gospodarska raziskovanja v Muenchenu je pred nekaj dnevi objavil statistične podatke o stanju izvoza zapadnonem-ške avtomobilske proizvodnje.
Leta 1953 je Zap. Nemčija izvozila avtomobilov za okrog 918 milijonov mark, medtem ko je ta izvoz lani dosegel 6365 milijonov mark. Naj večja prodajna tržišča so države Evropske gospodarske skupnosti, EFTA in Severne Amerike. Samo v države EGS gre za 30.4 odsto avtomobilskega izvoza (v primerjavi s 26 odsto leta 1953); močno ~o-večanje je opaziti tudi pri izvozu v Severno Ameriko, in sicer za 27.1 odsto (leta 1953 pa 3.6 odsto). Z druge strani pa se je v istem obdobju zmanjšal izvoz v države EFTA, in sicer od 38.1 odsto na 25.5 odsto.
Glede na izvoz tovornjakov in drugih trgovinskih vozil pa se e v zadnjih 10 letih izvoz tudi povečal od letnih 255 milijonov mark na 947 milijonov. V države EGS se je povečal od 21 odsto na 30.3 odsto; v države EFTA od 28.8 odsto na 30.5 odsto ter v Severno Ameriko od 0.8 na 7.7 odsto.
Na podlagi dosedanjih naročil je predvidevati za zapadno-nemško avtomobilsko industrijo še nadaljnji vzpon izvoza v prihodnjem letu.
OECD o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji
čeprav je Jugoslavija samo pridružen član Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ,OECD v Parizu, so strokovnjakom te organizacije na voljo poročila o njeni gospodarski politiki in njenem gospodarskem razvoju. Tako je lahko OECD v svojem poročilu o gospodarskem razvoju v evropskih državah povedala svoje mnenje tudi o gospodarskem razvoju Jugoslavije v lanskem letu •
Po odstranitvi škodljivih inflacijskih teženj, tako pravi med drugim poročilo, je prišlo v jugoslovanskem gospodarstvu do uravnovešen j a rasti pri ustaljenih cenah in občutno zboljšani življenjski ravni. Obstaja še vedno šibka stran, ki jo predstavlja primanjkljaj v trgovinski bilanci, vendar se ta utegne v letu 1964 skrčiti.
Pariški dopisnik zahodnonem-škega lista «Sueddeutsche Zei-tung» (Muenchen) pripominja k tem ugotovitvam poročila OECD, da ti podatki potrjujejo uspeh stabilizacijske politike, ki so jo v Jugoslaviji pričeli izvajati leta 1962; ta je povezana z gospodarsko decentralizacijo in sprostitvijo kreditnega sistema. Trenutno prihaja do investicij v bolj racionalni obliki, kar dovaja do tega, da je jugoslovansko gospodarstvo ponovno podvrženo konjunkturne-mu nihanju, ki je sicer lastno kapitalističnim deželam.
Poročilo OECD, pravi dopisnik omenjenega lista, ne prikriva še raznih strukturnih težav. Tako npr. trpa Jugoslavija zaradi nezadostnih uspehov na področju uslug. Tako tudi ni vselej dovolj surovin, pa tudi kmetijstvo še ni dovolj modernizirano. Sedemletni gospodarski načrt, ki je pričel veljati letos, predvideva lahno zmanjšanje v gospodarski rasti ter si prizadeva, da bi dosegel ustaljenost v cenah in ravnotežje v trgovinski bilanci. Kaže, da je Jugoslovanska vlada poleg tega sklenila, da močno okrepi industrijo potrošnega blaga. Spričo današnje strukture jugoslovanskega prebivalstva se u-tegne pojaviti brezposelnost, a-ko vlada ne skrči povprečnega delovnega umika. To bi bilo pri stalnih cenah združeno z znižanjem življenjske ravni. Iz -> ročila OECD, zaključuje dopisnik v dopisu pod naslovom «U-godne pripombe o Jugoslovan
spodarstvo ubralo razmeroma ugodno pot.
Zmanjšan primanjkljaj Jugoslavije nasproti EFTA
Kakor poroča ((Ekonomska politika«, se trgovinska izmenjava med Jugoslavijo im Združenjem za svobodno izmenjavo — EFTA razvija ugodno. Primanjkljaj Jugoslavije se je letos občutno zmanjšal. Razvoj jugoslovanske trgovine z državami EFTA je ugodnejši kakor trgovina i Evropsko gospodarsko skupnostjo; primanjkljaj z državami EGS se je namreč letos povečal. Jugoslovanska zunanja trgovina je letos uspela, da sedmih mesecih zmanjša primanjkljaj nasproti EFTA za 2 milijardi dinarjev, in sicer od 6.9 milijarde v prvih sedmih mesecih leta 1963 na 4.!9 milijarde v letošnjem letu. Letos se je jugoslovanski izvoz v vse države EFTA povečal.
Jugoslavija je v države EFTA do konca julija izvozila za 21.3 milijarde blaga, in sicer za 5.5 mrd več kakor lansko leto tem času. Najbolj se je povečal izvoz v Veliko Britanijo, in sicer od 7.3 mrd v letu 1963 na 11 mrd v letu 1964. Uvoz se je iz te države povečal od 9.1 na 12.7 mrd dinarjev. Povečal se je tudi izvoz v Avstrijo, in sicer od 4.5 na 5.5 mrd dinarjev, vendar se je povečal tudi uvoz iz Avstrije za okoli 400 milijonov dinarjev na 5.8 mrd. Izvoz v ostale države EFTA — Dansko, Norveško, Finsko in Švedsko je ostal v glavnem na isti ravni kakor lansko leto, zmanjšal pa se je uvoz iz teh držav, razen iz švedske. Uvoz iz Danske se je skrčil za okoli 1.73 mrd, iz Norveške od 1.1 mrd na 324 mil., iz Švice od 4.2 na 3.8 mrd, uvoz s Švedskega se je povečal od 1.9 na 2.9 mrd v prvih sedmih mesecih letošnjega leta.
KANADSKO ŽITO ZA ZSSR
Sovjetski minister za kmetijstvo je odšel na obisk v Kanado. Pred odhodom je časnikarjem pojasnil, da pričakujejo letos v Sovjetski zvezi obilen žitni pridelek in da zategadelj ne potrebujejo uvoženega žita. Vendar je kanadsko žito kakovost no in ga bodo nekaj le uvozili, ker je povpraševanje po njem na sovjetskem trgu živahno. Tokrat ga bodo pripeljali v skraj-
PALMIRO TOGLIATTI
Vsa dobra volja sedmih zdravnikov dveh italijanskih in pet sovjetskih — ni pomagala; Palmiro Togliatti je v Arteku blizu Jalte ob Črnem morju podlegel krvavitvi možgan; odprli so mu tudi lobanjo, da bi ugotovili dejansko stanje bolezni, a prave operacije niso niti izvršili v prepričanju, da ni bilo mogoče bolnika rešiti.
ALI BO HRUŠČOV IZBIL KLIN (Z GLAVO MAKARIOSA) IZ ATLANTSKE ZVEZE (NATO)?
Nadškof Makarios, predsed-1 posebno dobri odnosi, ker nik Ciprske republike se je v1 nadškof Makarios precej diplomatski stiski obrnil kar na predsednika Hruščova za pomoč. Iz Moskve je prispel odgovor, da bo Sovjetska zveza podprla Makariosovo politiko; turško bombardiranje Cipra ne bo ostalo nekaznovano. Makarios hoče doseči popolno neodvisnost Cipra, in sicer tako, da bi najprej razpisali glasovanje po načelu o samoodločbi narodov, nakar bi bil Ciper priključen h Grčiji brez vsakršnih obvez. Na Cipru bi zlasti ne smelo biti turškega oporišča, pa tudi ne, ako le mogoče, oporišča čet Atlantske zveze. Med Makario-som in grško vlado ne vladajo
ravna na
lastno roko ter se v Atenah bojijo, da ne bi Makarios s svojo politiko preveč razdražil Američanov in Angležev, s katerimi sedijo Grki skupno pri mizi NATO. Ali si Sovjetska zveza pripravljena tudi vojaško podpreti Makariosa? Po ameriških informacijah še niso v Moskvi obljubili Makariosu vojaške pomoči, pač pa samo finančno pomoč v znesku 30 milijonov dolarjev. Glede vojaške pomoči naj bi se s sovjetsko vlado pogajala šele posebna ciprska delegacija, ki naj bi odšla v Moskvo. Na vprašanje časnikarjev, ali bi Ciper sprejel tudi vojaško
pomoč od Sovjetske zveze, je nadškof Makarios odgovoril: Nikdo ne morre preprečiti, da bi Ciper ne prosil za pomoč katerokoli vlado. Makarios je proti temu, da bi o usodi Cipra odločali na tajnih pogajanjih, ker se boji, da bi v tem primeru tudi Turčiji omogočili določen vpliv na otoku; Makarios zahteva, kakor rečeno, plebiscit prav zato, da bi preprečil turško vmešavanje. Ciprske čete so blokirale predele, kjer živijo Turki, tako tudi v okolici glavnega mesta Nikozije. Tako hočejo z lakoto prisiliti turške partizane na popuščanje. Na mednarodni pritisk je blokada le malo popustila.
ZSSR noče prispevati za čete OZN
Na priporočilo zunanjega ministra Ruska je ameriški parlament (Kongres) sprejel priporočilo, naj predsednik Johnson vztraja pri zahtevi, da Sovjetska zveza poravna svoj dolg za vzdrževanje Organizacije združenih narodov v znesku 55 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza se brani prispevanju za poravnavo stroškov, ki jih :e imela Organizacija združenih narodov za vojaško posredovanje v Kongu in na Srednjem vzhodu češ, da se ne strinja s tem posredovanjem. (Zdaj so čete OZN tudi na Cipru). Sovjetska vlada je pripravljena prispevati za podobne nastope OZN v bodoče pod določenimi pogoji. Sovjetska zveza se ne strinja s sedanjim postopkom, da namreč o podobnih posredovanjih odloča glavna skupščina OZN; po njenem mnenju, naj bi o tem odločal Varnostni svet, v katerem lahko velike države postavijo svoj veto proti vsakemu sklepu. Zdaj razpravljajo o tem, kako naj bi posamezne članice Varnostnega sveta izvajale te svoje pravice. Sovjetska zveza je pripravljena popustiti v tem pogledu ter le v izrednih primerih uporabiti to svojo pravico pod pogojem, ako bi o posredovanjih OZN odločal Varnostni svet.
Po osamosvojitvi mnogih afriških in azijskih držav, je v glavni skupščini OZN nastal zanimiv položaj: dvotretjinsko večino imajo države, katerih prebivalstvo znaša samo 10 odsto vsega prebivalstva na svetu ter prispevajo za vzdrževanje OZN samo 5 odsto.
NAPREDEK SOVJETSKE ŽELEZARSKE PROIZVODNJE
V prvih treh mesecih tega leta je dosegla proizvodnja litega
železa v Sovjetski zvezi okrog 15,3 milijona ton proti nekaj več kot 14 mil. ton v istem času minulega leta. Proizvodnja surovega jekla je znašala skoraj 21 milijonov ton, dočim je v prvem tromesečju lani dosegla 19,5 mil. ton. Sovjeti so v istem razdobju proizvedli tudi 16,5 mil. ton jeklenih valjancev proti 15,5 mil. ton v prvih treh mesecih preteklega leta.
POSOJILO «ENI» ROMUNIJI
Londonski ((Financial Times« poroča iz Rima, da so bili v krogih Ustanove za izkoriščanje petrolejskih vrelcev EM presenečeni nad vestjo, ua je ENI pripravljena dovoliti Romuniji kredite za nabavo blaga v Italiji. V teh krogih naglaša-jo, da ENI kupuje v Romuniji samo majhne količine žvepia prostega tekočega goriva. S tem izkupičkom od prodaje tekočega goriva ustanovi ENI Romunija kupuje v Italiii razne proizvode. Sicer je tudi ENI zainteresirana, da prodaja Romuniji opremo za petrolejske industrije. Pri nedavnih italijan-sko-romunskih pogajanjih so Romuni vztrajali pri zahtevi, naj Italija vključi v blagovno listo tudi znatne količine romunske koruze.
V prvih štirih mesecih tega leta se italijanski uvoz iz Ro-munije giblje na ravni, ki je za 50 odsto višja, kakor je bila lansko leto. V začetku tega meseca je prispela v Itahjo romunska gospodarska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik romunske vlade Raduiescu. ((Financial Times« dodaja, da je
Napovedana še hujša japonska konkurenca
Tehnični strokovnjaki japonskega ministrstva za trgovino pripravljajo gospodarski načrt, po katerem naj bi se japonski izvoz do leta 1968 dvignil na 10 milijonov dolarjev. Kakor znano, ni nobena industrializirana država v razmeroma kratkem času tako povečala svoj izvoz kakor Japonska po drugi svetovni vojni: od leta 1954 do leta 1958 je japonski izvoz narasel za 17, od 1. 1959 do 1. 1963 pa za 12 odstotkov. V zadnjih desetih letih je napredoval za povrečno 15 odst. na leto. Japonska izvaža danes 9 odstotkov vse domače proizvodnje (polovico manj kakor pred vojno). Strokovnjaki menijo, da ne bo v prihodnjih letih njen izvoz dosegel zahodnonemškega (16 odst. domače proizvodnje), vendar pa bo lahko brez težav dosegel italijanskega ali francoskega (12 odst. proizvodnje). Japonska vlada si prizadeva, da bi se v prvi vrsti povečala proizvodnja v železarstvu, ladjedelništvu in mehanski ter kemični industriji. Prav ti so doslej največ prispevali k celotnemu japonskemu Izvozu, namreč 48 odst. leta 1962 in 53 odst. lani. Zlasti gre to na račun velike proizvodnje v železarstvu in ladjedelništvu.
Tuji kapital v Avstraliji
Ob 1947 do 1963 se e izvoz ir Avstralije podvojil, privatni investicijski dolg pa početveril, kar daje gospodarstvenikom misliti. Prodiranje tujega kapitala je daljnosežno in ga najdeš v mnogih življenjsko važ-
bila najprej gost državnega ni h sektorjih avstralskega go-holdinga IRI in nato FIATA, spodarstva.
Pogajala se je v glavnem prav Britanski in ameriški denar s predstavniki družbe FIAT. I je vložen v skoro vsak važnejši
Togliattijevo truplo so prepeljali v Rim z letalom, v katerem se je vozil tudi bivši predsednik vrhovnega sovjeta Brez-njev. da bi prisostvoval pogrebu. V Rimu so izpostavili Togliattija na mrtvaškem odru, ob katerem so se vrstili komunistični voditelji iz vseh držav kot častna straža. Na zadnji poti so poleg velikanskega števila komunistov iz vse Italije spremili Togliattija številne delegacije komunističnih strank iz tujine; jugoslovansko delegacijo je vodil nredsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj Med venci je bil tudi venec predsednika Tita in soproge Jo-vanke. Kitajska komunistična stranka ni odgovorila na vabilo Italijanske komunistične stranke, naj odpošlje delegacijo na pogreb. Togliattijevega pogreba so se seveda udeležili tudi njegovi sorodniki: njegova žena, sin Aldo in posvojena hči Mariza. Vlado je pri pogrebu zastopal podpredsednik Nenm, tudi poslanska zbornica in senat sta poslala na pogrep svoje odposlance. Mrtvaški voz je bil okrašen z rdečo zastavo in italijansko trobojnico. Poslovilne govore so imeli Terracini, Santi, Breznjev, Dolores Ibar-ruri, Parri, De Martino, Vec-chietti, Ochietto in Longo. Truplo so začasno pokopali na po-kopaliuču Ve rano.
S Togliattijem, ki je umrl v 71 letu kmalu po smrti bivšega glavnega tajnika francoske komunistične stranke Thoreza, je izginila ena izmed najmar-kantnejših komunistilnih osebnosti na svetu. Bil je na glasu komunističnega razumnika — študiral je pravo in leposlovje — ki so ga odlikovale velike P-> litične sposobnosti, zlasti prožnost, pronicljivost in dar govora Vodil je stranko že od leta 1926. Med vojno se je zlasti oglašal iz Moskve pod imenom Ercole Ercoli. V povojni Italiji je njegova stranka le malo časa sodelovala v vladi — izstopila je po nastopu De Gašper! j a — toda Togliatti jo je pripeljal tako daleč, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah vsak četrti volivec oddal svoj glas zanjo, čeprav se je medtem časom število organiziranih komunistov skrčilo. Komunistična stranka je druga naj večja stranka v parlamentu
Za njegovega naslednika sta centralni komite in osrednji kontrolna komisija KPI soglas no izvolila Luigija Longa, k; je tako postal glavni tajnik KPI. Novi glavni tajnik se je zlasti izkazal v odporniškem gibanju Že pred izvolitvijo je izjavil, da bo ostala smer Ptičnega dela stranke nespremenjena. Kakor znano, je bil Togliatti sicer zagovornik enot nega nastopanja komunističnih strank, vendar pod pogojem, da vsaka izmed njih ohrani svoje neodvisnost in da se ’	!
zmago socializma skladno razmerami v lastni državi.
poklicali tudi slovitega angleškega nevrologa Walterja Rus-sella Bralna, ki je svoj čas zdravil bivšega predsednika Winstona Churchilla. Londonski zdravnik je potrdil, da je način zdravljenja, kakor so ga uvedli zdravniki Challiol, Fontana in Giunchi pravilen. V predsedni-štvo republike nrihajaio voščila za čim prejšnje ozdravljenje od najrazličnejših uglednih o-sebnosti jz vseh držav. Predsednika nadomestuje v državnih poslih predsednik senata Mer-zagora.
Živahna trgovina ob meji
Trgovinska izmenjava med tržaškim obmejnim področjem in odgovarjajočim področjem na jugoslovanski strani je dosegla v času od januarja do konca julija letos vrednost 6.786 milijonov lir, dočim je v prvih sedmih mesecih lanskega leta znašala ta 4.318 milijonov lir. Trgovsko sodelovanje med obema področjema se je torej v zadnjem letu znatno okrepilo, njegova vrednost je narasla za 2468 milijonov lir.
Po nedokončnih podatkih so znašala vplačila na avtonomni račun v juliju 371.680.z73 lir, dočim je višina izplačil dosegla 631.915.997 lir, iz česar se da sklepati, da je vrednost izmenjave v juliju znašala 1.053 mil. lir. V prvih treh mesecih tega leta so znašala vplačila 1.246 mil. lir. izplačila 1.755 mil. lir in skupna vrednost izmenjave 3.001 mil. lir; v drugem tromesečju vplačila 917 mil. lir, izplačila 1.814 mil. lir in vrednost izmenjave 2.731 mil. lir, v vseh sedmih mesecih pa vplačila 2.535 mil. lir (lani 2.233), izplačila 4.521 mil. lir (2.085) in vrednost 6.786 mil. lir (4.318). Bilanca tržaškega avtonomnega računa je pokazala lani primanjkljaj za tržaške operaterje, letos pa za jugoslovanske.
industrijski, trgovinski in finančni koncern, kot v železarne, steklarne, tovarne kemikalij, v hotele, petrolejska podjetja, zavarovalnice, banke, pomorstvo, avtomobilsko proizvodnjo in farmacevtiko, tovarne gume ter živilsko predelovalno industrijo..
Francoski kapital je osredotočen v zdravilstvu, tekstilu in industrijskem olju, nemški v avtomobilsko industrijo in težke stroje. Švedskega najdeš v proizvodnji elektromotorjev in transformatorjev. Italijanski je v gradbeništvu in tekstilu. Celo mala Švica je našla pot v mlečno industrijo, farmacevtiko in kemikalije.
Avstralska laburistična stranka se bori za uvedbo soudeležbe delavstva pri podjetjih kot je to primer v mnogo mani razviti Indiji, uspeha pa za zdaj ni. Načelno sta obe glavni stranki za priliv tujega kapitala, ki naj bi pomagal razviti deže'o v čim krajšem času.
Upadanje trgovine med ZDA in Z. Nemčijo
Po podatkih zahodnonemškega ministrstva za trgovino se je trgovinska izmenjava med Za-padno Nemčijo in Združenimi ameriškimi državami v prvi polovici tega leta skrčila za 14,600.000 dolarjev. To pripisujejo v prvi vrsti upadanju nemškega uvoza. Izvoz iz Nemčije v ZDA je sicer precej narasel, je pa še vedno manjši od uvoza.
Trgovinska bilanca v nemški zunanji trgovini z ZDA je pokazala primanjkljaj 380 milijo-1 zboljšanja — tako je med dru nov dolarjev, dočim je ta v gim tudi deloma popustilo vnet prvem polletju 1963 znašal 556 je pljuč — vendar je bclnik še milijonov dolarjev.	1 vedno hudo bolan, k njemu so
Predsednik Segni še vedno hudo bolan
V zaonjem času so se v zdravstvenem stanju predsednika A. Segnija pokazali lahni znaki
skl gospodarski politiki«, sledi j ne vzhodne predele Rusije na-jasno, da je jugoslovansko go-1 ravnost iz Vancouverja.
4.
GORIŠKI KORZO JE LEP
V avtobus, s katerim sva se peljala proti južni postaji, so po dolgem korzu vstopali potniki za južno postajo in pa za štandrež, kjer so velika mestna naselja. Goriški korzo od Ljudskega vrta naprej je še zmerom lep, zaradi lepih trgovin v prvem svojem delu in zaradi drevoreda in zbrane zelene umirjenosti v svojem spodnjem koncu.
Zanimalo me je, kakšna bo preskušnja na vožnji do Vidma, saj je stalo pred menoj 15-dnevno potovanje po vseh mogočih italijanskih železnicah. Kakor je ta postaja skromna, pa ima kakor vse italijanske železnice pregledno, vpadljivo in okusno označeno, kdaj odhajajo in prihajajo vlaki. Dobro je tudi shranjen obširen kiosk za časnike in številne druge periodične publikacije.
Vlaki se kljub hitri vožnji ne tresejo in je moč brez napora brati, dalje so vlaki le redko mnogo zasedeni in so kupeji in hodniki čisti. Med vožnjo dostikrat pometajo. Seveda so nasploh tudi razne italijanske železniške naprave, kot npr. tudi v drugih evropskih državah, zastarele nasproti tehničnim napredkom na drugih področjih. Jugoslovanski listi so zadnje čase polni kritike in pisanja o prizadevanjih predsednika Jugoslovanskih železniških skupnosti dr. Marjana Dermastje, ka-
a.n. Križem kražem po Italiji
ko bi dvignili jugoslovanske železnice, ki hudo trpijo na pomanjkanju železniških tovornih vagonov, ki so nujno potrebne modernejše motorne vleke In ki nujno rabijo, da bi na vseh progah in ne samo na glavni utrdili tire za hitrejšo vožnjo itd. Take misli so se mi pletle po glavi, čeprav sem sebi zabičal, da ne smem izpustiti lepega pogleda na Podgoro, ki je takoj onstran železniškega mostu čez Sočo. Komaj sem ujel pogled na podgorske strehe, ki varljivo kažejo, da je pod njimi še zmerom stara podgorska vas; to pa ni res, ker je skoraj celotno podgorsko prebivalstvo prešlo v industrijo, a v sam kraj se je naselilo obilo ljudi iz bližnje Furlanije.
DESETLETJA SO ZBRISALA
ŽALOST
Pač pa se ni skoraj nič spremenila Kalvarija, vrh nad Podgoro, na katerem so krvaveli prav pred 49 leti, v juniju in juliju, desettisoči vojakov z italijanske in avstro-ogrske strani fronte. Za iredentistične ideje in za obračun z Avstrijo so se najbolj vnemali mladi študentje, intelektualci, rezervni oficir-ji-intelektualci in podobni. Tam, koder raste sedaj gost akacijev gozd, so padle stotine italijanskih študentov, intelektualcev in
oficirjev in tisoči kmečkih italijanskih fantov. Podobna slika je bila na avstrijski strani.
Kako se je spremenilo splošno čustvovanje, mišljenje in gledanje na vojno v Italiji in na dogodke v zvezi s Podgoro in Gorico pa me je poučilo naslednje: Nekje med Neapljem in Salernom so mi ljubeznivi italijanski sopotniki porinili predme kup branja, ki si ga nabereš v kioskih za krajšanje potovanja. Med tem kupom je bil tudi neki meni neznani zelo razširjen tednik: T.V. št. 7 z dne 5. julija 1964, ki je na dveh straneh poročal, kaj se je pripetilo na svetovno znanem Me-nottijevem festivalu v Spoletu. Med drugim bogatim programom so predvajali tudi italijanske folklorne ljudske pesmi. Pevec Michele Luciano Stranie-ro je o bojih za Gorico pel ljudsko pesem, ki so jo v okolici Novare in Mantove peli leta 1917 in še večkrat kasneje v desetih variantah na muzikalni podlagi starejših italijanskih pesmi. Pesem pod naslovom «0 Gorizia, tu sla maledetta«, obtožuje študente, da so hoteli vojno, v kateri je našlo pogi-belj toliko mladine. Toda res je tudi, da je v vojni zgubilo življenje v odstotkih največ samih študentov, ki so za svoje ideje žrtvovali svoje življenje.
Kako se gleda po petdesetih letih na vojne dogodke, pa dovolj zgovorno pove dejstvo, kako širijo po časopisih to pesem, ki je bila objavljena v reviji «11 Contemporaneo« in bila že predvajana v Rimu ter drugod.
Fajti hrib je pravzaprav majhen hribček kmetijske družine Fajtov, Škabriel nad bučnim Kekcem je eden izmed tolikih naših hribov, a Kalvarija je bila za kmete le navaden neizčrpen vir za vinogradniško kolje, a zdaj ko se peljem mimo nje se mi zdi, da raste, da je večja in da so večji, drugačni vsi tisti hribi, na katerih je cvet mladine in zrelih mož umiral leta in leta. Pustimo vse lahke obsodbe in mislimo na žalost, ki jo je vžigalo ime Pod gore in Kalvarije skozi leta na obeh straneh tega dela Evrope. Desetletja so zbrisala žalost in kaj bi zvonili po toči!
IZ GORICE PROTI VIDMU
Pokrajina, skozi katero hitimo mimo Ločnika, Mosse, Ka-prive in Krmina, je tipična sodobna furlanska pokrajina, ki je še zmerom lepo obdelana, čeprav jo kmetje zapuščajo; na njej ni več tistih pridelkov, ki terjajo mnogo delovne kmečke sile, pač pa so to koruzna polja, strnlšča pravkar požetega žita in vinogradi v ravnini ter ore-
cej ravninskih travnikov in de-teljišč. Redki so Slovenci, ki vstopajo v ta vlak, več jih je na tistem, ki vozi pod Krasom v Tržič in Trst. Pa tudi drugih potnikov je malo. Kam bi sicer? Nekaj več jih je sicer na postajah, bližje Vidma. Postaje so takšne, kakor so bile, ko so gradili progo z nekaj novimi signalnimi napravami. Pač pa so se polepšali in razširili Loč-nik, Mossa, Capriva in Krmin Manj slišiš furlanščine.
VIDEM JE ŽIVAHEN
Videm se precej dolgo vnaprej prijavlja s svojimi delavnicami in malimi tovarnami, tako da je čutiti njegov vzpon, še preden pridemo do njega. Ko pa pridemo vanj in se spustimo po njegovih ulicah nas preseneča njegov veliki cestni promet, veliko število ljudi po ulicah in številen obisk v njegovih trgovinah. Še bližje so videti naše gore iz Vidma kot iz Gorice, njegove stare cerkve na ravni goriških, le goriški grad je seveda mogočnejši od videmskega včastela«. Poznati je, da skozi Videm preko ePontebba-ne» potuje neprimerno večje število nemških turistov v morska kopališča: v Gradež, Lignano in v druge italijanske leto-viščarske kraje, kakor skozi Gorico. V Vidmu je zato opaziti večjo vnemo za učenje nemškega jezika; ne vem pa, če je tudi večje njegovo znanje.
(Nadaljevanje sledi)
M36
Motor, kljuse
in človek
Motorju človek dovoljuje vse: ropoče in bobni lahko v vseh tonih ter smradi okoli sebe, kakor se mu zljubi, glavno je, da vleče.
Človek je pač izumil motor, da bi mu olajšal delo in s tem boj za obstanek. Motor ga bo vozil po opravkih, v soboto in nedeljo tudi na obiske in zabave iz kraja v kraj, od prijatelja do prijatelja, in od gostilne do gostilne. Za to si ga je nabavil in mu tudi streže ter pazi nanj kot najbolj drago stvar in ga poji kar s superbencinom. Motor se je seveda razvadil in si prisvaja tudi pravice, ki mu res ne pripadajo, da človeka namreč lahko zabije ob kraško skalo ali ga trešči v prepad, oziroma v morje. Človek je mislil, da mu bo moior hvaležen, ko ga je pričel kar oboževati, ali da bo vsaj tako pameten kakor navadno kljuse, ki se upre na sprednje noge in ustavi, ko ne more več vleči, ali pa, ko zazija pred njim prepad. Ne, ne, motor vleče naprej, ker nima pameti, ker ne čuti nad seboj več človekove roke, oziroma njegove pameti.
Nihče drug kakor sam človek, njegov izumitelj, je motorju dal toliko pravic, da si lahko privošči vse ne samo proti lastniku, temveč tudi proti njegovim sosedom okoli garaže ter na bližnjih in daljnjih ulicah, po katerih razbrzdano zbezlja podnevi ali ponoči ob vsaki uri ter ropota in smradi po ljubi volji. Nihče se ne drzne protestirati, ker se noče izpostaviti zasmehu lastnika in mladine, da je starokopitnež. Vedeti mora, da ima motor vsaj toliko pravic kakor sosedov radio, ki poje in kriči ponoči in podnevi ob katerikoli uri, čeprav morda v stanovanju čez ulico nekdo umira.
Vidite, to je svoboda, kakršno nam jo je prineslo dvajseto stoletje! Sicer moramo tudi zabeležiti, da bo kmalu marsikje po svetu odzvonilo takšni nadoblasti motorja. Marsikje "•že oglašajo zdravniki za živčne bolezni, ker so norišnice že prepolne, pa tudi že zakonodajalci, ki pripravljajo paragrafe proti smradu in hrupu. Prveti hočejo ne samo vozača, ki ne bo mogel več spuščati smradu in hrupa kakor koli in kadar koli, temveč tudi graditelja motorja, ki bo moral izdelovati brezhrupne motorje.
Na žalost bodo priporočila zdravnikov in paragrafi zakonodajalca zaman, ako pri samem človeku ne zmaga pamet ter se sam končno ne upre motorju. Težko bo to, ko pa je motor njegovo delo in ga tudi sam poganja prepogosto proti vsem zakonom narave in fizike, mimo katerih sam motor ne gre in zapelje vozača tudi v smrt, ako se ta pregreši proti tem zakonom.
—Ib—
POGAJANJA MED PREDSTAVNIKI KOMUNISTIČNIH STRANK V RIMU. Veliko pozornost je zbudila prisotnost Leonida Brežnjeva, bivšega predsednika Sovjetske zveze, pa tudi predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja na Togliatti j evem pogrebu. Prav zaradi ' prisotnosti tako visokih o-sebnosti domnevajo, tako poroča «Le Monde« iz Rima, da je prišlo ob tej priložnosti do se-stanka med predstavniki komunističnih strank, na katerem so razpravljali o odnosih med strankami ter o vprašanju spora med Moško in Pekingom.
PROTEST ZAHODNONEM-ŠKE VLADE. Iz Bonna poročajo, da je zahodnonemška vlada protestirala proti temu, da sc italijanske konzularne oblasti podelile vizum vzhodnonemški delegaciji, ki je prisostvovala pogrebu Palmira Togliattija: v delegaciji je bila tudi ga. Lea Grundig. Vzhodnonemška delegacija je prejela od italijanskega zunanjega ministrstva posebno pooblastilo, da lahko prekorači italijansko mejo. Delegacija je prispela v Rim s posebnim letalom, v katerem se je vozilo tudi madžarsko odposlanstvo. V italijanskih diplomat skih krogih so trdili, da se zahodnonemška vlada ni prvotno proti vil a takšnemu dovoljenju, iz Bonna pa poročajo, da Je predstavnik zahodnonemške-ga zunanjega ministrstva izjavil, da zahodnonemške oblasti sploh niso bile obveščene o nameri, da nameravajo italijanske oblasti omogočiti prehod meje vzhodnonemški delegaciji. V Bonnu protestirajo, ker bi kdo v tej rimski potezi utegnil videti znamenje, da Rim priznava obstoj vzhodnonemške republike.
DIKTATOR KAN JE ODSTOPIL. V torek je na pritisk javnega mnenja odstopil predsednik Južnega Vietnama 37-letni general Inguem Kan, ki se je nedavno proglasil za diktatorja. Proti njemu so vstali budistični voditelji in študentje, ki so priredili velike demonstracije. Teh ni hotel predsednik za treti s silo, temveč se je rajši umaknil. Pravijo, da bi rad zopet postal predsednik, vendar po bolj demokratični poti. General Kan je razpustil tudi revolucionarni vojaški svet. Nevarnost je, da se po državi raz širi nemir. Tako je že prišlo do spopadov med budisti in katoličani. Prav zaradi odločnega nastopa budistov, se je moral pred enim letom umakniti diktator Diem, ki so ga podpirali katoličani. Razvoj v Južnem Vietnamu vznemirja še posebno Američane, ker se bojijo, da bi neurejene razmere v Južnem Vietnamu izkoristil Severni Vietnam za novo ofenzivo.
AMERIŠKE ŽRTVE V VIETNAMU. Po poročilu ameriškega ministrstva za narodno obrambo je bilo v Vietnamu 17. avgusta ubitih 87 Američanov. Pozneje je bilo 5 nadaljnjih ameriških žrtev; poleg tega je zgubilo življenje 84 Američanov ob raznih drugih incidentih, število ranjenih Američanov je 17. avgusta doseglo 1900, pogrešanih pa 18.
PAPEŽ POZIVA K MIRU. Papež Pavel VI. je v svojem najnovejšem govoru obsodil oboroževanje in vsako hujskanje k reševanju mednarodnih vprašanj z orožjem. Omenil je prizadevanja prejšnjih papežev, kakor Pij a X. Benedikta XV. in Pij a XII., da bi svet ohranil mir. Zavrnil je očitek, da bi bil Pij X. soodgovoren za prvo svetovno vojno. Prizadevanja vseh papežev so šla za tem, da se prizna nedotakljivost človeškega življenja. Na žalost se človeštvo danes oddaljuje od tega načela in slepo išče nova merila, ki naj zagotovijo ustaljenost na svetu. Ponovno nastajajo spori med narodi in med raznimi plemeni in kulturami. Pojavljajo se socialna in gospodarska nasprotst-va. Zopet se širijo mnenja, da je mogoče ohraniti mir samo s silo in smrtonosnim orožjem. Papež opozarja tudi na revolucionarne nerede in propagando za upor. Nasilju ne smemo zoperstaviti nasilja, temveč sta potrebna sporazumevanje in velikodušnost ter sodelovanje. Papež poziva k miru, kajti vojna prinaša samo razdor in gorje. Komentatorji ugibajo, kaj je dalo povod Pavlu VI. za ta govor, morda 50-letnica začetka prve svetovne vojne ali 25. obletnica začetka druge vojne. Drugi zopet mislijo, da nove razprtije po svetu.
MEDNARODNA TRGOVINA
Jutri vinski sejem
Jutri se začne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 10. mednarodni sejem vina, žganih pijač in opreme, ki bo odprt do ti. septembra. Na ocenjevanje so prispeli vzorci vin in žganih pijač iz 11 držav. Letošnji sejem je kot deseti, jubilejni. Vinogradnike, kletarje in gostince bo še posebno zanimala razstavljena oprema, t.j. raznovrstno orodje in posoda, ki sta potrebna za pridelovanje in ohranitev vina in žganih pijač.
SEJEM V PORDENONU
V ponedeljek je podtajnik ministrstva za industrijo odprl v Pordenonu 18. vzorčni velesejem dežele Furlanija - Julijska krajina. Razstavna površina meri 22.000 kv. metrov, od tega čez 6.000 na pokritem« Ne sejmu sodeluje čez 500 industrijskih podjetij iz naše dežele in drugih predelov Italije, pa tudi kakih 100 obrtniških delavnic iz Trsta in Furlanije. Največje zanimanje vlada za kmetijske, gradbene m tekstilne stroje ter za gospodinjske e-lektrične naprave in keramiko. Sejem se zaključi 8. septembra.
Sejem strojegradnje v Brnu
Znani specializirani mednarodni sejem, in sicer sejem strojegradnje, bo letos v Brnu od 6 do 20. septembra. Brno je že tako znano kot industrijsko središče s svojo tehnično visoko šolo ter je bilo prav zato izbrano za sedež mednarodnega tehničnega sejma, češkoslovaška industrija bo letos razstavljala 3500 eksponatov ter dala prednost še posebno raznim novim izdelkom in tehničnim povostim sploh, ki jih bo okoli* 400. češkoslovaška industrijska podjetja bo predstavljalo 14 zunanjetrgovinskih podjetij, in sicer:
Stroj import, Stroj export, Tech noexport, Kovo, Motokov, Om-r.ipol Polytetchna Ferromet, Metalimex češkoslovaška keramika, Stekloexport, Chemapol, Pragoexport in Zadružno podjetje za uvoz in izvoz Unicoop.
češkoslovaško znanstveno teh nično društvo, v katerem so organizirani tehniki in znanstveniki iz vse Češkoslovaške, je pripravilo za sejem bogat znan-stveno-tehnični program; na sporedu so tudi mednarodna strokovna srečanja ter razna strokovna predavanja z industrijskega ir? kmetijskega področja. Tik pred otvoritvijo mednarodnega sejma bo III. mednarodna konferenca tehničnih časnikarjev.
V Brnu na Češkoslovaškem bo od 6. do 20. septembra velik mednarodni sejem proizvodov mehanske industrije
Sejma se udeleži tudi Italija, in sicer z uradno razstavo v paviljonu narodov, kakor tudi z najrazličnejšimi proizvodi v paviljonih za specializirane razstave. Poleg drugih bodo sodelovale sledeče italijanske tvrdke, ki so se sicer v prejšnjih letih na istem sejmu že izkazale: Bielloni (Milan) s stroji za poligrafsko industrijo, Ceruti (Milan) z orodnimi stroji, C. Erba (Milan) z opremo za laboratorije, Centrotecnica (Milan) s stiskalnicami za sintetične materiale, Fiat (Turin) z avtomobili, F.I.M.S.A.I. (Milan) s stroji in stiskalnicami za plastične mase, I.S.M. (Milan) s stroji za izdelovanje nogavic, Nigris (Milan) stroji za zdravilsko industri-, o, S. N. Fabbrica Macchine In-dustriali (Napoli) s stroji za živilsko ind., SanfAndrea No va-
ra (Novara) s stroji za tekstilno ind. in Riello (Padova) s plinskimi gorilniki.
AMERIŠKA TELETA
ZA ITALIJO
V kratkem bodo iz New Torka pripeljali z letalom v Milan večje število živih telet (od enega do dveh tednov starosti) v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Teleta bodo med vožnjo v primernih zabojih iz lepenke in lesa, povezanih z žico. Prevoznina bo znašala 41 stotink dolarja za funt žive teže in bo za več kot dve tretjini nižja od dosedanjih tarif za podobne tovore. Italijanska vlada je pooblastila domače operaterje za uvoz 100.000 ameriških telet brez carinskega pregleda do konca tega leta.
FRANCOSKO ŽITO
ZA VZHOD
Iz Beograda poročajo, da nameravajo Francozi prodati vzhodnoevropskim državam svoje presežke žita, ki znašajo . zdaj čez 3 milijone ton. Po vsej verjetnosti bodo žito prodali Jugoslaviji, češkoslovaški, Poljski in Madžarski. Razen tega so se menda že začela pogajanja s Kitajsko, ki naj bi nabavila poleg že kupljenih 350.000 ton še nadaljnje količine francoskega žita. V Beogradu pripisujejo francosko odločitev težavam, ki jih imajo Francozi pri izvozu žita v države Evropske gospodarske skupnosti, ker se te raje obračajo za nakup žita drugam. htr-M etaoi shrd etao etaoineta
Podražitev jugoslovanske živine
. V juliju se je živina v Jugoslaviji podražila za 5 do 100 dinarjev pri kg žive vage. Najbolj so se podražile ovce, in sicer od 23 do 100 dinarjev. Cena pitane goveje živine I. razr. je v okolici Beograda, Siska in na področju Podravine, Like, Kor-duna, Medjimurja, Bačke in za-padne Bosne poskočila za 10 do 20 dinarjev; cena pitane živine II razr. se je dvignila v Liki,
Živahen promet podjetja «Adria-A viopromet»
Ljubljansko letalsko podjetje «Adria-Aviopromet« (Adria Air-ways) je letos močno razširilo svoj promet. Družba sicer ne vzdržuje stalnih prog, pač pa letijo njena letala po naročilu. Tako se je podjetje s turističnimi agencijami sporazumelo letos za 320 poletov, oziroma za prevoz kar 26.000 turistov. Podjetje prevaža turiste, ki prihajajo iz Sovjetske, zveze in Združenih ameriških držav, pa tudi iz Japonske. Zanimivo je, da je meseca januarja prepeljalo 1000 alžirskih romarjev v Meko in to na podlagi pogodbe z alžirskim podjetjem «Air Algeria«. Z italijansko družbo «Alitalia» se je dogovorilo, da bo vozilo jugoslovanske izseljence iz Milana v Jugoslavijo. Slovensko podjetje prevaža tudi samo jugoslovanske izseljence, ki prihajajo iz ZDA in Kanade na obisk svojega rojstnega kraja. Njena letala so tipa BC-6B; imajo sodobne kabine pod pritiskom.
RAZVOJ ČEŠKOSLOVAŠKE PROIZVODNJE Češkoslovaška proizvodnja je v prvem polletju 1964 dosegla 101.8 odsto letnega načrta ter je bila za 6.3 odsto večja kakor v istem obdobju lanskega leta. Največji uspeh je dosegla proizvodnja goriva, in sicer 104.6 odsto. Dograjenih je bilo 6877 stanovanj.
SOVJETSKI PETROLEJ FO NAFTOVODU. Do 21. julija je po naftovodu »Bratstva« priteklo na češkoslovaško 10 milijonov ton surovega petroleja: naftovod je pričel obratovati 15. februarja 1962.
ČEŠKOSLOVAŠKA KMETIJSKA PROIZVODNJA na državnih posestvih naj bi se po gospodarskem načrtu v prihodnjem letu dvignila za 2.5 odsto.
ITALIJANSKA UDELEŽBA NA SOVJETSKI RAZSTAVI V Moskvi so pred dnevi odprli veliko mednarodno razstavo strojev za cestna in gradbena dela. Na njej sodeluje 18 držav, med temi Italija, Francija, švedska, Japonsko in Zah. Nemčija. Italijanski paviljon, ki zajema naj večjo površino med vsemi, namreč 1.500 kv. metrov,
Kordunu, v zapadni Srbiji, Me-1 ie pripravil Zavod za zunanjo
j,,---------------t>—t —. trgovino. V njem razstavlja 56
tvrdk (vseh tvrdk je na razstavi 273). Sovjetski minister No-vikov je predstavniku italijanskega zavoda za zunanjo trgovino (ICE) pojasnil, da nameravajo Sovjeti na razstavi zaključiti čimveč kupčij s tujimi operaterji, a v prvi vrsti žele doseči s tujimi nodietji in u-Stanovami vrsto dolgoročnih trgovinskih- sporazumov.
djimurju in zapadni Bosni za 5 do 10 dinarjev. Poskočila je tudi cena drugih razredov goveje živine. Junčki I. razr. so se podražili v južnem Banatu, Slavoniji in Bački za 10 do 30 dinarjev, pitani junčki II. razr. pa za 10 ao 20 din. Poskočila je tudi cena prašičev: beli mastni prašiči od 3 do 20 din, črni za 10 din pri kg žive vage.
Poslabšana konjunktura za uvoz lesa v Italijo
Avstrijski izvozniki se skušajo preusmeriti
V zadnji številki smo priobči- j 1,6 odst. (lani 1,4 odst.). Tržaški
ALI SE PERON VRNE? Na kongresu tako imenovanih ju-sticialistov v Peronovem stanovanju v Madridu, pristašev Peronovega sindikalnega gibanja, so izključili sindikalnega voditelja H. Villalona, ker se je u-piral pogajanjem s sedanjo argentinsko vlado za povratek bivšega predsednika Perona. Zmagalo je stališče sindikalistov Agusta Vandorja, ki se zavzema za pogajanja z argentinsko vlado; ta naj bi dovolila povratek Peronu in njegovim pristašem v Argentino. Predsednik Illia je pripravljen dovoliti povratek Perona kot navadnega državljana. Argentinski notranji minister Juan Palnero je izjavil časnikarjem v zvezi z vestjo o povratku Peronovih sindikalistov,
da je vlada že ob volitvah meseca julija pokazala svojo dobro voljo v duhu sprave, ki jo želi predsednik Illia.
JUGOSLOVANSKI PREDLOG NA KONFERENCI INTERPAR-LAMENTARNE UNIJE. V Koe-benhavnu na Danskem zaseda interparlamentarna unija, in sicer je to 53. kongres. Jugoslovansko odposlanstvo je postavilo predlog, naj kongres priporoči Organizaciji združenih narodov, da bi podprla prizadevanja za kodifikacijo načel miroljubnega sožitja kot osnovo odnosov med državami. Med parlamentarnimi delegacijami, ki so podprle jugoslovanski predlog, so bile poleg drugih tudi sovjetska, ameriška, angleška, francoska in egiptovska. Sploh je bil jugoslovanski predlog deležen široke podpore.
Na konferenci so razpravljali tudi o predlogu politične resolucije, v katerem med drugim priporočajo prilagoditev ustanovne listine OZN spremenjenim razmeram v svetu. Med splošno razpravo je prvi dan govoril tudi šef jugoslovanske delegacije dr. Jože Vilfan.
PROTI LAKOTI V INDIJI. Iz New Delhija poročajo, da je policija zaprla 1100 pristašev gibanja « sat yj a gr aha«, ki ga vadijo komunisti in ki je priredijo demonstracije proti visokim cenam in pomanjkanju živil. Organizacija je razširjena v Bombaju, Kalkuti, Delhiju, Jajipu ru, Chandigarhu, Lucknowu, Hy-derabadu in Nacpuru. Največ demonstrantov je bilo aretiranih v Madrasu.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» se je 22. t.m. zasidrala v reškem pristanišču. Ladja »Zelengora« je 25. t.m. odplula iz Abidjana proti jadranskim lukam. »Bovec« je 23. t.m. zapustila Temo namenjena v Lagos, Rio de Ja-neiro (4. sept.) in Buenos Aires, kamor dospe 11. septembra. »Pohorje« je te dni odpotovala iz Kazablanke proti Monroviji, Takoradiju, Temi in Apapi. »Bohinj» je 22. t.m. zapustila Šibenik namenjena proti Kazablanki, Takoradiju, Temi, Lomeju in Apapi. »Ljubljana« je pred dnevi pristala na Reki.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta:
Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Franjo Supi-Io» 16-25. sept., »Fobjeda« 15. septembra.
Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv; »Nikola Tesla® 5. sept., »Treči maj« 15. septembra.
Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: »Romanija« 31. avgusta.
Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Kosovo« konec septembra ali v začetku oktobra.
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod (hitra): »Lovčen« konec septembra.
Prihodi v Trst:
»Risnjak« (Ciper in Izrael) 31. avgusta.
BLAGOVNI PROMET ČEZ TRŽAŠKO LUKO POVEČAN. V prvih sedmih mesecih tega leta je šlo čez tržaško pristanišče 3,121.005 ton blaga ali okrog 15 odsto več kot v istem čaisu lanskega leta (2,822.652 ton). Od tega je bilo 134.311 ton premoga (lani 127.477 t.), 92.074 t. žitaric (75.287), 572.375 t. rudnin (502.604), 1,508.703 t. mineralnih olj (1,363.513), 108 tisoč 601 t. lesa (98.836) in 704.952 t. raznega blaga (654 tisoč 935). Največ je bilo mineralnih olj, ki so prevzela 48,3 odsto vsega prometa. Promet v Javnih skladiščih je dosegel 1,110.033 ton, kar predstavlja nekako 3 odsto več kakor v razdobju januar-julij 1963, ko je znašal 1,068.000 ton.
NOVI PROGI JADROLINIJE IN JUGOLINIJE. Splitska plov-
na družba »Jadrolinija« (Jadranska linijska plovidba) je u-vedla novo hitro mesečno progo z Jadrana proti vzhodnoafriškim pristaniščem (Agaba, Poit Sudan, Assaba, Massaua, Gibu-ti, Aden, Mogadiš, Mombasa, Dar es Salam, Beira in Louren-co Marpues). Na njej bodo plule tri nove motorne ladje. Reška družba »Jugolinija« pa je uvedla redno brzo progo med Jadranom in New-Yorkom, Filadelfijo ter Baltimorom. Tudi na tej mesečni progi bodo plule tri nove ladje.
li informacije o posledicah, ki jih imata za izvoz avstrijskega lesa, popuščanje gradbene dejavnosti in omejevanje kredita v Italiji v zvezi s splošnim gospodarskim razvojem, oziroma z vladno politiko. Posneli smo jih po zahodnonemškem »Han-delsblattu«. Švicarski časopis »Neue Zuercher Zeitung« je nato objavil iz Avstrije lastno poročilo o istem predmetu. To je še bolj podrobno in bo gotovo zanimalo trgovce z lesom tudi pri nas.
List omenja, kako sta upadanje grradbene dejavnosti v Italiji in skrčenje kreditov znatno dovedla do znatnega zmanjšanja italijanskih naročil gradbenega lesa v tujini. Približno dve tretjini italijanskega uvoza mehkega lesa odpadeta na Avstrijo. Ostalo tretjino uvaža Italija predvsem iz vzhodnih držav in Kanade, verjetno se bo uvoz v Italijo iz teh predelov še bolj skrčil kakor uvoz iz Avstrije. Italijanski trgovci namreč lahko v Avstriji nabavljajo tudi manjše količine in poleg tega še na kredit.
RAZNE TEŽAVE
Za avstrijske izvoznike predstavlja veliko oviro okolnost, da ne morejo kar čez noč preiti od lirskega na dolarsko fakturiranje, in to iz previdnosti, da bi morda ne prišlo do razvrednotenja lire. Temu se upirajo tudi italijanski uvozniki. Vsekakor se pri avstrijskih izvoznikih kopiči mnogo neprodanega lesa. Težava je tudi v tem, da manjši italijanski uvozniki težko plačujejo naročila in odlagajo s plačilom.
Lani je Avstrija dobavila Italiji za 2,1 milijarde šilingov mehkega in bukovega rezanega lesa ter hlodovine; letos ne bo izvoz teh vrst lesa v Italijo kljub vsem oviram upadel mnogo iz izpod dveh milijard šilingov. Zaradi plačilnih težav nastajajo pri terminskih kupčijah precejšnje ovire, ki jih majhne lesne tvrdke ne obvladajo. Lirske menice diskontirajo izvozniki v veliki meri v Londonu.
V prvem tromesečju leta 1964 se je izvoz mehkega lesa v Italijo zaradi ugodne zime povečal za 13 odst. in dosegel 434.000 kubičnih metrov; v drugem tromesečju je upadel za več kakor 24 odst., in sicer na 425.000 kub. metrov. V vsem prvem polletju se je upadanje omejilo na 6 odst.; ako ne nastopi v jeseni občutno zboljšanje, bo Avstrija razpečala na italijanskem trgu precej manj lesa kakor lani.
CENE SO NEKOLIKO
nazadovale
Lani je avstrijski gradbeni les III in IV kategorije stal na meji 26.000 lir kubični meter, danes stane 24.000 lir. Cena hlodovine je od začetka leta nazadovala od 40 do 50 šilingov pri kubiku.
KAJ PA IZVOZ V
DRUGE DEŽELE?
preusmeritev avstrijskih izvoznikov na druge trge kaže že nekatere uspehe. V prvem polletju je Italija prevzela še vedno 62.6 odstotka celotnega izvoza avstrijskega mehkega lesa (lani v istem času 67,2 odst.), Zahodna Nemčija 20,5 odst. tenak o kot lani), Nizozemska 3,8 odst. (lani 1,2 odst.), Švica 4,2 odst. (4.3 odst.) ostala Evropa
adriaimpex
S. p. A.
TRST,
Via de Ha Geppa, 9 Tel.: 38.770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo

O U G O L-l M l uj A
Gestisce i servizi mercl e passeggeri sulle linee:
ADRIATICU - NORD EllROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU — NURD AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICU - IRAN - IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INOIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMU UR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GULFU MESSICU
partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar'


TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— «JUGOLINIJA» * RIJEKA —
lesni trg je prevzel letos 3,8 odst. (lani 2,8 odst.), čezmorski (predvsem izvoz na Bližnji vzhod) pa 3 odst. (lani 2,4 odst.)
TUDI DRUGI SO SE
PREUSMERILI
Preusmeritev avstrijske trgovine v smeri Levanta in drugih čezmorskih dežel bo toliko težja, ker si tudi vzhodne države in Jugoslavija prizadevajo, da bi zaradi poslabšanja na italijanskem trgu tudi one preusmerile svojo trgovino prav tako na Bližnji vzhod in v čezmorske dežele sploh.
V	Avstriji posluje okoli 6000 žag, ki jih utegne prizadeti poslabšanje konjunkture za izvoz. Povečal se je precej izvoz tudi v Švico, čeprav postavljajo švicarski uvozniki avstrijske hlodovine precejšnje zahteve, in to tudi za les namenjen papirni industriji. švicarski uvozniki zahtevajo tudi čez 4 metre dolgo blago. V prvem polletju 1964 je Švica za Italijo in za Zahodno Nemčijo zavzela tretje mesto v avstrijskem lesnem izvozu.
MNOGO JEKLA
V	AMERIKI
Ameriška jeklarska industrija bo letos proizvedla okoli 109 milijonov ton jekla, to je 3 milijone več kakor v rekordnem letu 1955. Tako računa strokovni časopis »Iron AGE«, in sicer na podlagi dejstva, da je bila proizvodnja v poletnih mesecih višja kakor navadno v tem času. V prvem polletju je dosegla 45.5 milijona ton.
Namesto hidroelektrarne Trnovo jedrska elektrarna?
Dr. Danilo Dougan je v svo-1 vil, da atomska energija zdaj jem članku, objavljenem v ljub- lahko tekmuje z električno e-ljanskem »Delu« (14. avg.), na-1 nergijo, pridobljeno iz tradicij
stopil proti načrtu, da bi zgradili ob Soči novo hidroelektrarno Trnovo. Izvršni svet SR Slovenije je namreč na eni izmed svojih sej izrazil mnenje, naj bi o morebitni graditvi te hidro-centrale odprli javno razpravo. Pisec meni, da bi hidroelektrarna Trnovo potopila velik del zgornje Soške doline, ki predstavlja eno naj lepših turističnih območij v Sloveniji. Vas Čezsoča bi bila vsa pod vodo, pokvarili bi prirodno podobo zgornjih delov Soče.
Dr. Dougan meni, da ne bo zaradi omejene proizvodnje premoga lahko pospešiti graditve novih termoelektrarn; takšni e-lektrarni bodo zgradili v Trbovljah s 100 MV in v Šoštanju z 2k200 MV. Če bo z gospodarskega vidika možno, se bo treba preusmeriti na olje ali plin. Toda najbolj primerna — vsaj v prihodnjosti — bo graditev jedrske elektrarne, ki se že v Jugoslaviji najavlja in ki bi jo lahko zgradili do leta 1970. Vse dosedanje študije potrjujejo možnost skorajšnje gradnje. Takšno elektrarno bodo morali verjetno graditi v Sloveniji. (I-talija ima veliko jedrsko elektrarno v Latini, ki so jo postavili Angleži. Prip. ur.)
Elektrarne na jedrski pogon konkurenčne
Glavni ravnatelj Mednarodne ustanove za atomsko energijo — IAEA — dr. A. Sigvard, ki je sam nuklearni fizik, je izja-
rialnih elementov, in to tudi v krajih kakor New Jerseyu v Združenih ameriških državah, kjer se energija s pomočjc Tradicionalnih elementov pridobiva poceni. To pomeni, da proizvajalci električne energije lahko danes prosto izbirajo med jedrsko energijo in energijo, si jo pridobivamo iz običajnih virov, kakor premoga, petroleja in vode. Dodal je, da bodo najnovejše tehnične napredke v tem pogledu proučili na bližnji mednarodni konferenci za uporabo atomske energije v miroljubne namene, ki bo v Ženevi od 31. avgusta do 9. septembra. Upravičeno je upanje, da bo možno z uporabo jedrske energije organizirati namakanje predelov, ki so podvrženi susd, in sicer tako, da bi iz morske vode pridobivali sladko vodo, in to z uporabo atomske energije. Dr. Sigvard je tudi omenil, da si IAEA prizadeva, da bi pomagala zlasti nerazvitim državam.
RAZŠIRJENJE
PLINSKE MREŽE
NA MADŽARSKEM
Dolžina madžarskih plinovodov znaša danes 710 kilometrov, a se bo po petletnem načrtu, ki se začne prihodnje leto, podaljšala na 1800 km. V ta namen bo Madžarska uvažala plinovode večjega premera iz tujine. Madžarska kemična indu-' stri j a, ki predvsem uporablja zemeljski plin, naj bi do konca tega leta povečala svojo proizvodnjo za 75 odsto v primeri z letom 1960.
Zadnje ure
VELIKE
POLETNE RAZPRODAJE
prinašajo

ŠE VEČJI
VAL POPUSTOV
na cene poletnih izdelkov že tako izredno znižane
Z NOVIMI MOČNIMI POPUSTI
BODO ZADNJI NAKUPI NAJBOLJ POSREČENI
VELEBLAGOVNICA
coin
TRST, KORZO ITALIJA
mm
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UH 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št? 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRED
A. BRAN00UN
Trst
Via S. Maurizio, 2
Cevi - ploiie - žice iz medenine in bnkra
V
SKIMPIATE PLOČEVINA * PLASTIKA
\ X
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
Vodne pipe Opreme za kopalnice
X —

PLOČEVINE VSEH VMST
______ _
_________
Na tržaškem pokritem trgu je živo
Kakor vsako leto ob tem času, je tudi sedaj na pokritem trgu pri Sv. Andreju zelo živahno; saj pripeljejo nanj vsak dan kakih 2.000 stotov zelenjavnih začimb in sadja. To velja predvsem za čas od maja do septembra. Od septembra dalje se namreč število prodajalcev prične krčiti, tako da vlada v tržnici januarja in februarja skoraj popolno mrtvilo. Šele nekje v aprilu trg spet oživi, tedaj se namreč pojavijo kmetje iz tržaške okolice s prvim ra-dičem, za njimi pa kmetje z Goriškega ter grosisti.
KAKO JE TRG
ORGANIZIRAN
V polni sezoni naštejemo v tržnici do 600 prodajalcev, - od časa do časa celo več. Med njimi je 52 grosistov z lastnim lepo urejenim skladiščem; vsako skladišče obsega 70 kv.metrov površine. Seveda so tam tudi taki grosisti, ki nimajo svojega skladišča, zato pa se poslužujejo skladišč kolegov, razume se. da pod določenimi pogoji.
Grosisti prejmejo dovoljenje za prodajo na pokritem trgu od tržaške občine. Med njimi je precej južnjakov, ki pa imajo stalno bivališče v našem mestu. Južnjaki so dejansko tudi najbogatejši: nekateri so odlično organizirani. Tako ima eden izmed teh blizu Foggie pri Bariju obsežen vinograd, od koder mu sorodniki pošiljajo v Trst grozdje. Tu sam dobro služi kljub prevoznim stroškom.
Sredi tržnega paviljona je razmeščeno blago naših okoliških kmetov in kmetovalcev z Goriškega. Med kmeti je največ Slovencev. Med grosisti je Slovencev malo; eden od teh trguje izključno z južnim sadjem, kakor na primer s suhimi smokvami, rožiči in dateljni.
Na trg prihajajo v začetku sezone zlasti rastlinska živila iz južnih pokrajin Italije; zlasti velja to za začetne sezonske pridelke, kakor grozdje (iz A-pulije), lubenice (iz Apulije in Romagne) in dinje najboljše vrste, tako imenovane «popponi»
(iz okolice Taranta in Lecceja, deloma še z Beneškega in iz E-milije. Nekaj grozdja prihaja v Trst tudi z Goriškega in z Beneškega (pretežno za vino).
Prav zdaj pričakujejo prve pošiljke grozdja vrste «fragola» iz teh krajev. Na pokritem trgu prodajajo večkrat še jugoslovansko grozdje, a tudi tega doslej še ni na spregled. Jabolka prinašajo v največji meri iz Gornjega Poadižja in Emilije (ranete Kanada, delizia, Mor-genduft, imperatori itd.); odon-dot prihajajo še najokusnejše hruške (coscia, delizia, William idr.). Breskev je bilo letos manj,
Pomaranče pa gredo s koncu.
KAKO PRODAJAJO
KMETJE
Določen del sadja in živil sploh grosisti uvažajo iz tujine, in sicer v prvi vrsti krompir (iz Jugoslavije, Poljske, Francije in
Kanade; v Jugoslaviji kupujejo | jasnil, da ni trg opremljen s delno tudi povrtnino. Sočivje | hladilnimi napravami, ki so ta-
_______________________________ko zelo potrebne, zaradi česar
se blago posebno poleti hitreje pokvari in segnije. Razen tega že nekaj let čakajo na zgraditev posebnega železniškega tira, s pomočjo katerega bi šlo raztovarjanje blaga hitreje od rok. Pri tem delu je zdaj zaposlenih okoli 60 težakov, ki pa še zd?<-leč ne zadostujejo. Tudi prostora za skladiščenje blaga primanjkuje. Govorijo o razširitvi tržnice, na levi strani naj bi zgradili nov paviljon, tam kjer je zdaj begunsko naselje. Doslej še ni bilo nič storjenega v ta namen. Premalo je prostora za parkiranje tovornjakov in zasebnih avtomobilov. Poskrbeti bi morali za učinkovitejše zračenje tržnega paviljona, kjer vlada poleti neznosna vročina. To nalogo bi moral pravzaprav rešiti higienski urad.
prinašajo predvsem iz Severne Italije, znatne količine tudi z Goriškega in Tržaškega. Goriški kmetje prinašajo češnje, grah, drobni in stročji fižol, breskve, bučke in drugo, pozimi pa o-hrovt, solato endivijo, cikorijo, rdeči radič in korenje. Iz tržaške okolice (Kolonkovec, Sv. I-van, Milje, Breg) zalagajo trg s solato, radičem, cvetačami, špinačo, zeljem in kapusom ter češnjami, drobnimi hruškami in jagodami. Kmetje prejmejo dovoljenje za prodajo na pokritem trgu na osnovi potrdila o njihovem letnem pridelku katerega morajo predložiti trgovinski zbornici. Za vsak kvadratni meter prodajne površine plačajo 30 lir dnevno.
Poleti se prične prekupčevanje ob 8.30 in traja do 12. ure. Najprej se pojavijo lastniki in najemniki zelenjavnih trgovinic. Od 10.30 do 12. ure pa v tržnem paviljonu kar mrgoli meščanov vseh vrst in slojev, ki v tem času lahko kupujejo živila tudi vsak dan na drobno. V popoldanskih urah je trg zaprt, le od sobotah posluje do 19. ure. Od 15. septembra dalje ostane tržnica odprta tudi popoldne.
OKOLI 1000 KUPCEV
NA DAN
Vsak dan se nabere v njej pov prečno 1.000 kupcev (trgovcev in zasebnikov). Med zasebniki, ki prihajajo na trg kupovat zelenjavo in sadje, niso samo gospodinje, ki stanujejo tam v bližini, ampak cele družine tudi z drugega konca mesta ter odvažajo z avtomobilom vreče krompirja, zabojčke z zelenjavo, jabolki, dinjami, grozdjem in drugim; navadno se založijo za ves teden. Zakaj prihajajo kupovat tako daleč, namesto da bi se poslužili kar zelenjavnih trgovin blizu doma pri Sv. Ivanu ali Rojanu ter drugod? Kjer so pač cene na pokritem trgu neprimerno bolj ugodne, kakor drugod!
Nekatere ženske prodajajo na trgu kupljeno blago naprej po višji ceni; gredo namreč od hiše do hiše in ga ponujajo gospodinjam trdeč, da gre za pridelke pristnega domačega izvora. V resnici nimajo pri tem poslu posebnega uspeha, ker same gospodinje niso več tako naivne kakor morda pred leti.
Seveda ni lahko ljudi prisiliti, da bi se držali poslovnega urnika. Sami smo videli, kako so se številne ženske že pred 10. uro vtihotapile skozi vhodna vrata pod pretvezo, da bodo kupile nekaj rož (na trgu je tudi nekaj naših cvetličark), ali pa ker imajo morda sorodnika, ki je kakorkoli zaposlen v tržnici. V resnici pa so zapustile trg kmalu nato s torbicami polnimi zelenjave in sadja. V organizaciji in sploh poslovanju tržnega obrata je še marsikateri nedo-statek.
POTREBNE SO NOVE
NAPRAVE
Ravnatelj tržnice nam je po-
Pokriti trg je postal za zelenjavne trgovine po mestu pravo strašilo, odkar so v njem u-vedli poldrugo uro prodaje na drobno. Trgovine so tako izgubile že več odjemalcev, čeprav se jih je dosti odločilo za kompromis: zdaj gredo na nokriti trg, drugič pa običajno trgovinico. Vsekakor ni konkurenca pokrite tržnice tako huda, kakor so si jo od vsega začetka zamislili.
Cene letos višje
Zelenjave so na pokritem trgu letos precej dražje kakor lani. Tako se je v primeri z lanskim avgustom maksimalna cena letos dvignila pesi od 50 na 100 lir za kg, rdeči pesi od 120 na 140, kumaricam od 50 na 118, čebuli od 50 na 94, svežemu fižolu od 180 na 212, melanca-nam od 80 na 106, krompirju od 40 na 77, papriki od 50 na 106, domačemu radiču od 350 na 500, bučicam od 140 na 150, jabolkom od 140 na 235, hruškam od 120 na 141, breskvam od 130 na 165 in lubenicam od 75 na 100 lir za kilogram. Popustila je samo fižolu v stročju, in sicer od 150 na 118 lir za kg, solati od 300 na 180, paradižnikom od 90 na 80, vomarančam od 320 na 259 in limonam od 250 na 188. Ravnatelj tržnice je poudaril, da ne gre zvišanje cen pripisati morda pomanjkanju blaga, ampak izključno razvrednotenju lire in povišanim davkom. Dogaja se, da se vzporedno z višanjem cen zmerom več ljudi podaja na nokriti trg.
Več sokov v prehrano!
Znano je, da se na Zahodu zelo širi prehrana s konzervami. Ta način prehrane je res v skladu z naglim tempom današnjega življenja, vendar nastaja pri tem nevarnost, da s pretirano prehrano s konzervami ne dovajamo človeškemu organizmu dovolj naravne hrane, zlasti ne prepotrebnih naravnih sokov. Takšna prehrana seveda utegne našemu organizmu škodovati. Že iz prejšnjih let je znana knjiga dr. Hauser-ja o pravilni prehrani človeka; knjiga je bila prevedena tudi v slovenščino.
Med nami je manj znana knjiga Američana H. E. Kirsch-nerja, ki jo je pisec izdal v samozaložbi že leta 1957 in doživlja vsako leto kar po dve novi izdaji. Tako naglo jo Američani pokupujejo. Knjiga obravnava koristnost sadnih in zelenjavnih sokov za človeško zdravje. V njej najde bralec navodila, kako se dajo zdraviti ali vsaj preprečiti nekatera nevarna obolenja, ki se zlasti širijo v današnjem modernem življenju, tako rak, paraliza, levkemija, artritis in podobne bolezni. Pisec priporoča uživanje surovih sokov, iz krešee, r>e-teršilja, raznih trav pa tudi morskih trav itd. Iz vseh teh rastlin in raznih drugih pridobivamo zdravilne pijače, ki osvežijo človeški organizem.
K tej knjigi, ki je izšla v Monroviji v Kaliforniji, je napisal uvod Fred D. Miller. Ta ugotavlja, da se je Kirschner-jeva metoda v mnogih primerih obnesla. Knjiga obsega 120 strani (v obliki brošure) in stane 2 dolarja.
— L.
T U
I Z E
$1 Pripravlja se koprska neodvisna škofija
Goriška privablja več turistov
Letos je bila turistična sezona na Goriškem v Jugoslaviji živahnejša kakor prejšnja leta. Mnogo gostov je bilo zlasti iz Italije, med temi tudi precej Tržačanov. Cestne zveze med Trstom in Goriško so zdaj ugodnejše, odkar je bila namreč asfaltirana tudi cesta iz Sežane čez Štanjel in Dornberk do Nove Gorice; dalje na Tolminsko je bila cesta asfaltirana že poprej. Turiste privlačuje tudi nekatera zboljšanja turističnih u-slug. Tako npr. je bil v Ajdovščini napravljen olimpijski bazen, v Mostu na Soči pa so nedavno odprli hotel .Soča»; v Bovcu posluje že od lanskega leta večji hotel «Alp». Tudi Bovec ima kopalni bazen. Tržačani in Goričani so že poprej radi hodili na letovišče in na izlete na Goriško, na Tolmin sko, zlasti v Bovec, kjer je tu di letos mnogo Nizozemcev.
Cesto iz Nove Gorice na Lokve (v Trnovskem gozdu) obnavljajo in asfaltirajo; letos bo cesta asfaltirana do Prevala, v prihodnjem letu pa bodo z delom nadaljevali do Lokev. Vsekakor, bo to pomembna pridobitev za razvoj turizma na Lokvah in Sv. gori (Skalnioi), ki ju obiskuje vsako leto več domačih in tujih turistov.
Nekateri Tržačani, ki so se iz Ajdovščine povzpeli na Dol-Ot-lico menijo, da bi bilo treba tamkajšnje gostišče bolje opremiti. Dol bi lahko postal izho-
VPIS V TRGOVSKO AKADEMIJO BREZ IZPITA. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da s šolskim letom 1964/'65 se lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali napraviti katerikoli izpit. Toza-daevni odlok je izšel v Uradnem listu št. 189 z dne 3. av-
Na političnem obzorju
Gospa Luče dela zgago
Tržačani gotovo še niso poza-kili na gospo Klaro Boothe Lu-te. Bila je ameriški poslanik v Rimu. Predsednik Eisenhower se je hotel pokazati hvaležnega njenemu možu, lastniku velikih a-Zneriških tednikov «The Timesu in «Life», ki sta med volilno agitacijo za predsedniško mesto podprla Eisenhowerja, ter je go. Luče postavil v diplomaciji na visoko mesto. Italijanov ni v začetku šlo v glavo, da pošljejo Američani v Rim prav žensko, vendar so jo ob prihodu obdali z vsemi častmi in jo kmalu pridobili zase. Poleg vsega jo je kot konvertitko Rim še posebno očaral. V resnici se je ga. Luče pri reševanju tržaškega vprašanja postavila povsem na italijansko stran ter je v trenutku, ko je kazalo, da bo tržaško vprašanje zaspalo, iz Rima kar telefonirala predsedniku Eisenho-werju v Washington. Ga. Luče je poleg bivšega angleškega ministrskega predsednika A. Edena gotovo najbolj soodgovorna za usodo tržaških Slovencev. Ko so ji slovenski pisatelji na Tržaškem v posebnem pismu razložili gledišče Slovencev, jim ni niti odgovorila, čeprav je tudi sama pisateljica.
Po odhodu iz Rima je kmalu opustila diplomatsko kariero. Zdaj pa bi kot republikanka rada podprla nemirnega B. Gold-vvaterja, ki kandidira za predsednika na republikanski listi, kot vodja skrajnega krila proti demokratu Johnsonu. Prepričana je, da bo to najuspešneje storila, ako kandidira na listi konservativne stranke za senatorja v New Torku, da bi tako omajala položaj republikanskega kandidata Kennetha Keatin-ga, ki je sicer republikanec, a nasprotnik B. Galdwaterja. Demokratski kandidat Robert Ken-nedy, brat rajnega predsednika Johna, je seveda zadovoljen, ker računa, da bo tako laže prodrl proti Keatingu. Celo Goldwater je gospo opozoril, «da morajo republikanci voliti pač za republikance, toda ona se še ni u-maknila, ker je prepričana, da bo s svojo kandidaturo bolj podprla Goldwaterja, kakor misli on sam. Sicer pripominja «New York Timesu, da je Luče bitje z žensko muhavostjo in da se torej lahko še vedno premisli.
gusta 1964. Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25. septembra t. 1.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA in nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mcn-torsino 8) obvešča, da traja vpisovanje učencev in učenk do vključno 25. septembra t.l. Isro-časno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni izpiti v torek, 1. septembra t.l., po urniku in razporedu, objavljenima na šolski oglasni deski.
VPISOVANJE V ŠOLO GLASBENE MATICE bo od 1. d-> 12. sept. 1964, od 9. do 12. ure v šolskih prostorih, Ul. R. Manna 29. Pouk se bo pričel v ponedeljek 14. sept. 1964.
NOVA TOBAČNA TOVARNA. Letos prične obratovati v industrijskem pristanišču v Žavljah nova tobačna tovarna. Dela za dograditev tovarnaških oddelkov, termične centrale, skladišč, uradniškega poslopja, delavnic in pomožnih naprav gredo h koncu. V obratu bodo zaposlili 369 oseb, od tega 222 žensk. Tovarna bo nabavljala domač in uvožen tobak, iz katerega bodo izdelovali cigarete. Ni še znano, za kakšne cigarete bo šlo, vsekakor pa za razmeroma kakovostne. V začetku bodo izdelovali po 6000 kg cigaret dnevno, kar pomeni milijon cigaret na uro. Proizvodna zmogljivost tovarniških strojev znaša v teoriji vsaj šestkrat več.
STAVKA NAMEŠČENEV ACEGATA. Za danes je bila napovedana stavka uslužbencev občinskega podjetja Acegat. Dopoldne bodo stavkali uradniki in delavci, a v popoldanskih u-rah osebje na tramvajih, trolejbusih in mestnih avtobusih. Stavko je proglasila zvezna delavska zbornica, ker noče vodstvo podjetja Acegat preurediti pravilnika za določanje prispevkov v pokojninski sklad. Sindikati namreč zahtevajo, naj Acegat prevzame nekatere prispevke, ki jih zdaj plačujejo nameščenci sami.
NOVE STAVKE PRISTANI-ŠČNIKOV. V prvi polovici septembra bo menda prišlo v vseh italijanskih pristaniščih, tako tudi v našem, do vrste stavk pristaniških delavcev.
ALI BODO STAVKALI TUDI ŽELEZNIČARJI? širi se vest, po kateri naj bi sindikat železničarjev S.F.I.—C.G.I.L. proglasil v septembru veliko državno stavko železničarjev. Ti zahtevajo zvišanje plač in nekatera druga zboljšanja.
UMETNI OGNJI. V nedeljo se zaključi prvi mednarodni festival umetnih ognjev, katerega so se udeležili poleg Italijanov še Španci in Francozi. Po vsej verjetnosti bo prihodnje leto na njem sodelovalo že pet do šest držav.
KULTURNI KLUB (iz Donizettijeve ulice v Trstu), ki zbira katoliške razumnike, je tudi letos organiziral letovanje v Uk-vah v Kanalski dolini. Udeležilo se ga je okoli 50 razumnikov, zlasti študentov s Tržaškega, Goriškega in Koroškega. Vodstvo kluba želi, da bo se mladina seznanila z življenjem naših ljudi na skrajni narodnostni meji.
VAŽNO ZA DELAVCE. Vodstvo Acegata poziva vse delavce, ki so po podražitvi vozarine na tramvajih, trolejbusih in mest-I nih avtobusih vložili prošnjo za
prejem posebnih mesečnih a-bonmajev, da lahko te dvignejo v prostorih podjetja v Ul. Genova 6, in sicer dopoldne med 7.20 in 11.30.
ZVIŠANA NAJEMNINA ZA VODNE ŠTEVCE. Pokrajinski odbor za cene je sklenil zvišati najemnino za vodne števce v vseh stanovanjih na 40 lir mesečno (podjetje Acegat je zahtevalo povišek na 48 lir). Nova cena prične veljati 1. septembra letos.
. MEDNARODNI ŽENSKI KONGRES. Kot smo že poročali. se je pretekli teden začel v krožku za umetnost in kulturo (Circolo delle Arti e della Cul-tura) 20. kongres Mednarodne ženske zveze — International Alliance of Women. Potem ko so članice zveze, ki pripadajo čez 30 državam (med njimi ni predstavnic socialističnih držav) podale poročilo o uspehih, katere je rodil doslej njihov boj za emancipacijo, so posamezne delegatke razpravljale o nasled-nijh zanimivih vprašanjih: boj proti nepismenosti, pravica ženske do vsestranske izobrazbe in enakopravnost z moškimi na vseh področjih javnega dela, državljanske pravice in pravice otrok.
IS A SE SOŽALJE
Umrli so: v Trstu 77-letna Marija Sancin vd. Staubmann, 72-letna Justina Lavrenčič vd. Gra-honja, 81-letni Andrej Cesar, 80-letna Marija Celestina Ovidonis; v Borštu 71-letna Ivana Pangerc roj. Kosmač; v Devinu Adolf Strgar; v Gorici 89-letni Rudolf Brezigar; v Pevmi 82-letni Avgust Komavli; v Grojni 47-letni Tonče Sošon in v Logu pod Mangartom 59-letni Josip Cuder, ki se je ponesrečil v rabeljskem rudniku.
tiišče za lepe izlete po Trnovskem gozdu .Z obrobnih vrbovje krasen razgled na vso Vipavsko dolino in včasih, ob lepem vremenu, celo do morja. Ni dvoma, da bi tudi hotel «Poldano-vec» na Lokvah imel mnogo več turistov, ko bi povečali njegovo zmogljivost.
Vizum kar na meji
Odslej bodo lahko turisti z vseh strani sveta, ki di radi o-biskali Jugoslavijo med zimsko turistično sezono, prejeli vstopni vizum kar na meji, in sicer v času od 1. oktobra do 15. a-prila. Vizum bo veljal za mesec dni, toda na prošnjo turista ga bodo jugoslovanske o-blasti pozneje lahko podaljšale. Kakor je znano, so bili doslej deležni te olajšave samo turisti iz Avstrije, češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Nizozemske, Kanade, Norveške, ZDA, ZSSR, Švedske, Vel. Britanije, afriških držav, dižav srednje in latinske Amerike ter Azije (razen Kitajske in Turčije). Od oktobra letos dalje bodo tega deležni tudi državljani ostalih držav sveta. Jugoslavija želi očitno še bolj razviti zimski turizem. Vizum za Romune je bil v zadnjem času sploh odpravljen.
VELIK OBISK POSTOJNSKE JAME. Postojnsko jamo si je ogledalo predvsem mnogo ljudi ob velikošmarenskih počitnicah. Tako so na primer že v soboto, 15. avgusta, ob vhodu v jamo zabeležili čez 4000 turistov, med temi največ Italijanov. Računajo, da bo število letošnjih obiskovalcev jame doseglo konec tega meseca več kot 300.000, od tega bo 60 odsto inozemcev.
»TURISTIČNI MENU» V ITALIJI. Lani je pričel dotok tujih turistov v Italijo upadati. Naj večjo odgovornost za to nosijo menda italijanski gostinci, ki samovoljno navijajo cene, posebno kadar imajo pred seboj tujca. Ob vstopu v restavracijo ne moreš napraviti niti površnega računa, koliko boš potrošil za kosilo ali večerjo. Celo ko pokličeš natakarja za račun in si že sam ocenil stroške za jedi in pijačo na osnovi cenika (katerega pa ti vselej ne prinesejo), ugotoviš, da si se pri računanju uštel, saj moraš seči globlje v žep kakor si mislil. To se dogaja, ker ni v ceniku označena tudi postrežnina in drugi stroški. Tujci zatrjujejo, da takega ravnanja doma in drugod niso videli. Ker se je dotok turistov prvenstveno iz tega razloga v sedanji sezoni znižal kar za 20 odsto, še je i-talijanska vlada odločila za svojevrsten ukrep. Uvedla je tako imenovani «turistični menu», ki je bolj ekonomičen. To pa ne pomeni, da gre pri tem za me-nu tretje ali četrte kategorije, kakor misli večina gostincev (ta menu je uvedlo 59 odsto vseh gostincev v državi), ki daje zanj gostom le jedi in pijače slabše kakovosti). Turistični menu mora vsebovati tipične i-talijanske jedi in pijače po najugodnejših cenah, in sicer: prvo jed, drugo jed, sadje ali sir, pijačo (vino, pivo ali mineralno vodo). Razen tega morajo v njem biti natančno označeni tudi stroški za postrežnino, davki idr. Treba je okrepiti propagando za turistični menu po vsej državi, da ga bodo uvedli tudi ostali gostinci.
V PAKISTANU 30 SLEPIH OTROK NA TEDEN. John Wil-son, ravnatelj društva za slepe, v Britanski skupnosti, je povedal da oslepi v Pakistanu trideset otrok na teden. Ta država s skoro 100 milijoni duš ima več kot pol milijona slepih, največ otrok. Na svetu je okrog 10 milijonov slepcev, od tega štiri petine — okrog osem milijonov v Aziji, Običajni vzrok slepote je trahom.
Naslov je morda čuden, toda razumeli ga boste, ko boste prebrali te vrstice do konca. Torej nekaj potrpljenja in vse bo več ali manj jasno.
V Buje in dalje v Umag prideš po cesti prek oziroma mimo Kopra. Zdaj je postala ta ta pot za mnoge Slovence iz zaledja prava romarska pot in z njimi ali pa za njimi tudi za številne njihove znance, prijatelje in sorodnike, h jih ima vsak takoj preveč, ko zvejo, da se lahko stisnejo k njemu, ker ima na primer tam nekje ob morju svoj vikend in podobno. Zato ni čudnega če zlasti v dneh okoli praznikov srečuješ na tej poti poleg vozil s tujimi značkami največ tistih, ki nosijo značko «LJ».
Med takimi «prijatelji» sem bil tudi jaz, ker slučajno nimam nobenega sorodnika, ki bi imel ob obali svoj vikend.
Znano je že, da so se Slovenci pomaknili od koprske obale daleč v Istro in začeli tam graditi svoje počitniške domove in poletne hišice. Pravzaprav to niso nikake hišice, temveč v malem prave letoviške vile z vso udobnostjo, ki si jo lahko zamislirrjo. Seveda ne pri vseh, kar je odvisno od petičnosti njihovega lastnika ali lastnice. Pravijo, da v tem vse prekašajo obrtniki in nekateri svobodni poklici, po storitvah katerih je veliko povpraševanje. Menda je danes po svetu povsod tako, kar se pa ne sme razumeti kot zavist.
Tako je že do sedaj zrasti o od Savudrije navzdol prek U-maga, Novega grada, Rovinja in še dalje, kot tudi z opatijske strani, na stotine letnih hi-
Ne ustavljaj se V *Bujah
(Ne prav resna reportaža o resnih rečeh)
šic, vmes pa velikih domov podjetij in povsod slišiš vedno več slovenske besede ob obali, ki je seveda v poletju glasnejša, pozimi pa skoro u-tihne. Mnogi med njimi ostanejo tudi pozimi ob morju in so si pozidali trdnejši dom, da bodo lahko v njem uživali svoj pokoj (ne toliko pokojnino, ker kot vemo so vse in povsod uo-kojnine revne. Toda kaj bi vedno samo zabavljali, saj se tudi z mako pokojnino lahko živi! Kako so pa včasih živeli, ko tega ni bilo).
Seveda se s temi gradnjami ustvarja problem, saj brez problema tudi ne gre. Kaj bi danes svet brez problemov? Hrvatje pravijo, da jim bomo ((okupirali)) obalo, domačini si manejo roke, ker lahko služijo, Slovenci, to je tisti, ki imajo ali bodo imeli tod svoje vikende, pa so tudi zadovoljni, ker je morje lepo, ker jim gredo krajevni organi na roke in ker so se s tem rešili sitnostim, ki bi jih imeli, če bi gradili na že tako kratki domači obali. Tako je volk sit in slovenska obala prepuščena tistim, ki bi jo radi uredili po svoje, č*6rav bi lahko bila v glavnem *<, u-rejena, če bi pravilno usmerili vse želje in načrte iz «zaledja» na to obalo.
Toda to je že »visoka urbanistična politika» in ni potrebno, da bi se mešali vanjo. Pri
tem pa še nismo prišli do odgovora na naslov: zakaj se ne bi ustavljali v Bujah. Toda še nekoliko potrpljenja bo potrebno.
Vozimo zmerno po sicer dobri, a za današnji promet neprimerni cesti. Toda, da je cesta neprimerna smo sami krivi. Poglejte pravkar je sekal z veliko brzino nepregledni ovinek avto z značko «TS». Verjetno ta še ne ve, da se jih sorazmerno največ pobije na tej cesti prav takih, ki imajo njegovo značko. Vendar to nič ne pomagaš Mogoče bi se rad_ u-vrstil med tiste, kar bi končno bila njegova stvar, če ne b: potegnil v nesrečo še druge. Sam pri sebi si predstavljam, da je avto dobra iznajdba, da prideš udobno v ta ali oni kraj, da si mirno ogledaš svet okoli sebe, sedeš v "senco in podobno. Brez dvoma avto nima zato štirih prestav, da bi z eno izmed njih zdrvel v večno temo.
Buje, nesrečne Buje! Za druge morda ne pa tudi za nas niso bile tako nesrečne in sploh ne bi bile, če ne bi bilo »čuvajev javnega reda», zabrisanih cestnih znakov in zabrisanih belih črt na asfaltu. Tisti dan je bila vročina in soparica je obetala nevihto, ki je pa ni hotelo biti. Nekoliko trudni in omotični od vročine smo se nameravali v Bujah odpočiti in popiti kavico ali kaj podobne-
ga. Pri tem moram povedati, da smo se držali tistega reka, ki ga vidite često na plakatih: Kadar vožiš, ne pij, kadar piješ ne vozi! Seveda ta prepoved velja za istrsko črnino in podobne pijače
Z avtom obkrožimo po klancu navzgor bujski trg in zavijemo na desno stran, kjer je bila senca, da bi ustavili voz in stopili v bližnjo točilnico. Da tega ne bi storili! Komaj izstopimo, že je pri nas »organ postave», v roki drži plav listek in terja od nas kazen, češ, da parkiramo na nedovoljenem mestu. Nič ni pomagalo opravičevanje, iskanje znakov o taki prepovedi in podobno, treba je bilo plačati ali pa iti z njim, da bi napisal zapisnik in tako dalje.
Nekoliko slabe volje postoji-mo na mestu in iščemo prostor, kjer bi lahko postavili svoje vozilo. V tem pride k nam domačin, ki je vse opazoval in pravi: »Veste, ne ustavljate se v Bujah. Tu jih je že mnogo plačalo kazen. Bolje je iti dalje!»
Tako, vidite, eno za drugim, istočasno pa na zidu lepak: »Obiščite našo obalo!» Obiščite »Piavo laguno«, Obiščite...«
Seveda nam to ni vzelo korajže in smo si rekli, da bodo morda v Bujah s takimi kaznimi kmalu nabrali toliko, da bodo postavili vidne znake, kjer je potrebno. Razen če ni to za njih poseben vir dohodkov. Seveda od nas ne več, ker se res ne nameravamo več ustaviti v Bujah, čeprav je sicer prijeten kraj.
Po tem dogodku smo pognali proti obali in se tam posvežili za vse nazaj, tako za vročino kot za slabo voljo, saj pravijo, da voda vse potegne vase. Tudi smo bili za tisti dan na kraju poti in se nam ni bilo treba bati napisa, ki je strašil z lepaka: kadar vožiš, ne pij!
P. s.: Morda pa bo nekaj drugega vplivalo na to, da ne bomo več pili in morda tudi ne več vozili. To je hujše kot tisto, ker se nam je pripetilo v Bujah. To drugo pa so: cene! O tem pisati pa bi pomenilo pisati ekonomsko razpravo, ki ne spada sem in kar bi bilo tudi zelo tvegano, saj so namreč taki, ki jim cene nikoli ne delajo preglavic, tisti pa, ki jim delajo preglavice, naj ostanejo doma. Saj noge poturikajo nam-reč lahko tudi v škaf, če ne pušča.
— Sk-
it 1 M
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
Zadnjič smo kratko zabeležili vest, da bo novi škofijski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije dr. Janez Jenko v kratkem posvečen za škofa in da bo prevzel še koprsko administraturo, tako da bodo vsi dekanati oziroma du-hovnije koprskega okraja pod upravo enotne administrature v Kopru. Kakor smo zvedeli, bo posvetitvena svečanost 6. septembra v znani romarski cerkvi v Logu na Vipavskem.
Združitve obeh administratur — koprske in goriške — v eni osebi predstavlja gotovo odločen korak k ustanovitvi ene škofije za ves koprski okraj. Vsekakor je to važen dogodek, ki gotovo presega strogo cerkveno-upravni pomen, toliko bolj, ker so bili nekateri predeli koprske administrature poprej pod upravo tržaško-koprske škofije s sedežem v Trstu. V cerkvenih krogih je že imenovanje msgr. Jurce, tržaškega rojaka, za prošta v Kopru, zbudilo veliko pozornost.
S cerkveno-pravnega vidika ne pomeni posvetitev škofijskega administratorja za duhovni j e koprskega okraja še ustanovitev neodvisne koprske škofije, vendar očitno kaže, da se ta ustanovitev pripravlja oziroma, da je moral biti sklep glede nje že sprejet.
Zaradi lažjega razumevanja tega dogodka moramo seči nekoliko nazaj v cerkveno ureditev v naših krajih. Priključitev Julijske krajine k Italiji po prvi vojni je imelo posledice tudi za cerkveno upravo. Naj samo o-menimo, da so bili od ljubljanske škofije odcepljeni dekanati Postojna, Idrija, Vipava in Trnovo. Idrija in Vipava sta nato prešli pod upravo goriškega nadškofa, medtem ko je upravo postojnskega dekanata prevzel tržaški škof, dekanat Trnovo pa je prešel pod reško administraturo.
V konkordatu, ki je bil sklenjen med Italijo in Vatikanom leta 1929 ter je predstavljal sestavni del lateranskih sporazumov, je bilo sprejeto načelo, da se mora cerkvena upravna ureditev (škofije) prilagoditi mejam pokrajin (provinc) tako, da se bodo meje škofij in civilno upravnih enot — pokrajin — po možnosti krile. V smislu tega načela je prišlo tudi pri nas do nove cerkveno-upravne ureditve. Ustanovljena je bila nova škofija na Reki — ta je postala sedež nove pokrajine — h kateri so priključili slovenska dekanata Trnovo (Ilirsko Bistrico) in Hrušico ter poleg Reke Ka-stavščino do Bršeča (Mošceni-
ce). Postojnski dekanat je bil pripojen k tržaški škofiji, ker je tržaška pokrajina zajela tudi Postojno, dekanata Idrija in Vipava pa končno h goriški nadškofiji.
Leto 1945 je seveda s političnimi spremembami prineslo tudi spremembe v cerkveni upravi. Hrvatski predeli reške škofije so ostali pod reško škofijo, ki jo upravlja senjski škof. Slovenske dekanate nekdanje reške škofije Trnovo in Hrušico ter Postojno so postavili pod upravo ljubljanskega škofa. Za jugoslovanske predele nekdanje goriške nadškofije ter dekanata Idrijo in Vipavo so ustanovili goriško administraturo (s sedežem v Novi Gorici), za jugoslovanske predele tržaško-koprske škofije pa so imenovali posebnega škofijskega administratorja v Kopru. Do leta 1962 sta dekanata Trnovo in Hrušica ostala pod ljubljansko škofijsko u-pravo, nato pa sta bila priključena h koprski administraturi.
Kakor rečeno, bo odslej vse dekanate, ki so bili pod upravo raznih škofij oziroma administratur in so zdaj v političnih mejah koprskega okraja, upravljal škofijski administrator v Kopru. Cerkvena uprava v Sloveniji bo torej v bodoče v rokah treh škofov: ljubljanskega nadškofa ter mariborskega in koprskega škofa.
Socialni
UTRINKI
MEHANIZACIJA V CERKVI. V Marijini cerkvi v Trojni, nedaleč od New Torka, verniki res nimajo nobene težave slediti službi božji: električna naprava na prižnici o pravem času nrižge navodilo, kot: Vstanite! Pokleknite! Sedite!
NAJVIŠJE PLAČE V AMERIKI. Najvišjo plačo v Združenih državah ima predsednik General Motorsa Donner. Predlanskim je znašala skoraj 409 milijonov lir. Takrat so mu plačo še za malenkost povišali — ea 52 milijonov lir. Henry Ford H. »zasluži« 325 milijonov lir, predsednik njegove družbe Dy-kastra 310 milijonov, predsednik Columbia Broadcasting Corporation Paley 174 milijonov. Toda levji delež gre v žep države. Tako je omenjenemu Donnerju davčni urad vzel kar 323 milijonov. Pa bo revež že kako živel s 66 milijoni, ki so mu še ostali...
lin itiofcfe in o planine!
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM»
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
CASINO
VILLA ROSAL1A
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
D ROULETTE D BACCARA
Hotel «SL0N
LJUBLJANA, Titova 10
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija — narodne specialitete —

Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavarna z glasbo, klubski prostori	slaščičarna.
— Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v tceekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
»KONVENT« je odprt skozi celo leto.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem zelenjavnem trgu so kupčije zelo dobre, saj gre blago sproti od rok. Pri sadju vlada največ zanimanja za breskve, grozdje, lubenice in dinje. Cene mehki pšenici so se dvignile in to zaradi izrednega povpraševanja. Pri drugih vrstah žitaric so ostale cene ne-izpremenjene. Živinski trg je zelo živahen, posebno goveja klavna živina se dobro prodaja. Kupčevanje s prašiči je na italijanskih trgih prepovedano, ker se je pojavila v modenski pokrajini slinavka, katera je že do sedaj napadla 6000 glav prašičev. Trg z maslom je zmeren, medtem ko so kupčije s sirom precej živahne. Na vinskem trgu je stanje še vedno mirno, kajti večje povpraševanje se nikakor noče pojaviti; cene so zmerne.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Lubenice 10 do 40, hruške 40-60, bele breskve 80-180, rumene breskve 90-200, grozdje 80-130, limone 100-130, fige 110-150; suh česen 130-180, pesa 30-50, korenje 60-100, zelje 40 do 70, čebula 50-80, rdeča pesa 30-60, svež fižol 80-220, fižol bo-by 50-130, cikorija 40-70, solata 70-100, endivija 60-100, melanza-ne 20-40, krompir 45-58, uvožen krompir (holandski) 48-52, rumena paprika 50-110, zelena 30-50, paradižniki 30-50, peteršilj 60 do 100, zelena 60-100, bučice 80-120 lir za kg.
KAVA
TRST. Cene veljajo za kg ocarinjene kave (od uvoznika do grosista). Pernambuco 18/19 1360, Santos Fancy 1460, IBC 1220, Viktorija V 18/19	1330,
Ekvador extra superior 1380, Haiti naravna XXX 1410, Kostarika 1500, Gimma 1370, Moka Hodeidak 1410, AP/1 1240, AP/ special 1290, EK/1 3-5 odst. 1235, EK/special 1260, Slonokoščena obala 1210 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 660-740, Barbera sup. 12-13 stop. 950-1030, Oltrepd pavese 8-9 stop. 630-700, manto-vansko rdeče 8-9 stop. 640-700,
Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740-820, Soave belo 9-11 stop. 770 do 860, Merlot 10-12 stop. 735 do 835, Reggiano 9-10 stop. 700-750, modensko vino 9-11 stop. 700 do 820, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 610-640, rdeče 9-10 stop. 630-660, klasični toskanski Chian-ti 12-13 stop. 455-495 lir za steklenico, navadna toskanska vina 8-10 stop. 10-720, Aretino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660-680, rdeče 9 do 10 stop. 660-700, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 655-675, rdeče 12-13 stop. 765-845 lir za stop/stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FIRENCE. Goveja živina za rejo in vprego. Teleta do 1 leta stara 170-000-210.000 lir za glavo, teleta od 1 do 2 leti stara 220-250.000, junci 2 do 3 leta stari 480-530.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 570-630.000 lir par, 4 do 5 let stari 600-650.000, 5 do 9 let stari 480-530.000 lir par, krave 3 do 4 leta stare 600 do
650.000	lir par, 4 do 5 let stare 570-620.000, 5 do 8 let stare 500-
520.000	iir par; goveja klavna živina: neodstavljena teleta 680-740, junci 550-560, voli 410-430, krave 390-420, prašiči 320-340, debele ovce 210-250, suhe ovce 130-150 lir za kg.
KRMA
GENOVA. Seno majskega reza 1100 do 1300, slama 650-750, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6100-6150, iz kokosa 4600 do 4700, iz sezama 6100-6200, moka iz prepečene soje 6700-6750 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, Živi piščanci 420-440 lir za kg, zaklani piščanci 570-620, uvoženi zmrznjeni zajci 500-600, žive kokoši 400, zaklane kokoši 530-600, žive domače kokoši 700-750, uvožene zmrznjene kokoši 450-500, zaklane pegatke 1000-1200, zaklani golobi 1100 do 1300, uvožene zmrznjene pure 450-650, uvoženi purani 400-650, žive domače gosi 550-560, zaklane domače gosi 700-750, zaklani domači zajci 650-730, uvoženi zajci 700-750; perutnina za rejo: male gosi 450-500, račice 1100-1700, mali purančki 1200-1500 lir
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov				4.8.64 140'/2 118%	18.8.64 142,— 120 %	25.8.64 142.— 122 %
NEW YORK						
Baker (stot. dol. za funt) . .				41,—	43.50	42.50
Cin (stot. dol. za funt) . . .				181,75	161.50	162.50
Svinec (stot. dol. za funt) . .				13,-	13.—	13,—
Cink (stot. dol za funt) . . .				14,75	14.60	14.75
Aluminij (stot. dol. za funt) .				24,-	24,—	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .				79,—	79,—	79 —
Antimon (stot. dol. za funt) .		•		44,—	44,—	44.—
Lito železo (stot. dol. za funt)		.		63,50	63.50	63.50
Živo srebro (dol. za steklenico)			•	289,—	295,—	305.—
Bombaž (stot. dol. za funt) .				33,65	33.25	33.—
Volna (stot. dol. za funt) . .				171,—	173.50	171.5
Kava ((Santos 2» (stot. dol. za funt)				47,—	46 i/2	44,—
Kakao (stot. dol. za funt) . .				22%	22 Vt	21.13
Sladkor (stot. dol. za funt) .	•	,	p	4,46	4.24	4.24
LONDON						
Baker (funt šter. za d. tono)		•	•	340,—	342,—	377 y2
Cin (funt šter. za d. tono) .		i		123773	1252,—	1271,—
Cink (funt šter. za d. tono) .		:•		136,—	116 %	135,—
Svinec (funt šter. za d. tono)		•	•	106%	108 Vi	104 %
Kavčuk (penijev za funt) . .		•	•	19”/..	19",.	19 "u
SANTOS						
Kava «Santos D» (kruzejrov za	10 kg)			3064,—	3144,—	3184 —
Pretekli teden se ni položaj v poslih s surovinami na svetovnih borzah bistveno spremenil v primerjavi s prejšnjim tednom. Zabeležili so napredek bakra, cina, bombaža, jute, kavčuka, kakava, pšenice in koruze. Tečaj je popustil svincu, cinku, volni, kavi in sladkorju, ni pa se spremenil aluminiju, litemu železu in živemu srebru.
KOVINE
Cena bakru je že presegla rekordno višino, katero so zabeležili leta 1956 na kovinski borzi v Londonu. Svetovna proizvodnja rdeče kovine se je v juliju zmanjšala na 327.834 ton (7.345 ton manj kakor je znaša-ka julija lani). Svetovne zaloge so znašale 364.116 ton, kar pomeni sicer manj kot v začetku tega leta, vendar pa 7.970 ton več kakor v istem mesecu minulega leta. Računajo, da se je
VALUTE V	MILANU	
	18.8.64	25.8.64
Amer. dolar	624.25	624,—
Kana . dolar	575.—	575.—
Nem marka	157.—	156.85
Francoski fr.	127.30	127.25
Švicarski fr.	144.45	144.40
Avstrijski šil.	24.18	24.17
Avstral. funt	1379.50	1378.50
Egipt, funt	798.—	798,—
Funt št. pap	1737,—	1737,—
Funt št. zlat	6250,—	6250.—
Napoleon	5950,—	5950,—
Zlato (gram)	718.—	718,—
Dinar (100) -	- Trst	
drobni 70-72	debeli	68.68
BANKOVCI V CURIHU		
25. avgusta 1964		
ZDA '1 dolar		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,95
Francija (100	n. fr.)	87,00
Italija (100 lir)		0.6380
Avstrija (100	šil.)	16,60
CSSR (100 kr.)		9,00
Nemčija (100	DM)	107,50
Belgija (100	d fr.)	8.55
Švedska (100	kr.)	83,00
Nizozemska (100 gold.)		118,30
Španija (100	pezet)	7,05
Argentina (100 pezov)		2,10
Egipt (1 eg funt)		5,40
Jugoslavija (100 din)		0,55
Avstralija (1	av. funt)	9,4750
za glavo. Sveža domača jajca 26,50-29 lir za jajce.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka pšenica 7000-7250, dobra merkantile 6650-6750, merkantile 6400-6550, fina domača trda pšenica 9100-9480, merkantile 8600-8800, fina domača koruza 5800-6000, uvožena koruza 4500-4600; neoluščen riž Ar-borio 8700-9500, Vialone 10 do 11.000, Carnaroli 8700-9000, Ver-celli 8800-9800, Rizzotto 9600 do 10.600, Maratelli 9700-10.600; oluščen riž Arborio 16.300-16.800, Vialone 18.500-20.500, Carnaroli 17.600-18.700, Vercelli 18.900 do 19.200, R. B. 17.500-17.800, Rizzotto 18.100-18.500, Maratelli 18.400-18.800; uvožen ječmen 4600-4700, domač oves 4500-4700, uvožen 4500-4600, domača rž 5600 do 5800, uvoženo proso 4300-4450, pšenična moka tipa «00» 10 do 11.300, tipa «0» 9500-9600, koruzna moka 5900-6000 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 910 do 930 lir za kg, uvoženo maslo 900-910, lombardsko maslo 850-860, emilijsko 830-840; sir grana proizv. 1961	1150-1200, proizv.
1962 1100-1150, proizv. 1963 980-1010, grana svež (od 1 do 30 dni) 675-685. uležan (od 30-60 dni) 690-740, sbrinz svež 670-700, uležan 760-780, Emmenthal svež 740 do 770, uležan 840-880, originalni švicarski Emmenthal 950-1000, provolone svež 600-620, uležan 750-770, italico svež 520-560, uležan 640-680, crescenza svež 430 do 450, uležan 540-570, gorgonzola svež 400-420, uležan 630-690, taleggio svež 440-460, uležan 620-640 lir za kg.
LETOS MNOGO VEC RIŽA KOT LANI
Po poaatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo bo dosegel letos svetovni pridelek riža (surovega) 1607 milijonov stotov (brez proizvodnje v komunističnih državah). Lani je znašal 1520 milijonov stotov, a predlanskim 1534 milijonov stotov. Letošnji pridelek je za 285 mil. stotov večji od povprečnega pridelka v času med 1955. in 1980. letom. Nekomunistične države naj bi nridelale 1423 mil. stotov (84 mil stotov več kakor lani m 60 mil. stotov več kot predlanskim), kar predstav, lja 19 odsto svetovnega pridelka. Pridelek riža bo napredoval v Južnem Vietnamu (znašal naj bi 53 mil. stotov ali 950.000 q več kakor lani), dalje v Južni Koreji (37.628.000 q ali skoro 6.4 mil. več), na Tajskem (o-krog 98 mil. q ali 5.5 mil. q več), v Indiji (546.5 mil. ali 65.5 mil. več) in v Pakistanu (174.3 mil. ali približno 24.7 mil. več). V Avstraliji bodo po vsej verjetnosti kljub rahlemu nazadovanju v primeri z lansko sezono zabeležili spet rekorden pridelek, saj so znatno razširili nasade. V številnih državah Latinske Amerike se bo zaradi skrčenja nasadov pridelek znižal. V zahodnoevropskih državah naj bi pridelali okrog 13 milijonov stotov, kar znači 9 odsto manj kakor v minuli sezoni in 11 odsto manj od povprečja zadnjih let. V državah vzhodne Evrope so sicer večali površino nasadov za 19 odsto, vendar bo letošnji pridelek prav gotovo še vedno pod povprečjem prejšnjih let. V Afriki naj bi se vzlic razširitvi nasadov pridelek znižal za 2 odsto, v Severni Ameriki, pa bodo nridelali več riža kakor lani, v prvi vrsti spričo 6-odstotnega napredka v Združenih državah, ki naj bi ga zabeležili kljub skrčenju na-sadnih površin za 4 odstotke.
tStnlk KMEČKE ZVEZE
Doma pridelujejo čedalje več jajc
zaradi številnih rudarskih stavk svetovna proizvodnja bakra doslej skrčila za okrog 70.000 ton. Številni proizvajalci so zvišali prodajno ceno. Tečaj činu je na londonskem trgu narasel.
V	prvih štirih mesecih letos je bila proizvodnja cina v državah zahodnega bloka za 7.100 ton nižja od porabe (lani ob istem času je poraba prednjačila za 5.400 ton). Tečaj cinku je v Londonu nazadoval. V prvi polovici letošnjega leta se je poraba te kovine v Vel. Britaniji povečala za 14 odst. v primeri s prvim polletjem 1963. V prvih sedmih mesecih letos so Američani proizvedli 602.055 ton cinka. Konec julija je bilo v ameriških zalogah še 25.731 ton ali 4.649 ton manj kakor ob koncu junija. Tečaj svincu je na londonskem trgu popustil.
KAVČUK
Cena kavčuku se je minuli teden na vseh trgih s surovinami utrdila. Svetovna proizvodnja naravnega gumija se je dvignila v prvih petih mesecih tega leta na 847.500 ton, kar znači, da je bila za 65.100 ton manjša od porabe. Delno so to izgubo doslej nadoknadili s prodajo iz britanskih in ameriških stra-tegičnih zalog. Konec maja so svetovne zaloge kavčuka znašala 662 tisoč 500 ton ali 17.500 ton manj kot v začetku leta.
VLAKNA
Tečaj volni je na newyorškem trgu le malenkostno napredoval.
V	Avstraliji so razpečali v juliju okrog 146.207 bal v vrednosti 10,9 milijona avstralskih funtov šterlingov, dočim so v lanskem juliju prodali 148.320 bal v vrednosti 12,2 mil. avstr, f. šterlingov.
ŽIVILA
Cena kakavu je v Londonu narasla. Svetovna proizvodnja surovega kakava bo po mnenju neke londonske tvrdke dosegla letos 1,212.000 ton. Lani je znašala 1.154.000, a predlanskim
1,124.000	ton.
Nove metode v perutninarstvu in razširitev perutninarstva v skoraj vse visoko indu-striraliziane dežele so privedle v zadnjih letih do silno zanimivih sprememb v dosedanji tradicionalni strukturi svetovnega trga z jajci. Nekatere dežele, ki so do nedavnega veljale za značilne uvoznice jajc, so tako korenito preuredile svoje domače perutninarstvo, da z domačini jajci ne le lagodno krijejo potrebe notranjega trga, ampak so jajca celo pričele izvažati. Na drugi strani pa so dežele, ki so imele že od davnih časov lepo razvito perutninarstvo in so zato spadale med največje izvoznice jajc, zdaj začele jajca uvažati, ker jih v tujini nabavijo po ugodnejših cenah. Značilno pa je predvsem naslednje: medtem ko prodirajo visoko industrializirane države z jajci svoje domače proizvodnje vedno globlje na mednarodni trg, in sicer na račun najsodobnejših, skrajno mehaniziranih metod perutninarstva, se tradicionalne proizvajalke jajc še niso prilagodile novemu času in sodobnim potrebam po mehanizaciji, ampak gojijo perutnino še po zastarelih, torej za današnje pojme nedonosnih metodah, zaradi česar se ne morejo učinkovito postaviti v bran konkurenci ((industrijskih kur-nikov», ako se smemo tako izraziti.
Med deželami, ki so bile prej tipične uvoznice jajc, a so pred kakim letom nenadoma postale že izvoznice, prav gotovo prvači Velika Britanija. Za britanski trg so se še pred nekaj leti ostro potegovali perutnina rji polovice Evrope. Pred kakimi desetimi leti je veljal za najugodnejši uvozni trg, saj je vsako leto prevzel približno 100.000 ton uvoženih jajc. Toda s časom se je britansko perutninarstvo zboljšalo in polagoma je zadobilo industrijski značaj. Tako je leta 1957 Velika Britanija že lahko pokrila potrebe domačega trga s svojimi lastnimi jajci, a hkrati je prvič v zgodovini določeno količino jajc tudi izvozila. Od tedaj se njen izvoz od leta do leta veča, danes pa sodi Vel. Britanija med najvažnejše proizvajalke jajc. V zvezi s tem je nastalo med njo in Dansko ter Nizozemsko določeno trenje konkurečne narave. Danci in Nizozemci očitajo namreč Angležem, da izvajajo dumping, hkrati pa jih svarijo, češ saj ne boste s tem škodili samo tekmecem, ampak tudi samim sebi. Angleški proizvajalci res prodajajo jajca po nižjih cenah kakor danski in nizozemski proizvajalci, to pa zato, ker podeljuje angleška vlada domačim proizvajalcem posebno proizvodno nagrado, pa še nagrado za izvožena jajca; tako že od vsega začetka jamči svojim operaterjem za trdno osnovo za cene. Danci in Nizozemci naglašajo, da so nedavno krizo na svetovnem trgu z jajci povzročili prav Angleži, ti pa jim odvračajo, da tudi danska in nizozemska vlada delita domačim perutninarjem nekakšno državno nagrado. Razlika je le v tem, da angleška nagrada jamči proizvajalcem za določeno višino dohodkov pri prodaji jajc, dočim daje na primer danska nagrada proizvajalcem jamstvo za trdnost cen, a morebitna bremena, ki večkrat spremljajo stabilizacijo cen ob težkočah pri razpečevanju, padejo na ramena potrošnikov. Tako mora danski potrošnik v ta namen plačati za vsako jajce približno 6 do 7 lir več.
Kaže, da Nizozemska nima glede izvoza jajc posebnih koristi od dejstva, da je včlanjena v Evropski gospodarski skupnosti, čeprav je med članicami EGS tudi nekaj dobrih uvoznic.
Nemčija in Italija porabita na primer vsako leto velike količine jajc, toda v zadnjem času sta pričeli manjšati uvoz. Nemčija je v prvih štirih mesecih tega leta uvozila 63.000 ton jajc, kar predstavlja 6 odst. manj kakor v istem času lani; od tega je 80 odst. uvozila iz držav EGS, dočim je njihov delež pri nemškem uvozu dosegel lansko leto 67 odst. Nizozemci se zavedajo, da se bo njihov izvoz na nemški trg kaj kmalu nevarno skrčil in da bo do tega spričo njene prisotnosti v EGS le kasneje prišlo, kot bi sicer. Italijani so v času od januarja do konca aprila leta 1962 uvozili 32.500 ton jajc, v istem času lanskega leta je njihov uvoz padel na 23.500 ton, letos pa celo na 6.500 ton. V prvi vrsti se je zmanjšal uvoz jajc z lupino. V tem pogledu je Italija na prvem mestu pred drugimi državami skupnosti. Upadanje italijanskega uvoza pripisujejo povečanju domače proizvodnje in pa dejstvu, da prevzema italijanski trg največ jajc iz vzhodnoevropskih držav, zlasti iz Jugoslavije, ker so te izven Evropske skupnosti in izvažajo zato jajca po nižjih cenah.
Ne glede na vse to se je pokazalo, da se uvoz in izvoz na mednarodnih trgih z jajci redno krčita. Strokovnjaki pripisujejo to predvsem dejstvu, da so Danci že dosegli svoj maksimalni uvoz in razpolaga njihov notranji trg s povsem zadostnimi količinami jajc, saj zaužije vsak Danec povprečno 10 kg jajc.
Med države, ki so ostale oškodovane zaradi novih tendenc mednarodnih tržišč z jajci, sodi tudi Jugoslavija. Ta je doslej veljala za tradicionalno izvoznico, toda v prvih petih mesecih letošnjega leta je prodala v tujino samo kakih 100 ton jajc proti 2.000 tonam v istem času lanskega leta. Jugoslovani si prizadevajo doseči vrsto dvostranskih sporazumov z nekaterimi državami uvoznicami in bi v okviru teh sporazumov dotočnim državam dobavljali jajca v zameno za drugo blago.
Zaradi lepega vremena mnogo sladkorja
Iz Londona poročajo, da bo letošnji svetovni pridelek sladkorja znatno večji kakor v zadnjih letih. Kot znano, je bil v prejšnjih letih nezadosten, tako je sladkorja vselej primanjkovalo. Letos naj bi po naj novejših cenitvah dosegel 53,4 milijona ton, kar predstavlja 3,5 milijona ton več kakor lani. Površina sladkornih nasadov se je v vseh deželah proizvajalkah povečala, tako je letos v Evropi za milijon hektarov večja od lanske. Zaradi suše bo letos pesa sicer drobnejša, toda vsebovala bo višji odstotek sladkorja. Evropa naj bi pridelala 23,9 milijona ton sladkorja proti 19,3 mil. ton lansko leto. V Avstraliji bodo menda pridelali okrog 2,5 mil. ton, dočim so lani pridelali samo 1,3 mil. ton. Predvidevajo, da bo v začetku prihodnjega leta že preveč sladkorja. Upoštevati moramo namreč tudi sladkor, pridobljen iz sladkornega trsa; tudi tega bo mnogo, zato bo ponudba prav gotovo prekosila porabo.
URADNO PRIZNANJE:
Grobna ima zdravo živino
V	prisotnosti dr. Radilla, ki je zastopal dr. Perca, ravnatelja pokrajinskega nadzorništva, dr. Derina, namesto pokrajinskega živinozdravnika in živinorejskega izvedenca dr. Tagliaferra so razdelili gročanskim živinorejcem izkaze, ki jih je izdalo ministrstvo za zdravstvo in ki potrjujejo, da je vsa v Gročani rejena živina neokužena po jetiki.
omenjena potrdila so izraz požrtvovalnosti in zanimanja, ki so ga pokazali živinorejci Gročane za odstranitev iz njihovih hlevov eno najbolj nevarnih okužb, ki ne povzroči škodo na proizvodnosti posamezne živine ampak tudi ogra-ža zdravje potrošnikov mleka.
Gročana je prva vas naše pokrajine, o kateri lahko trdimo, da je živina popolnoma zdrava. Seveda bo to imelo tudi pozitivne posledice tako glede mleka, ki je gotovo zdravo (v Gročani ni mti okužb po brucelozi). To je tudi jamstvo, da se lahko uživa brez bojazni pred morebitnimi okužbami, kakor v pogledu živinoreje kot take; kajti iz vzrejnega središča v Gročani bomo lahko dobili plemensko živino z dobro proizvodnostjo, ki bo tudi popolnoma zdrava.
Upajmo, da bodo v bližnji prihodnosti, tudi ostale vasi tržaške pokrajine, s pomočjo zadevnih pobud, ki jih nudi država, dosegle uspehe, ki so bili že doseženi v Gročani. To bo pomenilo ne samo boljše vnov-čenje mleka, ampak precejšen uspeh v živinoreji, ki je pri nas povečini osnova kmetijskega gospodarstva.
Pridelujmo tudi namizno grozdje
V	zadnjih letih nimajo naši vinogradniki posebnih težav s prodajo vina. Ako ni pravega kupca dalj časa, potem si pomagajo z osmico, ki jim omogoči, da v kratkem času iztočijo po razmeroma ugodni ceni svoj pridelek. Konkurenca vina iz notranjosti Italije je sicer močna, vendar so domača vina iz Brega in s Tržaškega krasa zaradi svojih kakovosti pri tržaških meščanih tako priljubljena, da se da domači vinski pridelek po osmicah kaj kmalu razpečati.
Pri vsem tem ima prodaja samega grozdja prav gotovo določene prednosti. Prva izmed njih je gotovo ta, da grozdje lahko poprej prodaš, to je vsaj nekaj mesecev prej kakor vino. Zgodnja prodaja pridelka pomaga vinogradniku pogosto iz denarne stiske. Na drugi strani prihrani prodaja grozdja tudi mnogo dela, ki ga ima vinogradnik s pripravljanjem mošta oziroma vina. Z vinom so včasih tudi sitnosti, ker se morda zaradi slabih vremenskih razmer pa tudi zaradi nepravilnega ravnanja lahko pokvari.
Domačega grozdja je razmeroma malo naprodaj na tržaških
URARNA IN ZLATARNA
M i KOL J KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
trgih iri navadno pride na trg zelo pozno. Na trgih se prodaja tedaj pravo vinsko grozdje, ki dozori kasneje m poleg tega m vselej tako užitno kakor namizno grozdje. Prav redko najdeš npr na tržaških trgih znano namizno grozdje «žlahtnino», ki je bolj razširjena na Vipavskem. Vipavci so svoj čas tega grozdja mnogo prodali na gori-škem trgu, pošiljali pa so ga tudi na druge trge. «žlahtnina» je zelo kusna, pa tudi bolj odporna za prevoz; poleg tega dozori mnogo prej kakor navadno vinsko grozdje. Iz vseh teh razlogov bi kazalo, da bi to vrsto grozdja bolj cepili tudi v tržaški okolici, pa tudi v goričkih Brdih pod Italijo.
Kmet in vrtnar
Na travnikih: Preorjemo vsa stara hirajoča deteljišča in travnike. Preorano površino gnojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Na vsak hektar zemljišča potrosimo 5-6 stotov fosfornih in 1 stot kalijevih gnojil. Na novino sadimo prezirane rast Ime, ki nam bodo dale zgodaj spomladi izdatno zeleno krmo za živino.
Na njivi: Sedaj je zadnji čas za strniščno setev, če so njive hudo zapleveljene, podor jemo plevel še preden dozori, da se ne zaseje ponovno. Ta mesec je prikladen za setev rdeče detelje. Kopljemo krompir še preden se izsuši cima. Gomolje pustimo, da se posušijo, preden jih spravimo. Okopavati moramo činkvantin, ker v rahli zemlji raste hitro in zaključi mnogo hitreje svoj razvoj.
V	vinogradu: Rast trte se zaključi in zaradi tega tudi ni več potrebno škropiti vinogradov. Ob zaključku dela moramo spraviti škropilnico in namazati vse dele, ki se lahko kvarijo, tako da bo prihodnje leto škropilnica v redu. Sedaj redčimo trtne poganjke, jih prikrajšamo in odpremo pot sončnim žar kom, da pridejo do grozdov. Na vsak grozd moramo pustiti najmanj 6 listov, da se bo v jagodah nabralo dovolj sladkorja.
V	kleti: Vroča klet je zelo škodljiva za vino; zato nai bo klet podnevi zaprta, zračimo jo ponoči v hladnih urah. Kisanje vina preprečimo s tem, da ohranimo posode vedno polne, ali pa da na vsakih 100 litrov vina dodamo 10 gramov kalijevega metabisulfita.
Sadno drevje: Še je čas, da cepimo sadno drevje na speče oko. Zrelo sadje previdno obiramo, da ne poškodujemo drev-
ja. Pripravimo zemljo za saditev novih sadnih dreves in izkopljemo jame, v katere bomo sadili sadna drevesa. Pri tem podkopljemo fosforna in kalijeva gnojila ter sejemo rdečo deteljo za podor.
Na vrtu: V tem času sejemo zelnato solato in ljubljansko le-denko. Ko rastlinice poženejo peti list, jih presadimo na zaščiteno mesto. V zimski dobi jih pokrijemo s slamo. Sejemo ska-rolko, špinačo, petršilj. Presajamo endivijo, zeleno, karfijolo in por.
Obeta se obilen vinski pridelek
Vse kaže, da bo letošnji vinski pridelek v tržaški okolici precej obilen. Doslej so vinogradi srečno ušli nevihtam in toči, pa tudi sicer je bilo vreme dokaj ugodno, ako izvzamemo posamezne časovne presledke, ko je grozila suša. Vino-
gradniki upajo, da bo grozdje srečno dočakalo trgatev.
Pesa v kisu
Potrebuješ peso, kis, sol in kumino.
Mladi pesi odreži liste, pa ne čisto pri kraju, da je ne raniš, sicer izgubi lepo barvo. Dobro in pazljivo jo umij, ne poreži ji koreninic in daj jo kuhat. Ko je mehka jo pusti, da se ohladi v isti vodi, v kateri se je kuhala. Nato jo olupi, zreži na listke, potrosi s kumino in daj v kozarec za vlaganje. Že prej si skuhaj dobrega kisa za vlaganje, primerno ga osoli in pusti, da se ohladi. Ko devlješ narezano peso v kozarec, jo vmes polivaj z ohlajenim kisom. Kis naj stoji malo čez peso. Kozarec dobro zaveži s pergamentom in shrani peso na hladnem tn suhem prostoru. Tako imaš že pripravljeno pesno solato za zimo.
PRENOVLJENI
Hotel P O Š TA
trg o b E R d a n 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
TR/	\NS-TR!ESTE. . .
TRST TRIESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA;	vse proizvode FIAT ove avtomobilske industrije in rezervne dele	Vse vrste gum tovarne CIKAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
..GOSPODARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35 —, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir • Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
H f J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za Izredne izlete. Ta potovanja bodo oboga tila vas letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
_______mmm i • fj; „ « ..... i
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi
tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 in 035-23,
Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu.
JntsAJiu/iOfia fčOfičA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora —- Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tn inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
UKORILI	M A DA LOŠKO
TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-710	
&laMne peirnaflns	Pohištva dnevne sobe oprema za urade - vozički - posteljice Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Filsi 7
IMPENPORT
UVOZ - IZVUZ • ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 2U - Tel. 50010 Telegr-) lmpexport - Trieste
U V A Zi A:
VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZ VAZ. A :
TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
Triinsiulria
1MPOR7 E X P O R T
TRST Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Legnumi
Vse vrste lesa ek sol e furnirje
polieslere-dekorativne plastične profile laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIAIMA
Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 TeL 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo