VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO V28 OBMOČNA ENOTA KRŠKO AFP AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61 -588 J ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 41 • LETO XVI • 13. DECEMBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 100 SIT terme Čatež d.d. NuHlearha povečala razpoložljivost Predvidena zamenjava uparjalnika je kolektivu nuklearke zagotovila dolgoročnejšo stabilnost, transparentnost dela pred javnostjo pa bo vsakega zaposlenega silila k čim boljšemu delu. Kostanjevica, 6. decembra -Z dokončanjem projekta su-perkompaktiranja so v skladišču nizko- in srednjera-dioaktivnega odpada zagotovili dodatni prostor, ki bo nu-klearki omogočal nadaljnih 6-8 let obratovanja pod sedanjimi pogoji. Potem ko je vlada preko svojih organov sprejela program modernizacije objekta, pa se bo vodstvo elektrarne lotilo postopka nabave in vgrajevanja uparjalnika s povečano zmogljivostjo ter izgradnje simulatorja za usposabljanje. Zgoraj navedene podatke so novinarjem na današnjem pred-novoletnem srečanju sporočili vodilni ljudje krške jedrske elektrarne Stane Rozman, Josip Ara-lica in ivan Špiler. Seveda pa so nam najprej postregli z zagotovili o uspešnosti in varnosti obratovanja objekta: če do konca leta ne bo motenj, bo elektrarna presegla načrtovano proizvodnjo za 6 odstotkov in bo imela v letu 1995 84-odstotno razpoložljivost. Želeli in načrtovali so tudi samo dve avtomatski zaustavitvi, pa so se letos soočili s tremi, a to je pač težko natančno predvideti. Kljub temu ocenjujejo krško nuklearko za varen objekt, izpuste še vedno uspešno zadržujejo na dveh odstotkih upravnih omejitev, razširili so t.i. procesni radiološki monito-ring, povečali kakovost protipožarnega detekcijskega sistema in opravili še nekaj drugih posegov v prid izboljšanja varnosti. Ocene strokovnjakov mednarodnih organizacij za nadzor varnosti obratovanja jedrskih elektrarn so pozitivne, direktor Stane Rozman pa pravi: "Na transpa-renten način želimo biti izpostavljeni nadzoru mednarodne strokovne javnosti, saj to med drugim tudi vsakogar izmed nas sili k čim boljšemu delu." Niti malo niso brezbrižni tudi do domače javnosti, zato nameravajo posodobiti svoj informativni center, ki si ga sedaj ogleda okrog 5.000 ljudi letno. Manj uspešna je nuklearka poslovno: sicer nima več bistvenih kratkoročnih zadolžitev, so pa ponovno reprogramirani dolgovi, ki izvirajo iz izgradnje. Kratkoročno je to za elektrarno sicer lažje, bo pa v naslednjih petih letih hudo obremenjevalo proizvodnjo. Stane Rozman: "Glede na sklenjene pogodbe bomo edini v Elektrogospodarstvu, ki ne bomo dobili plačane vse proizvedene energije. Manjka nam 1,6 milijarde tolarjev slovenskega dela, kar zadeva Hrvaško pa je dejstvo, da oba solastnika budno pazita, da nam kateri ne bi plačal več kot oni drugi." Pri tem ni težava le v likvidnosti samega poslovanja ampak tudi v sprejemanju novih obveznosti. Delovati bo začel sklad za deko-misijo in temu namerava elektrarna na vsak način biti popolnoma soliden partner." Nemoteno finančno poslovanje si nameravajo zagotoviti še zaradi tega, ker hočejo svoje redne remonte načrtovati dolgoročno. S tem jih namreč pocenijo - zaradi večje časovne razpoložljivosti objekta. Če se vrnemo k modernizaciji, t.j. zamenjavi uparjalnika z zmogljivejšim: proces bo trajal štiri leta (za letos pripravljajo razpis), pričel se bo 1996, cena pa ZaRljuieM leta DolenjsMh pekarn Predstavljen nov program slaščic Brežice, 11. decembra - V restavraciji pri blagovnici Brežice so Dolenjske pekarne d.d. organizirale prednovoletno srečanje, kjer so razstavile celoten asortiman svojih izdelkov: kruha, peciva, slaščic in keksov. Predstavile so tudi izdelke iz novega programa slaščic (irska rezina, jogurtova rezina, lešnikova rezina ter skutina mini tortica) in kruhov (gorjanski, kmečki in trškogorski kruh). Alojz Muhič, direktor Dolenjskih pekam d.d.: "Mi vsako leto priredimo srečanja za vse naše kupce. Na teh srečanjih jih seznanimo z našimi novostmi iz preteklega leta in se zahvalimo za sodelovanje s prošnjo, da bi biloHo v prihodnjem letu še boljše. Poudaril bi tudi to, da je srečanje v Brežicah prvo te vrste v Posavju, v naslednjem letu pa bomo za posavsko regijo srečanje priredili v Krškem." (Pagliuca) XXL JEANS&CASUAL KRŠKO REPLAY-DIESEL-GAS BIG STAR-EMANUEL in BOMBI ITALCO SEVNICA bo predvidoma 140 milijonov dolarjev. Od tega bo treba približno 70 odstotkov sredstev poiskati na tržišču kapitala, naložba pa se bo, zaradi povečane proizvodnje, povrnila v petih letih. Odsluženi uparjalnik sodi v nizko- in srednjeradioaktivni od- pad in zanj bo treba zgraditi skladišče. Upravni postopek je pravzaprav že začet in po Rozmanovem mnenju bo tudi uspešno zaključen, če bodo znali v elektrarni, občini in elektrogospodarstvu poiskati ter uresničiti vsak svoj interes. (Ika) Odprte strani Našega glasa: Rudi Stopar in Tomaž Rajterič ________vgosteh______ Na koncu predstavitev kulture pitja čaja Krško, 8. decembra - V zeleni dvorani hotela Sremič smo preživeli prijeten večer ob predstavitvi dveh umetnikov, Rudija Stoparja in Tomaža Rajteriča. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi predstavnik slovenskega ekološkega gibanja Aleš Vidmar, ki nam je približal tradicionalni japonski ritual pitja čaja. Kot kaže, Posavci še vedno verjamemo, da je kultura tista zoprna zadeva, ki mora biti in je namenjena "ne vemo komu", sami pa se nanjo spomnimo le ob 8. februarju, ko smo polni be- sed o velikem slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Da je temu tako, je dokazal tudi petkov večer, ko je ostala zelena dvorana hotela Sremič skoraj prazna. Skoda, kajti preživeli smo dve čudoviti urici ob poslušanju recitala Stoparjevih pesmi iz njegove nove pesniške zbirke "Te moje pesmi v pomendranem času" ter uživali ob virtuoznosti Tomaža Rajteriča na klasični kitari. Za rdečo nit razgovora je poskrbel Ivan Kastelic, pesmi pa je interpretiral Ivan Mirt. Nadaljevanje na 2. strani Brežiški decemberf95 V mesecu decembru se bodo v brežiški občini odvijale razne prireditve, od kulturnih, športnih do zabavnih. Prvi prireditvi sta sicer že za nami, zato pa ne zamudite nasled- Že v petek. 15. decembra, ob 17. uri pripravlja WZ Brežice v Prosvetnem domu Brežice lutkovno igrico z naslovom Mavrična ribica. Se isti dan pa se bo na OS Dobova (ob 8 uri) in v Prosvetnem domu Artiče (ob 11.30 uri) predstavila skupina Čuki. Športno društvo Policist Krško pnreia v soboto, 16. decembra, v telovadnici OS Globoko novoletni turntr v ju-jitsu Pricetek bo ob 9. uri. V nedeljo pa bo v telovadnici gimnazije potekal smučarski sejem, ki ga organizira Športna zveza": JvSštA. t*. 0608 UUBUANA «. oa BM6S. tat oa aa-3-47 OUNltkm ctrta 22 M. OS at-BO-77 PMtanaka c M CEue ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE d DRUGA STRAN NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 J Politika ponovno pred strokof Brežiška ZLSD predlaga spremembo statuta Skupina brežiških svetnikov ZLSD je pred 12. sejo občinskega sveta pri sekretarju sveta vložila predlog sprememb statuta, ki naj bi jih svetniki obravnavali na prvi naslednji seji. Po mnenju svetnikov (Miha Škrlec, Milena Je-senko, Alenka lljaš, Peter Zor-čič in Ivan Živič) je odločanje o njihovem predlogu smiselno in nujno pred odločanjem o sistemizaciji in imenovanju predstojnikov upravnih organov. V ZLSD predlagajo spremembo in dopolnitev 52. člena statuta, kajti na podlagi tega je sprejet Odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave. Ta določa občinsko upravo s tremi upravnimi organi, uradom župana in upravno organizacijo, ki jih vodijo občinski funkcionarji, katerih mandat je vezan na mandat župana. To z drugo besedo pomeni, da njihova funkcija prene- ha, ko preneha funkcija župana. Ob tem pa svetnici in svetniki ZLSD ugotavljajo, da to ni v skladu s 34. členom Zakona o lokalni samoupravi. Ker pa predlog sprememb statuta občine, ki jih predlaga ZLSD, ni bil uvrščen na dnevni red 12. seje občinske sveta, smo za mnenje povprašali Miho Škrleca, vodjo skupine svetnikov ZL: "Predvsem dva razloga sta prispevala k temu, da občinski svet ni obravnaval predloga sprememb statuta občine, ki smo ga svetniki Združene liste pravočasno vložili v proceduro za odločanje na 12. seji. Najpomembnejšo vlogo sta pri tem opravila predsednik sveta dr. Sušin in sekretar Volčanjšek, ki predloga kljub temu da je izpolnjeval vse, kar zahteva občinski poslovnik, in po pogovoru ter obljubi, da bo predlog uvrščen na dnevni red prve naslednje seje, in to kot 4. točka dnevnega reda, nista ravnala tako, kot smo pričakovali in kot bi morala. Našega predloga statuta ne samo, da nista uvrstila na dnevni red, kot sta obljubila, ampak sta ga v sklicu seje popolnoma zanemarila oz. zatajila, kot da bi ga ne bilo. Namesto da bi se za napako opravičila, sta predlagatelju prepustila, da sam prepriča močno koalicijo o smiselnosti in potrebi, da se tudi ta točka uvrsti na dnevni red. Izid te razprave o proceduri brez vsebine ni bilo težko predvideti." Drugi razlog za neuvrstitev predloga ZLSD na dnevni red je po Skrlecovem mnenju v mono-litnosti koalicije, ki se je pokazala, kljub nekaterim drugače mislečim in pri glasovanju vzdržanim svetnikom, dovolj močna, da prepreči razpravo o tej, za župana in celqtno koalicijo neprijetni vsebini. Svetnik Miha Škrlec je občinskemu svetu tudi posredoval pi- smo ministra za lokalno samoupravo, ki je v celoti podprl in soglašal s predlaganimi spremembami statuta, ki glede organizacije občinske uprave tudi po njegovem menjenju ni v skladu z določili Zakona o lokalni samoupravi. "Vendar pa tudi to ni bilo dovolj, da bi prepričalo najbolj zveste privržence koalicije, da se pri glasovanju opredelijo drugače, kot jim je bilo naročeno," dodaja Škrlec. Skupina svetnikov ZLSD ni razočarana nad dejstvom, da njihov predlog ni bil sprejet, saj ob močni koaliciji tega tudi niso pričakovali. Presenečeni pa so nad dejstvom, da o tako pomembnem vprašanju sploh ni bilo vsebinske razprave, kajti zadeva ni prišla na dnevni red. "Zato nam ne preostane drugega, kot da uresničimo napoved, ki smo jo zapisali v obrazložitvi predlaganih sprememb," zaključuje Miha Škrlec. (Galex) Odprte strani Našega glasa: Rudi Stopar in Tomaž Rajterič v gosteh Na koncu predstavitev kulture pitja čaja Nadaljevanje s 1. strani Petkov večer torej ni spominjal na predavanje, polno visokih besed in simbolov, ki jih nihče ne razume. Nasprotno: tenkočutni glas kitare in pesmi je ustvaril sproščeno ozračje, hkrati pa v nas vzbudil zanimanje, da o gostih izvemo nekaj več: zakaj pesmi, zakaj glasba, zakaj spraviti na svetlo svoje stiske in jok? Najprej se nam je predstavil Rudi Stopar, življenja poln Sev-ničan, pri katerem ima človek vseskozi občutek, da ga pravzaprav ne more uvrstiti v nobenega od določenih "predalčkov". Je pesnik, je strojni tehnik, je grafik in je oblikovalec. Skratka, njegovi interesi so številni, hkrati pa mu pomagajo, da lažje hodi skozi življenje. Sicer pa sam pravi, da ni nikoli ustvarjal zaradi dru- gih, vedno je bil in ostaja svoje-glavec. Piše, ko ga boli, ko zasliši smeh, ko se zazre skozi okno ... Tem trenutnim vtisom ustreza tudi oblika njegovih pesmi; haiku je tradicionalna oblika verzov, ki nekako ponazarja slike iz nara- Rudi Stopar, vsestranski umetnik ve, hkrati pa so verzi urejeni zelo strogo - trostihi vsebujejo natančno določeno število zlogov. Pesmi Rudija Stoparja so preproste in prav zaradi svoje "drobnosti" nabite s sporočilnostjo. Tudi naš drugi gost ne mara "predalčkanja". Čeprav so njegovi starši z Bizeljskega in je sam rojen Ljubljančan, pravi, da ni omejen na določeno okolje, saj je naloga umetnosti preseči meje, preseči stereotipe. Tomaž Rajterič je diplomiral na ženevskem konzervatoriju, zdaj pa je poklicni umetnik. Kljub zelo pohvalnim kritikam pa je iskanje plačanih koncertov nekaj najtežjega pri vsem delu. Sicer pa Tomaž Rajterič ne igra kitare le zaradi vaje. V resnici so trenutki, ko ne čuti veselja do igranja, redki. Letošnja jesen je bila zanj zelo naporna, kar kažejo tudi obrabljeni nohti na desni roki in košček žogice za namizni tenis, prilepljen na palec desne roke. Valuta Depoziti s fiksno obrestno mero vezani za Depoziti s spremenljivo obrestno mero 1 mesec 3 mesece 6 mesecev* za 12 mesecev* ATS 3,70-3,75% 3,90-3,95% 3,95-4,00% 5,95-6,21% ITL 8,40-91X1% 830-9,10% 8,60-9,15% 9,07-9,49% DEM 3,75-3,7«% 3,76-3,79% • 3,77-3,80%' 6,00-6,43% CHF 1,82-185'", W-1JS6% 1,84-m% 4,50-4,51% USD 530-533'/, 531-534% 532-535% 5,63-6,18% * Višina obrestnih mer je odvisna od višine primrčmnih sredstev. Minimalni znesek depozita znaša 1.000 DEM oz. ustrezno protivrednost v drugi valuti. Informacije v bančnih enotah: LJUBLJANA 0611333135, NOVO MESTO 068 316 500, TREBNJE 068 44 219, METLIKA ( ČRNOMELJ 068 51113, KRŠKO 0608 22 762, BREŽICE 0608 61442. ] 58 132, Tomaž Rajterič, virtuoz na kitari Večer smo zaključili z degu-stacijo pravega čaja. Ob uživanju nam je Aleš Vidmar povedal nekaj več o pripravi čaja. Tako smo izvedeli, da Slovenci še vse premalo ločimo zeliščne in prave čaje. Slednji se namreč pripravljajo povsem drugače: izredno sta pomembni kakovost in temperatura vode pa tudi čas, ki ga porabimo za pripravo. Kakor koli že, četudi jutranje kavice ne nameravate umakniti s svojega urnika, je čaj prijetna sprememba - odločitev pa je vaša. (Ajda) .//CPOi UPRAVA in TRGOVINA B Milaveev X Brežice Tel./Fax: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 X MS Office 95 MS Office Republiški zarod za zaposlovanje PROSTA DELOVNA NESTA Občina SEVNICA DELAVEC POKLICA POMOŽNI DELAVEC; določen čas 3. mes.; ostali pogoji: LAHKO JE TUDI KATERIKOLI DRUG POKLIC; do 22.12.95; SILEX BLANCA SEVNIŽKA INDUSTRIJA LATOFLEKSA D.O.O., BLANCA, BLANCA AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK LAHKO PRIPRAVNIK; čas zaposlitve: ni podatka; ostali pogoji: AVTOMEHANIK; do 30.12.95; AVTO TOP & RACING D.O.O. SEVNICA, SEVNICA, SEVNICA PRODAJALEC AVTOM., REZ.DEL, KMET.MEHAN. TRGOVEC V TRGOVINI - PREDSTAVNIK NA TER. LAHKO PRIPRAVNIK; nedoločen čas; ostali pogoji: TRGOVEC, KOMERCIALIST, STROJNI TEHNIK; do 30.12.95; AVTO TOP & RACING D.O.O. SEVNICA, SEVNICA, SEVNICA Občina KRŠKO DELAVEC BREZ POKLICA VLAGANJE LESA V BRUSILNIKE; določen čas 4 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: Oš; do 14.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO, KRŠKO POMOČNIK PREVIJALCA PS 3; čas zaposlitve: ni podatka; 6. mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PRIUČI-TEV, OSNOVNA ŠOLA; do 14.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO, KRŠKO II POMOČNIK PREVIJALCA PS 3; čas zaposlitve: ni podatka; 6 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: PRIUClTEV, OSNOVNA ŠOLA; do 14.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO, KRŠKO POLNJENJE LUBEXA; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DELAVEC; do 15.12.95; VITACEL D.O.O. LJUBLJANA VITACEL ENOTA KRŠKO, TOVARNIŠKA 18, KRŠKO KUHAR KUHAR; nedoločen čas; 70 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: KUHAR; do 15.12.95; PUSTIŠEK MAJDA "SARA" LESKOVEC PRI KRŠKEM, UL.11.NOV. 41, LESKOVEC PRI KRŠKEM KOMERCIALNI TEHNIK KOMERCIALNI REFERENT; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: ZNANJE NEM.J.. POSK. DELO 3 MES.; do 15.12.95; TRANSPORT KRŠKO, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 133, KRŠKO DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTANT; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSK. DELO 4 MESECE, ZNANJE TUJ. JEZIKA; do 22.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO, KRŠKO DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE SISTEMSKI INŽENIR ZA REGULIRANJE POGONA; nedoločena čas; 12. mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSK. DELO 4 MESECE, ZNANJE TUJ. JEZIKA; do 22.12.95; VIDEM PAPIR PROIZVODNJA PAPIRJA KRŠKO D.O.O., KRŠKO, KRŠKO DIPL. EKONOMIST ZA ANALIZE IN PLANIRANJE VODJA KOMERCIALE; nedoločen čas; 70 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DIPLOMIRANI EKONOMIST; do 15.12.95; PAPIROTI -VSE IZ PAPIRJA KRŠKO, TOVARNIŠKA ULICA 14, KRŠKO Obilna BREŽICE KLJUČAVNIČAR DELO ZA STROJEM (IZDELOVANJE KALUPOV IPD); nedoločen čas; do 15.12.95; LV GIGANT BREŽICE, PREŠERNOVA CESTA 15, BREŽICE PRIPRAVNIK-KUUČAVNlCAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: LAHKO TUDI POMOŽNI DELAVEC V PROIZVODNJI; do 15.12.95; LV GIGANT BREŽICE, PREŠERNOVA CESTA 15, BREŽICE Konvertitsko nastopstvo "Tega, kar občinska vodstva niso naredila v prejšnjih dvajsetih, tridesetih letih, se ne da narediti v letu ali dveh. Zamujeno je pač zamujeno," je menda izjavil na sestanku KO SKD Zdole sedanji tajnik občine in nekdanji predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Krško. Seveda nas ne zanima, kako ta gospod ocenjuje svoje lastno nekdanje delo. Morda ima celo prav. Ni pa mogoče soglašati z oceno, da prejšnja občinska vodstva v obdobju 1970-1990 niso vodila uspešne razvojne politike. Prav v tem obdobju se je namreč občina Krško zaradi svojega razvoja uvrstila v skupino najrazvitejših občin v Sloveniji. Na stotine kilometrov asfaltiranih občinskih in krajevnih cest, izgrajena ostala komunalna infrastruktura, novogradnja in modernizacija vseh šol, novi kulturni domovi so poleg hitrega gospodarskega razvoja v tem času nesporni rezultati uspešne razvojne politike občine Krško. Zato se ne postavlja vprašanje, ali bo sedanje vodstvo občine nekaj nadoknadilo, kar v preteklosti ni bilo storjenega. Postavlja pa se zelo resno vprašanje, ali bo sploh kaj prispevalo k nadaljnjemu razvoju občine, upoštevaje že doseženo. Sedanji, sila skromni rezultati res ne dajejo veliko upanja. V enem letu sedanje vodstvo ni bilo sposobno občinskemu svetu in javnosti predstaviti načrt razvojne politike občine, povečuje se primanjkljaj v občinskem proračunu, tudi zaradi neracionalnega trošenja sredstev, občinska uprava je slabo organizirana, z velikimi težavami je bil šele po enem letu sprejet statut občine, nezadostno je vključevanje občine v razreševanje gospodarske problematike. Zato bi bilo primernejše, da bi se gospodje iz vodstva občine namesto neobjektivni kritiki preteklosti raje posvetili sedanjosti in prihodnosti. Za to so namreč tudi dobro plačani. Občani pa imajo to "neprijetno" navado, da bodo kot nejeverni Tomaži raje ocenjevali rezultate kot pa bahate nastopaške besede. Silvo Gorenc občinski svetnik ^Lmg^lLte NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. C NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 IZ NAŠIH OBČIN D Svetniki zaploskali sami sebi Dolgo pričakovani statut pod streho Sprejeto poročilo delovne skupine v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju________ Krško, 7. decembra - Tudi krška občina, čeprav ena izmed zadnjih, je končno dobila statut Svetniki so soglasno sprejeli ta najpomembnejši občinski akt, ki so ga nekateri že dolgo pričakovali. 9 Vložene amandmaje na predlog statuta je najprej obravnavala statutamo-pravna komisija, ki ji "še vedno" predseduje Brani-mir Vodopivc (SLS). Nekatere je komisija sprejela, na nekatere pa vložila svoje amandmaje. Po glasovanju o amandmajih in amandmajih na amandmaje so občinski svetniki soglasno sprejeli statut občine Krško in tako zaključili dolgotrajne razprave ¦ ¦ ¦ ¦¦¦¦ ..... Občinski svet je sprejel sklep o odprodaji osnovnih sredstev Centru Vlade RS za informatiko v vrednosti 889.350 tolarjev. Opremo, kije v lasti občine Krško, uporablja Geodetska uprava RS, Območna GU Sevnica, Izpostava Krško, ki je z uveljavitvijo Zakona o lokalni samoupravi in Zakona O upravi prevzeta upravne naloge in pristojnosti nekdanjih občinskih geodetskih uprav, hkrati pa tudi opremo (osnovna sredstva}, ki so jo do tedaj uporabljali. ter usklajevanja. Po napornem delu so si celo zaploskali. Svetniki so sprejeli tudi poročilo delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju ter ugotovili, da se vsi sklepi v zvezi z zapiranjem rudnika izvajajo z zamudo. Posredovano je bilo tudi poročilo oziroma mnenje Ministrstva za gospodarske dejavnosti k sklepom, ki jih je krški občinski svet sprejel septembra. Občinski svetniki so dali tudi soglasja k imenovanju ravnateljev in direktorjev, in sicer dr. Rudolfu Ladiki za direktorja Zdravstvenega doma Krško, Blažu Kolarju za direktorja - poveljnika Poklicne gasilske enote Krško, Ivanu Mirtu za ravnatelja Osnovne šole Leskovec, Justini Molan za ravnateljico Osnovne šole Raka in Bojanu Božiču za ravnatelja Galerije Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki. Krški občinski svetniki bodo z delom nadaljevali že v četrtek, ko bodo med ostalimi točkami dnevnega reda obravnavali tudi predlog odloka o rebalansu proračuna za leto 1995, razvojne možnosti občine v obdobju 1995-1998 in predlog odloka o lokacijskem načrtu plinifikacije mesta Krško. Ker pa bo četrtkova seja tudi ena zadnjih, če ne že zadnja v letošnjem letu, bodo svetniki tudi pregledali, kaj .so v letu 1995 naredili. (Galex) Brežice, 5. decembra - Po sprejetju Odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave občine Brežice (občinski svet ga je sprejel konec oktobra) je bil župan Jože Avšič dolžan svetu predstaviti sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi. Svetniki so pred sprejemom pravilnika o sistematizaciji, ki ga bo potrdil župan, podali pozitivno mnenje. Pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Brežice določa razporeditev in vrsto delovnih mest v občinski upravi, ki je sestavljena iz urada župana in naslednjih notranjih organizacijskih enot: Oddelek za splošne—pravne zadeve in družbene dejavnosti, Oddelek za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, Soglasje obiinsHega sveta Brežiška občinska uprava šteje 5 J delovnih mest, od tega 7 funkcionarjev, 4 višje upravne delavce, 7 upravnih delavcev in 39 strokovnotehničnih delavcev. Oddelek za proračun in finance _____________' ter Zavod za prostorsko načrtovanje. V Oddelku za splošne-pravne zadeve in družbene dejavnosti deluje odsek za splošne dejavnosti, odsek za družbene dejavnosti in začasni odsek za šport šRC, ki se bo kmalu ustanovil kot javni zavod za šport in kadre (9 + vodja) tudi prezaposlil. Nekateri zaposleni v občinski upravi opravljajo tudi naloge za Svetniki so na 12. redni seji imenovali Ivana čakarjaza vodjo Oddelka za splošno-prav-ne zadeve in družbene dejavnosti, Braneta Musarja za vodjo Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, Miijana Stanič bo vodila Oddelek za proračun in finance, za direktorja Zavoda za prostorsko načrtovanje pa je bil imenovan Dušan Blatnik. druge službe (Upravna enota Brežice, RUJP, Sodnik za prekrške Brežice), prav tako pa tudi Upravna enota Brežice opravlja nekatera dela in naloge, predvsem s področja kmetijstva, za občinsko upravo. (Galex) OBČINA BREŽICE ODDELEK ZA GOSPODARSKE ZADEVE Datum: 7.12.1995 Oddelek za gospodarske zadeve občine Brežice, upoštevaje Odredbo o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo javnih naročil, objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za izvedbo sanacije strehe na objektu Velika Dolina 6. 1. Predmet razpisa: -Sanacija strehe na objektu Velika Dolina 6. 2. Razpisna dokumentacija: Pogoj razpisa in popis del dobite v Oddelku za gospodarske zadeve občine Brežice, v sobi št. 23 ali po telefonu 0608/62-050. 3. Rok izvedbe: Pričetek del takoj, ko bodo vremenske razmere primerne za izvajanje posameznih del. 4. Merila za izvedbo najugodnejšega ponudnika: - najugodnejša cena - rok končanja dela - plačilni pogoji 5. Ponudba mora vsebovati: - ime in naslov ponudnika - fotokopije veljavne registracije - poimenski seznam kadrov, ki bodo vodili adaptacijo - izjava, da je ponudnik seznanjen s tehnično dokumentacijo, in da z njo soglaša - pogodbeni predračun z rekapitulacijo - cenik za nepredvidena dela oz. dela, ki niso zajeta v popisu - plačilne pogoje oz. fiksnost cen - vse cene morajo biti podane v tolarjih 6. Rok in način oddaje ponudbe: Ponudbe sprejemamo v sprejemni pisarni Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, z dospetjem do 28.12.1995 do 11. ure. Ponudba mora biti v zaprti kuverti z oznako "NE ODPIRAJ" ponudba za sanacijo strehe na objektu Velika Dolina 6. Odpiranje ponudb bo istega dne to je 28.12.1995 ob 12. uri v sejni sobi občine Brežice. Ponudniki bodo o izidu natečaja obveščeni v 15 dneh po odpiranju ponudb. Vodja oddelka: Branko MUSAR Ferdo Pinterič imenovan za tajnika občine Brežice, 5. decembra - Občinski svet je na 12. seji imenoval Ferda Pinteriča (LDS) za tajnika Občine Brežice. Z njegovo izvolitvijo pričakujejo boljše in usklajeno delovanje občinske uprave, saj tajnik razbremeni župana pri nalogah neposrednega vodenja, koordiniranja in nadziranja občinske uprave. Ferdo Pinterič, ki živi v Srom-Ijah, je po poklicu diplomirani obramboslovec. Prvo zaposlitev je" imel v nekdanjem Sekretariatu za obrambo, kjer je opravljal naloge obrambnih priprav gospodarstva in krajevnih skupnosti. Po delu v brežiški občinski upravi se je zaposlil v Nuklearni elektrarni Krško na področju varnsoti in kadrovskih zadev. Ves čas pa tudi aktivno sodeluje pri delu v domači KS, ki ji je osem let tudi predsedoval. Novoizvoljenega tajnika je občinski svet kot tretjega predstavnika občine imenoval za člana sosveta načelnika Upravne enote Brežice. Imenovani tajnik bo lahko tudi strokovno vodil zelo pomembno področje zaščite in reševanja, ki je ena najpomembnejših nalog lokalne skupnosti, v tem trenutku pa kadrovsko in organizacijsko popolnoma zanemarjena. Ob prenosu poblastil in z operativno razdelitvijo določenih konkretnih nalog med županom in tajnikom bo delo občinske uprave učinkovitejše, bolje organizirano in ažurno ter usklajeno z določili Odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave Občine Brežice. (Gaiex) ODGRNJENA ZAVESA ,>.'"%VITIm:[-ii » SH. <šm, ^T r»_,____• v . _30. „L 'i Delovni čas: 6 h - 17h sobota: 6^ - 12h vsened. in praz.: 8h4 11 h C. 4. julija 41 . KRŠKO r 'fc Lastna specializirana prodajalna kruha in peciva Za vas bomo pekli direktno v prodajalni. DOBER TEK Sejo vodila kar dva. To je skoraj nemogoče, vendar pa se lahko zgodi. Deseto sejo brežiškega občinskega sveta sta vodila kar dva, in sicer najstarejši svetnik Ivan Živič ter predsednik sveta Slavko Sušin. To je namreč razvidno iz zapisnika seje, ki sta ga oba svetnika podpisala. Da pa ne bo nesporazumov, povejmo, da je Ivan Živič vodil sejo le do 3. točke dnevnega reda, po izvolitvi Sušina za predsednika občinskega pa se je Živič umaknil v svetniško klop. Župan samo še župan. Okrog izvolitve brežiškega župana Jožeta Avšiča je bilo izrečenih že kar nekaj besed, na primer, kako bo lahko strokovno opravljal funkcijo župana, če pa je tudi direktor enega od brežiških podjetij. Zato župan Avšič sporoča, da je s 15. novembrom zaposlen le še na občini Brežice in da svojo funkcijo opravlja strokovno. Po tej informaciji bo volk sit in koza cela. Zemljo prodaja le slab gospodar. Na seji brežiškega občinskega sveta je tekla razprava tudi o prodaji nepremičnin (zemljišč in stavb), ki so v lasti občine, vendar pa jih lokalna skupnost ne uporablja. Njihova prodaja bi pomenila le zapolnjevanje proračunske luknje, ki je kar velika. Vendar pa je to potezo občine najbolje komentiral svetnik Jernej Zorko (SDSS): "Slab je tisti gospodar, ki zemljo prodaja." V tem primeru to leti na brežiško občino. Odstop svetnika. Janez Grame (SKD) iz Cerkelj ob Krki je prvi brežiški občinski svetnik, ki je odstopil s funkcije svetnika. Zaradi te odločitve se je opravičil in tudi zahvalil občinskemu svetu, poslanskemu klubu, KS Cerklje ob Krki in vsem tistim, ki so mu to funkcijo omogočili oz. so ga na lokalnih volitvah s svojimi glasovi podprli. Le ugibamo lahko, kdo bo naslednji,'ki se bo poslovil od svetniških klopi in županu ter občinskemu svetu zaželel še naprej uspešno delo v dobrobit občanov. Branimir zadovoljen. Predsednik statutarno-pravne komisije Branimir Vodopivc si je po sprejemu statuta občine zagotovo oddahnil. Po dolgotrajnih razpravah je statut namreč zagledal luč sveta, za kar je zaslužen tudi najstarejši svetnik. Čeprav je s predsedovanja komisije že takorekoč odstopil, je tudi z njegovo pomočjo stvar stekla, čeprav malo pozno. Županova potovanja. Na pobudo Silva Gorenca bo moral župan Danilo Siter v najkrajšem času občinskemu svetu posredovati poročilo o svojih potovanjih v tujino, namenih in rezultatih obiskov ter njihovih stroških. Ker gredo mnogim svetnikom županova potovanja močno v nos, bo prvi mož občine Krško to poročilo svetu zagotovo posredoval. Vprašanje je le, kdo bo ostal povešenega nosu. "KdčTje kaj? Ravnatelj je moškega spola, ravnteljica pa je potemtakem ženskega. Vsaj moralo bi biti tako. Včasih pa kakšen tiskarski škrat ali celo neznanje botruje k temu, da koga prekvalificiramo. Tokrat se to ni zgodila nam, ampak pripravljalcem gradiva za sejo krškega občinskega sveta, ko so Justino Molan predlagali za ravnatelja (beri ravnateljico) OŠ Raka. Roko na srce: če Molanova ne bi bila tako fejst punca, bi bila lahko kar v redu dec. 14. seja OS Sevnica Problemi cest in kmetijstva v Sevnici Sevnica, 5. decembra - Cestne in kmetijske problematike so se lotili Sevničani na 14. redni seji. Da bi oba problema čim prej rešili, so na sejo razen rednih članov povabili tudi ministra za promet in zveze Igorja Umeka, Jožeta Osterca, ^ministra za kmetijstvo, Janka tježelaka, ministra za ekonomske odnose in razvoj, Srečka Ocvirka iz Odbora za kmetijstvo ter nekatere druge člane parlamenta, ki pa so se opravičili. Vprašanje cestne problematike se je vrtelo okrog kategorizacije cest in dokončanja nekaterih odsekov. Člane sveta je predvsem zanimalo, zakaj projektanti prej dobro ne pregledajo terena, kjer se bo cesta gradila; saj ravno zaradi tega prihaja do zastojev. Pa tudi glede financiranja gradnje cest si niso na jasnem, za koga je vir financiranja republiški proračun in za koga občinski. Člani vlade so pojasnili, da kar se tiče projektiranja cest, prihaja do problemov predvsem, kadar se cesta gradi v bližini vode ali železnice. Kar se pa tiče izgradnje cest, so pojasnili, da je to kontinuiran proces prelivanja sredstev na različne lokacije v Sloveniji, kjer je problematika najhujša, in da je gradnja cest pač proces, ki se preliva iz leta v leto. Tu pa je potrebno upoštevati tudi popravila cest, ki so v slabem stanju. Torej je pri gradnji cest treba upoštevati etapni pristop. V kmetijstvu je šlo predvsem za problematiko odvzema mleka. Strinjali so se, da bo treba pravilnik o mleku in kakovosti mleka prilagoditi razmeram na terenu. Problem pa predstavljajo tudi posamezne pogodbe z mlekarnami, ki same določajo pravila za odvzem mleka. Postavljeno je bilo tudi vprašanja položaja kmetov v povezovanju s CEFTO. Odgovorili so, da bistvenih sprememb v kmetijstvu ne bo, seveda pa bo treba počakati, kaj bo prinesel čas, in se takrat prilagajati razmeram. Še naprej bodo upoštevali razmere na terenu in temu prilagajali tudi subvencije. Na seji so imenovali tudi direktorja podjetja Plinovod,in sicer Toneta Kranjca iz Sevnice. Javno podjetje Plinovod pa je predlagalo, da se uvede nova taksa za širitev plinonovodnega omrežja - 2,55 SIT od porabljenega kubičnega metra plina. Tudi ta predlog je bil sprejet. (Ksenija) L GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 J Več pomoči za posavsko malo __________gospodarstvo__________ Z ustanovitvijo regionalnega centra za pospeševanja malega gospodarstva je pričakovati večji razvoj podjetništva Krško, 9. decembra - Mreža pospeševalnih centrov malega gospodarstva, ki jo je je pred tremi leti organiziralo slovensko Ministrstvo za gospodarstvo, doslej ni dosegla pričakovanih učinkov, saj zaradi preveč poudarjenega individualnega dela posameznih pospeševalcev, ki se ne poznajo niti med seboj, deluje povsem razglašeno in posamezni podjetniki težko pridejo do kakovostnih informacij. Tako so v petek o zadevi razmišljali predstavniki institucij za razvoj malega gospodarstva ter posamezni svetovalci, kar pa pravzaprav ni nič novega, saj smo v zadnjem času podobne ugotovitve slišali že ničkoliko- krat, udejanila pa se ni še nobena izrečena in dobronamerna beseda. Tako lahko poleg neučinkovitosti pospeševalne mreže govorimo tudi o enaki neučinkovitosti tistih podjetniških institucij ter posameznikov, ki so z njo nezadovoljni. Zato je predsednik krške obrtne zbornice Ivan Molan idejo o ustanovitvi neke nove mreže komentiral takole: "Preveč se govori o nekem novem pRspeševalnem centru, ko pa že^mamo obstoječega. Le pognati ga je treba ter obenem rešiti tudi njegovo financiranje. Pa ne tako kot v preteklosti, ko je šlo veliko denarja v nič! Usmeriti ga je treba na pravo mesto, zaposliti zares ustrezne kadre ter se končno znebiti ne- prestanih prepiranj o tem, v kateri od treh posavskih občin bo center mreže. Sploh pa ne razumem, zakaj ni na današnjem sestanku navzoč nihče od pospeševalcev malega gospodarstva." Na koncu razprave, v kateri so sodelovali še Emil Vehovar, Valentin Dvojmoč, Kamil Krošelj ter predstavniki nekaterih institucij posameznih občin, so se navzoči dogovorili, da bodo s ciljem mobilizacije vseh razpoložljivih struktur, posameznikov ter domačih in tujih (tudi velikih) podjetij ustanovili Regionalni center za pospeševanje malega gospodarstva. Za ustanovitelje si želijo dosedanje člane pospeševalne mreže, t.j. območno go- spodarsko zbornico in združenje podjetnikov Posavja, obrtne zbornice, upravne enote, vse tri občine, republiški zavod za zaposlovanje, večja podjetja (Lisca, NEK, Terme Čatež), v Posavju delujoče banke, zavarovalnice in druge finančne ustanove. Ker so v Sloveniji doslej s pomočjo državnega denarja v Murski Soboti, Celju in Zagorju zaživeli že trije podobni regionalni centri, so se posavski podjetniki dogovorili, da bodo storili vse, da bi Posavski pospeševalni center pričel z delom že prihodnji mesec, sicer se utegne zgoditi, da bo državna malha prazna, še preden bo pripotovala v ta konec Slovenije. (ES) V Krki odprli nov razvojno-kon t rolnri center Novo mesto, 8. decembra -V novomeški Krki so odprli nov razvojno-kontrolni center. Otvoritve se je udeležil in jo tudi uradno odpri predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Razvojno-kontrolni center je Krkina največja letošnja naložba, ki jo je stala 24 milijonov DEM. Z njim je dobilo nove delovne prostore 155 delavcev sektorja za raziskave in razvoj ter sektorja za upravljanje kakovosti. Pozdravni govor je imel generalni direktor Krke Miloš Kova-čič, ki je med drugim povedal: "V Krki se zavedamo, da je kakovost tisti faktor, ki je predpogoj za poslovno uspešnost. Je tudi ključni dejavnik konkurenčnosti. Ko smo se odločili za gradnjo objekta, ki ga odpiramo in v katerem so tudi službe, ki skrbijo za kakovost naših proizvodov, smo izhajali iz prepričanja, da je investiranje v kakovost zelo donosno." "Dobri rezultati Krke so plod njenih vlaganj ne samo v razi- skave, razvoj in kakovost izdelkov, temveč tudi v kadre in izobraževanje, v organizacijo Krki-nih dnevov, v Krkine mednarodne strokovne simpozije, v sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki in znanstvenimi usta- Milan Kučan in generalni direktor Krke Miloš Kovačič novami," je med drugim poudaril v svojem nagovoru Milan Kučan. V Krki so ambicije postale in postajajo realne. To se je med drugim pokazalo tudi z izgradnjo razvojno-kontrolnega centra, ki meri 5.850 kvadratnih metrov. Projekte je pripravil Krkin projektivni biro. Vlaganja v razvojno-razisko-valno delo potekajo že nekaj let. Obnovili so laboratorije, zgradili novo stavbo oddelka za farma-kokinetiko, v teku pa je gradnja prostorov za predklinične raziskave. V Krki ostajajo aktivni še naprej, saj menijo, da so naložbe v raziskave in razvoj ter kakovost izdelkov izjemnega pomena in jim zagotavljajo prisotnost na razvitih tržiščih tudi v tretjem tisočletju. (Mateja) Zaključki okrogle mize "Kako naprej??** Šole v prednosti pred ostalimi dejavnostmi Poročali smo že, da je bila ob 20. obletnici delovanja podjetja Savaprojekt iz Krškega organizirana okrogla miza z naslovom "Kako naprej?!", ki so še je ob ravnateljih vrtcev, osnovnih in glasbenih šol udeležili tudi predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport ter svetovalec vlade Niko Žibret. V razpravi so obravnavali veliko tem in sprejeli vrsto zaključkov, ki so jih poslali občinskemu odboru za šolstvo in šport, občinskemu svetu ter županu z zahtevo, da jih ustrezno obravnavajo. Preko občinskega sveta in poslancev v DZ bo potrebno doseči ponovitev republiškega razpisa za naložbe iz šolskega tolarja, da so bo lahko tudi krška občina vključila v izgradnjo šolskega prostora s sofinanciranjm iz državnega proračuna. Udeleženci okrogle mize so namreč ugotovili, da bo dograditev nekaterih šol v občini nujna zaradi zagotovitve ustreznih prostorov po uveljavitvi nove šolske zakonodaje. Omogočiti pa bo potrebno tudi dograditev vrtcev, ker sedanji prostori tudi po uveljavitvi novih šolskih zakonov ne bodo zadoščali. Z odkupom starega hotela v Krškem pa bi zagotovili tudi prostore za delovanje glasbene šole, saj je sedanja dejavnost glasbene šole že prerasle svoje prostore. ZagotovoTJo potrebno čim hitreje zaključiti vse priprave ter pričeti z izgradnjo novega srednješolskega centra in s tem tudi z aktivnostmi za pridobitev programa višješolskega študija energetike in elektronike v bodočem šolskem centru v Krškem. Vendar pa je v finančni sestav potrebno vključiti tudi adaptacijo sedanje zgradbe srednje šole z dograditvijo telovadnice, ker bo s tem rešena pereča problematika OŠ Krško in delno tudi OŠ Leskovec. V občini je potrebno poiskati tudi prostore za mladino ter ustanoviti urad za mladino v obstoječih prostorih bivšega hotela. Ker je občina lastnik šolskega prostora, ga mora tudi čuvati. Zemljišča okrog šol naj se ne vračajo v denacionalizacijskih postopkih, za OŠ Kostanjevica, kjer je bila zemlja že vrnjena, pa je potrebno sprožiti revizijo postopka. V občini naj imajo šole prednost pred drugimi dejavnostmi, potrebno pa bo tudi boljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje na relaciji šola in vrtec - občina in občinski svetniki - ministrstvo. Aktiv ravnateljev občine Krško je mnenja, da se bodo le tako bolje razumeli. (Galex) STUDIO Rkeaoil via CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 68270 KRŠKO TEL.: 0608/2t-781 - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Ob 5. obletnici Agencije za varnost- Tehnika je budnejša od človeka Krško, decembra - Agencija za varnost Krško, ki te dni praznuje 5. obletnico svojega delovanja, se ukvarja z varovanjem objektov in premoženja tako v Krškem kot v enotah Sevnice in Brežic. Agencija, ki ima 19 zaposlenih, daje poudarek tehnično-fizičnemu varovanju, saj varujejo objekte, ki imajo alarmne sisteme priključene na njihovo centralo. Izjemoma pa posameznikom pomagajo tudi s fizičnim varovanjem. V "boju za preživetje" se je podjetje dobro usposobilo in sedaj opravlja tudi dela, ki so jim jih prej opravljala velika slovenska podjetja. To so predvsem montaže sistemov, tako alar-mnovarnostnih kot videonad-zornih, v zadnjem letu pa so zastopniki nemškega podjetja Bla-si, saj montirajo tudi avtomatična vrata. Agencija za varnost varuje 110 objektov v Posavju, med večjimi omenimo Inplet, Lisco, vse Petrolove objekte, OMV, vse bančne ustanove pa tudi manjše trgovine, lokale, stanovanja in stanovanjske hiše. Varovanje opravljajo s kakovostno in svetovno priznano opremo Ademco in Burle, ki je "budna" ves čas, kar je tudi glavna prednost elek- © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Katalog "Ponudba slovenske obrti" Trženje je filozofija oziroma način vodenja poslovnega sistema. V času vse večje odprtosti trga in s tem večje konkurence je pomembno, na kakšen način so predstavljeni izdelki in da je o teh izdelkih obveščen čim večji krog potencialnih poslovnih partnerjev. Obrtna zbornica Slovenije tako pripravlja dvojezični (slovensko-nemški) katalog "Ponudba slovenske obrti". Katalog bo izšel spomladi leta 1996, prvič pa bo predstavljen na mednarodnem sejmu v Munchnu. Katalog omogoča obrtnikom, da predstavijo svoj proizvodni program širšemu trgu po zelo ugodni ceni. Cena za vpis v katalog se giblje od 100 DEM naprej, kajti katalog je za obrtno zbornico neprofitnega značaja. Naklada je dokaj visoka: 12.000 izvodov, od katerih bo precejšen del razposlan tehničnim trgovinam, da bodo lahko neposredno naročale obrtniške izdelke. Katalog bo tudi stalni spremljevalec obrtne zbornice na njenih številnih nastopih doma in v tujini. Prijavnico za vpis v katalog lahko izpolnete na območni obrtni zbornici. K prijavi se priložijo podatki o izdelkih, ki jih želite predstaviti, ter fotografija ali prospekt. Rok za prijavo je do konca leta 1995, vendar svetujemo, da se prijavite čim prej, kajti tako bodo imeli snovalci kataloga več časa za oblikovanje dokončne podobe oglasov. Javna obravnava o predlogu sprememb in dopolnitev statuta OZS Izvršilni odbor Obrtne zbornice Slovenije je na 17. redni seji, ki je bila v sredo, 29. novembra 1995, med drugim obravnaval tudi Predlog sprememb in dopolnitev statuta OZS. Sprejet je bil sklep, da se Predlog sprememb in dopolnitev statuta OZS pošlje v 15-dnevno javno obravnavo članstvu Zbornice, ta pa se zaključi 15.12.1995. Predlog sprememb in dopolnitev statuta OZS lahko dobite na svoji območni obrtni zbornici. Sekcija tekstilcev V prostorih Obrtne zbornice Slovenije (na Celovški 71 v Ljubljani) bo v sejni sobi številka 104 v četrtek, 14. decembra 1995, ob 11. uri potekal sestanek glede sodelovanja na modnem sejmu v Kopenhagnu, in sicer od 17. do 20. avgusta 1996. Vsem, ki jih to zanima, bo na sestanku predstavljena ponudba za sodelovanje na omenjenem sejmu. Prva seja družbe Lisca d.d. Sevnica, 30. novembra - Prva seja seja skupščine delniške družbe Lisca d. d. je bila opravljena v manj kot uri. Udeležilo se je je sedem pooblaščencev združenja delničarjev, predstavniki štirih institucionalnih skladov in trije delničarji posamezniki. Od skupnega števila 1.493 izdanih delnic, je bilo na seji 97,7 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico. Nasprotnih predlogov ni bilo in večina sklepov je bila sprejetih soglasno. (Po komunikeju) Ljubljanska borza Na delniškem trgu minuli teden ni bilo večjih sprememb; v začetku tedna so tečaji kar hitro upadali, vendar so se v sredo umirili. Čeprav smo v tečajnicah lahko razbrali velik promet, je bilo trgovanje v glavnem skromno, saj so večji del prometa predstavljale aplikacije. Slovenski borzni indeks je minuli teden izgubil 4,4 odstotka svoje vrednosti in pristal pri 1.490,24 točkah. Delniški tečaji so zdaj na ravni, ko ni posebnih razlogov, da bi morali biti bistveno nižje ali višje. Tako so tudi borzni posredniki lahko premlevali ukrep Banke Slovenije glede prodaje nemških mark v menjalnicah in nato še norenje tečaja marke. Ta borzni teden pa si velja zapomniti tudi po tem, da je bila pri nas prvič javno objavljena ponudba za prevzem družbe. Tako imajo prvič nezadovoljni delničarji družbe priložnost, da delnice prodajo po primerni ceni. Gre za družbo Finmedia, katere upravljalski delež želi odkupiti Dadas. Vodstvo Finmedie ne nasprotuje novemu lastniku, kar pa je po eni strani razumljivo, saj se obe družbi dobro spoznata na ta posel. Prevzemanje družb je namreč pomembni del njunega poslovanja. Tako je bila delnica Finmedie ena redkih, ki se je podražila, in sicer za 5,8 odstotka. Tečaj delnice Dadasa se je znižal za 4,3 odstotka, za enak odstotek pa se je pocenila tudi delnica SKB banke. Delnica borznoposredniške hiše Nika se je pocenila za 6 odstotkov, nekoliko bolj (za 6,4 odstotka) pa je padel tečaj redne delnice Term Čatež. Špekulanti so se minuli teden bolj osredotočili na gibanje tečaja delnic Rogaške. Le-ta je namreč nihal iz ene skrajnosti v drugo. Redkokdo je resnično prepričan, da ve, kolikšna je vsaj približna vrednost delnic, zato so delnice zdravilišča zdaj kot ustvarjene za špekuliranje od danes do jutri, (nani) tronskega varovanja. Ob aktiviranju sistema interventne skupine dosegajo izjemno kratek čas, saj potrebujejo do najbližjega objekta tri minute, v najbolj oddaljene kraje pa prispejo v petnajstih minutah. Povejmo še, da še v nobenem objektu, ki je pod nadzorom Agencije za varnost, ni zmanjkalo ničesar. Po besedah direktorja Ljubo-mira Božoviča se pri svojem delu srečujejo tudi z raznimi težavami, saj različne želje strank zahtevajo veliko napora, vsakodnevnega usposabljanja in dopolnjevanja znanja na tem področju. "V teh časih bomo morali zagotoviti ljudem v stiski tudi fizično varovanje, saj je nasilja in raznih groženj vse več. Zato tudi povpraševanje po tej obliki varovanja narašča. Prav zaradi tega bomo morali zagotoviti tudi večjo varnost naših varnostnikov, ki so v teh časih vedno bolj izpostavljeni nevarnostim," je še dodal BoŽOViČ. (Galex) C NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 KMETIJSTVO D Kmetijske svetovalne službe v Posavju Ustrezna in kakovostna informacija ob pravem času nam vsekakor pomaga pri naši odločitvi ter rešitvi določenega problema. Zato smo se svetovalci na kmetijskih svetovalnih službah v Brežicah, Krškem in Sevnici odločili, da svetujemo vsem, ki se ukvarjate s kmetijsko proizvodnjo. Naš glavni namen je svetovati kmetom oziroma družinam, ki jim kmetija predstavlja edini vir dohodka. Ob vse večjih stroških pridelave ter izredno nizki ceni, ki jo dosežejo kmetijski pridelki, tehnologija v kmetijstvu ni več "mačji kašelj". Za pravilno gospodarjenje na kmetiji je prav tako kot povsod drugod pomembno znanje in informacije o novostih. Zavedajmo se, da nas politični tokovi nesejo v čas, ko bodo stvari za kmeta postale še težje, zato se nanje čim prej pripravimo. Napovedan vstop v CEFTO in priključitev Slovenije k Evropski skupnosti bosta kmetom prinesla marsikatero bridko izkušnjo. Edino orožje, s katerim se bomo lahko kosali z ostalo Evropo, je znanje in prava informacija ob pravem času. Del tega razmišljanja je tudi odprtje rubrike Kmetijske svetovalne službe, kjer bomo po svojih naj- boljših močeh poskušali svetovati ter tako pripomoči k izboljšanju življenja na podeželju. Pa še tole: vsakomur se zdi samoumevno, da morajo biti zjutraj na polici v trgovini hlebec kruha, liter ali dva mleka, ki jih dnevno potrebujemo. Nihče pa ne pomisli, da je za polno polico v trgovini potrebno znanje kmeta, vložen denar ter mnogo dela. Poleg tega pa za tem stoji še lepo podeželje, nad katerim so "evropski" tujci navdušeni in ki ga zaradi naše sebičnosti vzdržujejo ljudje, ki živijo od zemlje. Na tem mestu boste nadalje spremljali nasvete in novosti, ki vam jih bomo pripravljali svetovalci. Za začetek navajamo naslove svetovalnih služb v Posavju, imena svetovalcev, njihovo strokovno usmeritev ter svetovalna območja, za katera so zadolženi. Svoje želje in vprašanja nam sporočite po telefonu, pošti ali z osebnim obiskom pri svetovalcu, ki je zadolžen za vaše območje. Probleme, ki vas tarejo, bosta s svetovalcem po potrebi rešila na vaši kmetiji. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA BREŽICE Cesta prvih borcev 42 68250 Brežice Telefon/Fax: 61-165 Svetovalci: - Jože VOLK, vodja KSS Brežice, sadjarstvo. Svetovalno območje KS Artiče, KS Globoko, Brežice. - Jože BAZNIK, dipl. kmet. inž., poljedelstvo. Svetovalno območje: KS Dobova, KS Kapele. - Andrej GOLOB, kmet. inž., živinoreja. Svetovalno območje: dolenjski del občine Brežice. - Milena ROZMAN, dipl. kmet. inž., vinogradništvo. Svetovalno območje: Bizelj-sko-Pišece. - Andreja ŠPELJAK, dipl. kmet. inž., sadjarstvo-vino-gradništvo, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA KRŠKO Cesta krških žrtev 30 68270 Krško Telefon: 22-352, 22-821 Telefax: 22-352 Svetovalci: - Jože KRAMAR, kmet. inž., vodja KSS Krško, poljedelstvo. Svetovalno območje: Krško polje, KS Zdole. Vinko BRKOVIČ, dipl. kmet. inž., vinogradništvo-vinar-stvo. Svetovalno območje: Kostanjevica. Viktor KOŽAR, dipl. kmet. inž., živinoreja. Svetovalno območje: Brestanica-Bohor. Matjaž VOJTKOVSZKY, ing. kmet., sadjarstvo-vinograd-ništvo. Svetovalno območje: Raka. Branka RADEJ-KOREN, kmet. ing., sadjarstvo-vino-gradništvo, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SEVNICA Glavni trg 27 68290 Sevnica Telefon/Fax: 82-725 Svetovalci: - Brigita BERDIK, kmet. inž., vodja KSS Sevnica, živinoreja. Svetovalno območje: KS Tržišče, Šentjanž, Krmelj. - Slavica KRANJEC-MIRT, dipl. inž. kmet., živinoreja. Svetovalno območje: KS Bo-štanj.Studenec, Primož, Bučka. - Franci ŽIVIČ, inž. kmet., sadjarstvo-vinogradništvo. Svetovalno območje: levi breg Save v občini Sevnica. Ivica Urbani te vei kot IO let na krški tržnici S svojimi izključno domačimi izdelki če stopimo na tržnico v Krškem, se nam oči pogosto ustavijo na stojnici Ivice Ur-bančeve, kjer so vedno lepo zloženi najrazličnejši domači izdelki, mimo katerih je težko iti, ne da bi jih vsaj za hip pogledal; povedo, koliko volje in ljubezni je bilo vložene v pripravo izdelkov ali vzgojo in nego rastlin in kasneje povr-tnin, kar je spoštovanja vredno. Toda kljub temu, kakor smo izvedeli od gospe Urban-čeve, ljudje določene stvari raje kupujejo v trgovinah ali na tistih stojnicah, kjer je npr. solata vedno naložena v velikih količinah in lahko stoji ves teden, saj je zaščitena z raznimi kemičnimi sredstvi. In to je tisto, pri čemer srce boli marsikaterega pridelovalca domačih povrtnin, ki se trudi pridelati čim bolj zdravo hrano. Urbančevi živijo v Krškem v bloku, a gospa Ivica je najsrečnejša, kadar se pelje na Golek k vikendu, kjer imajo sredi gozda tudi lep kos zemlje, na kateri prideluje najrazličnejše povrtnine pa tudi vinograd in sadovnjak. Zemljo imajo tudi na Jelšah in meni, da jo je potrebno vselej popolnoma izkoristiti. "Doma nismo imeli zemlje, pač pa sem začela na zemlji delati, ko sem spoznala moža, saj imajo njegovi starši kmetijo. Vzljubila sem jo. Sprva smo gojili nekatere rastline in jih oddajali Agrokombi-natu. Kasneje pa, ko se je odprla tržnica v Krškem, sem svoje izdelke začela prodajati. Odziv je bil presenetljiv. Kmalu sem se spomnila, da bi strankam lahko ponudila še rezance, mlince, pecivo, suho sadje, kislo repo, kislo zelje, zelje za sarmo. Postopoma se je vse to pojavljalo na moji stojnici in stranke so bile zelo zadovoljne. Seveda so se kasneje ti izdelki začeli pojavljati tudi na drugih stojnicah.^ Na stojnicah lahko najdemo vse zgoraj naštete izdelke, razne solate, nadzemeljske kolerabi-ce, peteršilj, zeleno, korenje, domača jajca, sir, smetano. Gospa Urbančeva pa je najbolj ponosna na kislo zelje in mlince, kar stranke tudi najbolj hvalijo. V zelje da tudi koruzo, kutino in poper, zato ima drugačen, čudovit okus. Vse zelje zreže z nožem. Gospa Ivica na njivah nikoli ne uporablja škropiva, v vinogradu pa zelo malo, tako da se sosedje čudijo, da so imelF tako zdravo grozdje. "Doma sem obljubila, da bom delala še kakšni dve leti, potem bomo morali pridelavo skrčiti, ker me ne pustijo, da preveč delam, in pravijo, da sem premalo doma. Toda v naravi je moje življenje, ljubim zemljo. Uspevam pa le tako, da si delo razporedim, saj mi drugače zmanjkuje časa." (Lea) Pri Jazbečevih v Podvrhu Vas Podvrh stoji kakšnih 10 km od Sevnice. Tja se pripeljemo po soteski med Lončarjevim dolom in Zabukovjem po lepi asfaltirani cesti. To je lepa in precej naseljena vas, za kmetijo Jazbečevih pa smo se odločili, ker je njihova kmetija že od nekdaj napredna in ena večjih v okolici. Vedno pa ni bilo tako, se spominja gospodar. Po vojni jim je trda predla. Ko pa so ustanovili kmečko zadrugo, se je včlanil vanjo in je njen član že od leta 1948. Z ženo nista nikoli hodila na delo, ves dohodek sta ustvarjala s 26 hektari kmetije in preživljala tudi dva otroka. Nikoli se niso usmerili samo v določeno obliko dejavnosti, čeprav jim glavni zaslužek zdaj daje živinoreja in prodaja mleka. Prva večja investicija in tudi glavna potreba je bil hlev, ki je bil že res potreben popravila. Tako so leta 1970 postavili nov hlev. Na kar pa je gospodar še posebej ponosen, je to, da nikoli ni izkoristil nepovratnih sredstev, kot so jih dobivali drugi, temveč je vse ustvaril z lastnim delom in kreditom, ki pa ga je odplačal. Druga stvar, na katero je ponosen, je nova hiša, v kateri živi tudi hčerka z družino. Pa tudi sin je že pri svojem kruhu. Ves čas je bil kooperant kmetijske zadruge in je z njihovim delom zelo zadovoljen, vedno so pripravljeni nuditi pomoč z raznimi nasveti, pa tudi roki pla- čila odkupljenega pridelka, še posebej mleka, so zelo ugodni. Meni pa, da pospeševalna kmetijska služba ne opravlja dela, kot bi ga morala, saj le redko pridejo v njihove kraje. V hlevu imajo Jazbečevi sedaj 10 glav živine, ukvarjajo pa se tudi s pra-šičjerejo, bolj za svoje potrebe, pridelajo tudi precej pšenice in vina. Vendar pa vse le ni tako, kot bi želeli. Letos so na primer pridelali 5 ton pšenice, odkupna cena pa je 15 SIT, kar je povsem nesprejemljivo. S pšenico hranijo živino, tako da jim ni potrebno kupovati drage hrane, na primer soje. Tudi z vinom ni nič bolje, saj je davek, ki so ga uvedli na vino, tako velik, da se jim vina ne splača prodajati, ker je za kupce predrago. Je pa na kmetiji Jazbečevih še nekaj posebnega. V dolini pod kmetijo je izvir vode, ki jo imenujejo Pocivice. Njena posebnost je, da ima poleti in pozimi enako temperaturo 15 st.C. Nekaj časa je za ta izvir vladalo kar veliko zanimanje, potem pa je usahnilo. Kljub temu pa izvir vsaj domačini s pridom uporabljajo, saj se je razširilo mnenja, da je voda zdravilna. . Tako živijo in delajo pri Jafebe-čevih v Podvrhu. Če vas pcH nanese mimo, se le oglasite, ker so vsakega obiskovalca veseli in kljub delu najdejo čas za kratek klepet, (ksenija) VETERINARJI SVETUJEJO Krmljenje zunanjih ptic v zimskem iasu Klasična predstava o skrbi za ptice je njihovo krmljenje v zimskem času, ko nimajo dostopa do naravnih virov svoje hrane. V tem času jim hrano polagamo v krmilnicah različnih izvedb in velikosti. Glede zimskega krmljenja naj velja pravilo, da ptičem polagamo samo nepokvarljivo hrano, da tudi v krmilnicah ostane užitna, in v takih količinah, da so ptice še vedno prisiljene iskati svojo naravno hrano in se ob krmilnicah ne polenijo. Kot posebno opozorilo naj velja, da pticam v tem času ne smemo nastavljati loja in kruha. Če smo ptice navadili, da redno obiskujejo našo krmilnico, jim moramo hrano tudi redno nastavljati in jih ne smemo pustiti "na cedilu" takrat, ko za dežjem in snegom pritisne mraz in led na debelo pokrije drevje, pa tudi vejevje, kar onemogoča pticam dostop do naravne hrane. Krmilnica mora biti na primernem mestu in dovolj visoko, da prostor ni dostopen mačkam. V naših krmilnicah napogosteje opazimo domače vrabčke in siničke. Omenimo naj, da vrabčki najraje uživajo ne pretrda zrna, medtem ko imajo siničke najraje semena, ki vsebujejo olje (orehi, semena sončnice in konoplje). Najbolje bo, da za krmljenje uporabljamo primerne mešanice, ki so na voljo tudi v semenarnah. V toplih dnevih lahko pticam nastavimo tudi krhlje suhega sadja. Poskrbite za zunanje pse V zimskem času je potrebno še posebej poskrbeti za zunanje pse. Njihova zavetišča naj bodo dobro izolirana, voda naj se zamenjuje trikrat dnevno (zaradi mraza), varovati pa jih je potrebno tudi pred zunanji paraziti, ki so pozimi še bolj aktivni. Psi naj bodo pripeti (nevarnost stekline), vendar pa dolžina veriga ne sme biti krajša od 2-3 m. Za kole opravite v klavnici Zaradi nevarnih kužnih bolezni (trakulja) priporočamo, da zakole govedi za lastno uporabo opravite kar v klavnicah. Nova zakonodaja sicer omogoča zakole na domu, vendar pa je predhodno potrebno pripraviti prostor za zakol, ki ga pregleda primarna veterinska služba. Sadjarski posvet Kmetijska svetovalna služba Brežice organizira v petek, 15. decembra 1995, ob 10. uri posvet sadjarjev, ki bo v dvorani Prosvetnega doma v Artičah. Na temo "Kako doseči rodnost v sodobnih nasadih jablan in hrušk" bo predaval prof.mag. Stanislav Tonjko iz Višje agronomske šole Maribor, o perspektivi slovenskega sadjarstva in združeni Evropi pa bo spregovoril prof.mag. Aleksander Kravos, prav tako iz Višje agronomske šole Maribor. Vabljeni ste vsi sadjarji iz Posavja in Dolenjske! IflHBHKMHN HHHBHHBHHH K gEjffil SEJEM 1 m !mnaMbMmm ¦¦¦¦nhm m Brežice, 9. decembra - Na redni tedenski prašičji sejem v Brežicah so tokrat pripeljali 280 prašičkov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 310-390 SIT za kilogram žive teže prodali 170. Njihova ponudba je zajemala tudi 75 malo starejših prašičkov. Lastnike je zamenjalo 40, za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 210-260 tolarjev. Veterinarsko delo poteka normalno Brežice, 1. decembra - Na dan, ko so veterinarji napovedovali stavko, k sreči pa do nje ni prišlo, smo obiskali brežiške veterinarje. Oo letošnjega junija Dolenjskg-posavski veterinarski zavod je sedaj razdeljen na Veterinarski zavod Slovenije, izpostavo Brežice, in Primarno veterinsko službo. Brežiška izpostava veterinarskega zavoda se kot preostali javni veterinarski zavodi ukvarja s spremljanjem in proučevanjem epizootiološkega stanja, zdravstvenega stanja živali, fiziologije in patologije, reprodukcije ter oplojevanja živali, ekologije, hi-"¦-vgiene ter zdravstvene ustreznosti surovin in živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter vode za napajanje živali in krme ter vodenje registra živali in objektov. Sodeluje tudi pri vodenju preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja živalskih kužnih in parazitarnih bolezni, opravlja pa tudi veterinarskosanitarne preglede živali, surovin in živil, ki so namenjeni za javno potrošnjo. Če na kratko povzamemo, se javni veterinarski zavodi ukvarjajo z umetnim osemenjevanjem, zdravljenjem in preventivo. Veterinarska služba na primarni ravni obsega osnovno veterinarsko dejavnost in osnovno preskrbo z zdravili. Spremlja zdravstveno stanje živali, izdaja zdravstvena spričevala ter vodi register živai, izvaja ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje živalskih kužnih in parazitarnih bolezni, preprečuje, odkriva in zdravi ne-kužne, interne in alimentarne bolezni živali ter poškodbe in kirurške posege na živalih, skrbi za zdravje plemenskih živali in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje, opravlja zdravstvene preglede živali, nudi pa tudi nujno veterinsko pomoč. Primarna služba, ki ima trenutno še nerešen status, saj proces lastninjenja še ni zaključen, se v ukvarja tudi s specialističnim zdravljenjem malih živali ter zdravstveno zaščito ostalih živali na terenu. V prihodnosti nameravajo urediti tudi veterinasrko bolnišnico. (Galex) d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 J OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED II. IN 19. DECEMBROM SotošHovi harmonikarji p tudi na "pozdravu novemu letu** S trdim delom in uspehi zaključujejo letošnje leto DVOJČKA 21.5.-21.6. J, a v Kozmične energije bodo v tem času zelo raznolike in od posameznika je odvisno, kako jih bo doživljal. Venera bo v konjunkciji z Uranom in Neptunom v mnogih zbujala željo po ljubezenskih pustolovščinah, zelo veliko bo kratkih in nenavadnih srečanj, ki lahko usodno vplivajo na nadaljnje življenje ljudi. Pri drugih, višje razvitih, pa lahko to pomeni, da bodo lahko svojo seksualno energijo transcendiraii v duhovno ljubezen najvišje oblike in se s tem osvobodili oklepov, v katerih živijo. Dnevi, v katerih smo, so po eni strani polni nekega optimizma, kar kaže Sonce v konjunkciji z Jupitrom, po drugi strani pa obstajajo močne zavore, ki ljudem ne dovoljujejo do konca izživeti te energije, kar predstavlja Sonce v kvadratu s Saturnom. Rezultat so seveda zmedenost in frustracije. Merkur in Mars sta v konjunkciji, kar pomeni ostro mentalno zaznavanje sveta, mnogo agresivnosti v vsakdanji komunikaciji, samodokazovanje inteligence pa tudi možnost večje nervoze, nesreč ali poškodb in bolezni mišičja, kosti in glave. Nič vam ne bo pomagalo, če boste bežali pred svojim partnerjem. Soočiti se boste morali z njim in se temeljito pogovoriti. Ali ste sposobni sprejeti svojega partnerja kot edinega na tem svetu? To je verjetno vaša naloga, zato se potrudite in ustvarite lep odnos z njim. Pri delu vam bo šlo precej gladko, poleg tega pa ste polni svežih idej, ki vam omogočajo napredek. Nikoli ni treba biti zadovoljen s tem, kar imaš, ampak je treba težiti k boljšemu in lepšemu na vseh področjih. Izboljšajte odnose z ljudmi: sprejmite in odpustite. Vaš vladar Merkur se nahaja v zemeljskem Kozorogu, kar pomeni, da to ni ravno pravo obdobje za vas. Preveč vas tiščijo te zemeljske zadeve, namesto da bi poleteli kot ptica. Denar, služba, odnosi s partnerjem in drugimi, to so stvari, ki jim ne morete ubežati. Ste v precej nezavidljivi situaciji, saj je cel kup planetov v nasprotnem znamenju, Kozorogu. Tako se na čudnih in negativnih situacijah učite in konec koncev tudi dobivate nazaj vse svoje negativne misli in dejanja iz preteklosti. Ko boli, se naučiš. Bodite potrpežljivi. Seveda se morate tudi vi naučiti prilagajanja drugim. Ne smete pričakovati, da se bo ves svet vrtel okrog vas. Poglejte še malo vase pa boste videli, zakaj ste zmedeni in zakaj se prijatelji malce umikajo. Začeli boste doživljati neverjetne spremembe. Ker je kar pet planetov že v znamenju, ki ustvarja trigon na vašega, ste v odličnem obdobju, ko lahko napredujete na skoraj vseh področjih. Doživeli boste uspeh v ljubezni in denarju, hkrati pa se utegnete tudi duhovno bolj razsvetliti. Tako je treba. Te dni vam zvezde niso najbolj naklonjene, vendar morate vedeti, da se učimo le na slabih izkušnjah, ker nas te silijo, da v sebi nekaj spremenimo. Drugih ne moremo spreminjati, ker jih bomo dobili krepko po nosu, lahko pa sebe. Spremeni sebe in svet se bo spremenil s teboj. Planeti bodo ugodno delovali na vas, tako da si boste pridobili malce izgubljene moči in boste lahko vsaj malo bolj pomirjeni. Tudi s partnerjem bo šlo bolje, vendar ne pričakujte večjih sprememb. Raje recimo, da bo nastopilo obdobje olajšanja. Razvijajte potrpežljivost. Vaše dobro obdobje se počasi izteka in z njim bo malce zatonil tudi vaš optimizem. Le tretja dekada bo še čutila blagodejne vplive planetov. Pa ne obupajte, saj ste rojeni v trajno optimističnem znamenju in le z optimizmom se da napredovati. Veselo na delo. Zvezde so vam zelo naklonjene in v tem obdobju lahko veliko storite zase in za svoje bližnje. Le ne bodite preresni in preveč zakopani v svoje praktične stvari, ker vam utegnejo uiti velike stvari. Ne bodite preveč dlakocepski, temveč se širite. Ko Venera tranzitira preko vašega vladarja, je vse mogoče: od manjših pustolovščin do velike kozmične ljubezni. Vaš evolutivni razvoj bo odločil, kaj od tega se bo zgodilo. Morda pa boste le živeli v iluzijah in domišljiji. Tudi to je mogoče, vendar pa je treba domišljijo uresničiti. Tudi vam se bo godilo tako kot škorpijonom: nastopilo bo olajšanje na vseh področjih, čeprav še ne bo večjega napredka. Vse pač teče v svojem ritmu in ljudem ne preostane nič drugega, kot da ga sprejmejo brez upiranja. To je edino, kar lahko človek naredi s svojo usodo. Bono Baršek LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. 9 '2A oŠ KOZOROG 23.12.-20.1. Senovo, 9. decembra - Har-monikarska šola Tonija Soto-ška je doživela neverjeten razcvet pa tudi številne uspehe. Uspešno leto bodo zaključili z udeležbo na prireditvi Pozdrav novemu letu, ki bo v četretk, 28. decembra, v dvorani Kulturnega doma Krško. Da so bili Tonijevi učenci uspešni, kažejo uspehi in uvrstitve na številnih tekmovanjih po vsej Sloveniji. Še posebej dobro so se odrezali na Zlati harmoniki Ljubečne, kjer so bili kar štirje uvrščeni med prvih petnajst. Prejeli so plakete, dve sta bili celo zlati. Toni Sotošek je edini, ki je do sedaj osvojil kar tri zlate plakete zapored. Uspehi kažejo na dejstvo, da ima Toni ob sebi zagnane in nadarjene harmonikarje. Na Zlati harmonki Ljubečne so bili najbolje uvrščeni: Jaka Jane iz Vavte vasi pri Novem mestu, Robi Furarin Boris Žerjav iz Artič ter Jožko Gnidica iz Sevnice. Ob njih tudi drugi učenci kažejo svoje znanje na številnih prireditvah lokalnega značaja, srečamo pa jih povsod tam, kjer je harmonika nepogrešljiv instrument. Približno taka je bila tudi pot njihovega uveljavljenega učitelja. S senovško folkloro je povezan od vsega začetka, saj je tam začel igrati, ko je bil star komaj 12 let in en dan. Tako mu danes, štiri dni pred trinajsto obletnico, manjka samo tri dni do petindvajsetega rojstnega dne. Kljub relativni mladosti je zelo delaven. Sam pokriva s svojo šolo igranja diatonične harmonike celo spodnjo Štajersko in Dolenjsko. En dan v tednu poučuje tudi v Mariboru. V mesecu decembru njegova šola uvaja novost, to je učenje teoretičnega dela pouka glasbe, saj Toni ve, da je tudi to znanje za učence zelo pomembno. Nastop njegovih dvanajstih učencev in njihovi uspehi so naj- lepše darilo in čestitka za njegov bližnji rojstni dan. Tudi uredništvo Našega glasa želi uspešnemu harmonikarju veliko zdravja in dobre volje. (Toni) $yk lir* XXL JEANS&CASUAL KRŠKO REPLAY-DIESEL-GAS BIG STAR-EMANUEL in BOMBI ITALCO SEVNICA Delavci tovarne so bili nosilci kovinske stroke Sremič, 8. decembra - Na pobudo nekdanjih delavcev so se na Kmečkem turizmu Radej srečali nekdanji zaposleni -"veterani" iz kovinske delavnice krške tovarne celuloze in papirja. V imenu prireditvenega odbora je spregovoril Edo Komočar. Po mnogih letih se je srečalo 47 od 70 takratnih delavcev oziroma skoraj vsa "sivina" strojnega vzdrževanja v celulozi. Spomnili so se vseh lepih in tudi malo manj lepih trenutkov, ki so jih preživeli skupaj, ter si tako polepšali svoje dni. Spomnili pa so se tudi vseh tistih sodelavcev, ki jih žal ni več med njimi. Srečanja se je udeležil tudi najstarejši upokojenec kovinske delavnice Jože Kolšek, ki je v tovarni delal že v času Bonača. Svojega dela v tovarni se spominja takole: "Delo v tovarni lahko razdelim v tri obdobja. Pogoji pred vojno so bili veliko slabši kot v kasnejših obdobjih. Tovarna je bila nekaj novega, nov sistem, pa tudi delo v kovinski delavnici je bilo za tisti čas nekaj novega. Vsi ti nekdanji delavci, ki so se danes zbrali, so zagotovo nosilci kovinske stroke v Krškem. Po vojni se je začelo ponedeljek, 4.12. Prvi sneg je povzročil več zimskih težav kakor zimskih radosti, sicer pa kakor za koga. Otroci so ga bili najbrž veseli, še bolj pa vulkanizerji. Največ težav smo imeli vozniki, ki smo ne pet minut pred dvanajsto, ampak deset minut po dvanajsti ugotovili, da z letnimi gumami po takšnem snegu ne bo šlo. In potem sledi gneča, dolga vrsta, nervo-za in še kaj, kajti vsakomur se kam mudi; tudi meni. Začele so se zadnje oddaje na Studiu D. Z januarjem se z Darjo poslavljava, tako meniva midva. Po drugi strani je še vedno opazen interes nekaterih sponzorjev Poz dravljeni, ljubitelji magije! Danes se bomo naučili zelo lep trik z banano. Tako bomo gledalcem dokazali, da znamo čarati tudi z bananami. Trik je zelo nenavaden in pri gledalcih vzbudi veliko začudenje. TUKAJ IMAM SANANO, S UTEHO VAM MM I POKAZAL NAJZANIMIVEJSl| ^ TRK. \ 1 ČAROBNO PAUCO JO BOM NAVIDEZNO ! NMEZALNAVEČ KOŠČKOV. J SEDAJ SEM 10 OLUPIL IN RESNIČNO SE JE NAREZAIAI MAGIČNO MOČJO. \ novo obdobje, novi pogoji in načini dela. Tovarna je beležila vzpone in padce, kadrovske menjave, vplive politike, menjave direktorjev ... Največja napaka pa je bil nakup Drvarja, ki je bil politična tovarna. Sedaj pa smo tam. Nad sedanjim položajem tovarne sem razočaran, ker ni sposobna, da bi se sama vzdrževala." Veterani, ki so po srcu še vedno mladi, si želijo še več podobnih srečanj in upajo, da se jih bo tudi tovarna spomnila ob kakšni priložnosti. Posluh za srečanje je pokazal Izletnik Celje, ki je organiziral brezplačen prevoz za udeležence srečanja na vrh Sremiča. (Galex) PRIPRAVA: S pomočjo malo večje igle in niti že pred predstavo pripravimo banano (poglej na sliki). Tako pripravljeno banano lahko skrijemo med ostalo sadje na mizi in efekt pri gledalcih bo večji, ker bodo mislili, da je banana naključno izbrana med ostalimi. SLIKE PRIKAZUJEJO REZANJE BANANE, NE DA BI POŠKODOVALI OLUPEK IGLA/ Veliko čarovniških užitkov do naslednjič. Vaš čarodej Niko iz Sevnice. Tel.: 0608/81-340. Še vedno brez naslova in ostalih, da bi del programa le še obdržala. Bomo videli, mogoče bi kakšna urica res še lahko ostala. torek, 5.12. Kjer je dim, je tudi ogenj tako pravijo in tako se je tudi zgodilo - požar v Vinu (mnogi še vedno pravimo Slovinu). Seveda je to le prava priložnost za govorice in razne poravnave še starih računov. Tako se govori, da ni le gorelo, temveč se je prej še zakurilo. Kjer je dim, je tudi ogenj?!? V tem času potekajo razne akcije zbiranja podpisov za to ali ono. Že nekajkrat sem na TV videl reklamni spot za fanto, ki se mi ne zdi preveč "brihten". Menda so otroci v nekem vrtcu narisali vijoličasto kravo (reklama za čokolado Milka), to seveda ni nič proti temu, da bodo sedaj pomaranče priključili na štrom. Kje ste, borci za razen pravice? sreda, 6.12. Miklavž vsakemu nekaj prinese. Pridni dobijo veliko daril, hudobni jih dobijo manj ali pa celo nič. Meni je Miklavž prinesel naslednja darila: zjutraj sem na telefonski tajnici dobil sporočilo od Bi-Ijane, da je bolna in da je ta teden ne bo" več na delo; kmalu me je klicala mama, da so očeta odpeljali v bolnico in ga tam tudi zadržali; ceste so popolnoma bele, jaz pa imam nujen sestanek v Ljubljani......bi morda ša kaj? Samo da slišim Domicelja ".. vem, da danes bo srečen dan ..." pa razbijem radio in njega. četrtek, 7.12. Katja Kori, lepotica, ki je skupaj s podjetnikom Leijakom dvignila veliko prahu, še posebej ob zadnji "ugrabitvi", je danes gostovala na Gami M. Včasih se mi res posreči neverjetno, samo mislite si lahko, kdo vse jo je vabil na razgovor, da bi povedala, ali jo je ugrabil, kako jo je ugrabil itd. Res je, da tudi jaz nisem dobil odgovora na to vprašanje, ven- da kljub vsemu - imel sem jo v oddaji. petek, 8.12. Ves teden je bil tako naporen, da sem se odločil, da se moj vikend začne že danes. Dan sem izkoristil za striženje na balin in sprehajanje po mestu ter tu in tam za kakšen majhen opravek. Na oddajo sem prišel neobremenjen in sproščen (za razliko od Darje). sobota, 9.12. Celotedensko nespanje sem zelo dobro izkoristil, saj sem porušil osebni rekord v spanju: do 13.00 me ni bilo (niti na zemlji niti na nebu. nedelja, 10.12. Preberite si še enkrat soboto in vse vam bo jasno. Edi ZIMSKA SLUŽBA KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE d.d. Leskovška cesta 2a 68270 Krško Pozimi se ne odpravljajte nikamor s praznim tankom. Če bo zastoj na cesti, vam bo zmanjkalo goriva! Da bi bili občani čim bolje seznanjeni z izvajanjem pluženja cestišč in z organizacijo zimske službe podjetja KOSTAK d.d., v ta namen objavljamo obvestilo in navodila, ki so kot informacija namenjena občanom naše občine 8» ^ •^ IZVAJALEC ZIMSKEGA PLUŽENJA NA KOMUNALNIH CESTAH, ULICAH IN TRSIH Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK d.d., s sedežem podjetja v Krškem, na Leskovški cesti št. 2/a, v okviru Sektorja Nizke gradnje, izvaja poleg rednega vzdrževanja in obnavljanja cest tudi zimsko pluženje na vseh komunalnih cestah, ulicah in trgih, ki so po Odloku o komunalnih dejavnostih (Ur. list št. 30 z dne 18.08.1988) razvrščene, v to kategorijo^ —•¦ Izvajanje zimskega pluženja in posipavanja je opredeljeno: - z že omenjenim Odlokom v III. poglavju (komunalni objekti in naprave), 7. člen, kateri navaja krajevne poti, ki so razvrščene kot komunalne poti, na katerih se vrši zimsko posipavanje in pluženje, navaja pa tudi ulice in trge v krajih Senovo, Brestanica, Krško - Videm in staro mestno jedro, Leskovec in Kostanjevica, kjer se poleg pluženja in posipavanja same ulice, vrši tudi pluženje in posipavanje pločnikov ter eventuelni odvoz odvečnega snega; - samo izvajanje in organiziranje zimskega pluženja in posipavanja pa se izvaja po Odloku o ureditvi zimske službe v občini Krško (Ur. list št. 7 z dne 27.2.1988) in po Pravilniku o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Ur. list št. 11 z dne 24.03.1988). Zimsko pluženje in posipavanje v občini Krško, je po omenjenem Odloku komunalnih dejavnosti, potrebno izvajati na cca 200 kilometrov komunalnih cest, ki so večinoma asfaltirane (le manjši del je še makedamska izvedba) in na cca 80 kilometrov ulic, trgov in pločnikov v mestnih naseljih. Da bi najhitreje in najbolje zagotovili prevoznost vseh relacij, podjetje KOSTAK d.d. vsako leto do 15. oktobra izdela organizacijski plan zimskega vzdrževanja za prihajajoče zimsko obdobje, kjer opredeli tako organizacijo kot tudi samo vodenje in izvajanje zimskega pluženja in posipavanja. Plan oddamo pristojnem Sekretariatu občine Krško v potrditev in eventuelno usklajevanje, takoj po potrditvi pa pričnemo z njegovim izvajanjem (Odlok o ureditvi zimske službe, 8. člen). Da bi bili občani občirie Krško kar najbolje obveščeni o vseh aktivnostih in pristojnostih izvajanja zimskega vzdrževanja, v nadaljevanju objavljamo navodila in informacije o izvajanju, če pa bo potrebno pa bomo podobna navodila objavljali tudi v zimskem času. IZ ODLOKA O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH Ur. list SRS št. 301 dne 18.08.1088 Odlok "določa komunalne dejavnosti, komunalne objekte in naprave ter organizacije za izvajanje komunalne dejavnosti" (citiran 2. člen Odloka). Med komunalne dejavnosti na segmentu nizkih gradenj, ki jih izvaja naše podjetje (8. člen), v 3. členu Odlok našteva: - vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin ... (točka 3) - vzdrževanje in varstvo pomembnejših krajevnih poti za ces-tno-prometno povezavo v občini (točka 9) - urejanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste v centrih krajevnih skupnosti (točka 10). Odlok v 7. členu našteva pomembnejše krajevne poti za ces-tno-prometno povezavo v občini Krško, ki jih predstavljamo v tabeli "relacije pluženja in posipavanja" in jih občina Krško imenuje komunalne ceste ter zagotavlja sredstva za vzdrževanje le-teh. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^» ^ '&• ^ &* ziš* &* v4v & zk. &* «fc. & & .& ^. W^V rfjv *p. *j* *j> .j* vjv «^V *T* tfj* *J* VfW' JJV i^V *l* *T* *T* *T* "^V «T* #0##0###'############# Sol in ostale posipne materiale lahko nabavite pri KOSTAKU. IZ ODLOKA 0 UREDITVI ZIMSKE SLUŽBE (Ur. list SRS št. 71 dne 17.01.1988) "S tem odlokom se uredi zimska služba in vzdrževanje prometnih in neprometnih javnih površin v zimskih razmerah" (citiran 1. člen odloka). Odlok v 4. členu zadolži naše podjetje za organizacijo in izvajanje zimske službe na vseh javnih površinah, ki so po odloku o komunalnih dejavnostih razvrščene kot komunalne. Na ostalih krajevnih poteh pa mora organizirati zimsko službo krajevna skupnost oziroma podjetja in lastniki ali upravljalci objektov na javnih površinah. Najvažnejša opravila zimske službe: - čiščenje vozišča, tako da je vsako vozišče pluženo vsaj enkrat v 48-tih urah - odstranjevanje snega iz glavnih peš poti - odvoz snega na deponijo, določeno po načrtu zimske službe Poudariti velja, da 6. člen Odloka nalaga obveznost izvajanja zimske službe tudi skupnostim stanovalcev, lastnikom stanovanjskih hiš, imetnikom pravice uporabe poslovnih objektov in podjetjem. Vsi ti so dolžni pred svojo zgradbo: - odstranjevati sneg in led z dostopnih in dovoznih poti ali površin, ki so potrebne za intervencije za požarno varnost in prvo pomoč - odstranjevati sneg in ledene sveče s streh, žlebov in odtočnih cevi - posipati pločnike in dostopne poti ob poledici s peskom in soljo - očistiti parkirne prostore, ki so v njihovi rabi ali rabi njihovih obiskovalcev oziroma strank - sekati in odstranjevati veje s svojih funkcionalnih površin, če le-te ogrožajo varnost ljudi in prometa - postaviti snegobrane - odstraniti sneg in led s pločnika po vsej dolžini objekta s pripadajočim zemljiščem v minimalni širini 1 m na rob pločnika, in sicer do 8. ure zjutraj oziroma 2 uri po sneženju, če je nehalo snežiti pred 17. uro. Pri izvajanju navedenih opravil morajo izvajalci upoštevati naslednje ukrepe: - prepovedano je posipavanje pločnikov z odpadki, pepelom in drugimi podobnimi materiali - zgradbe ob javnih prometnih površinah morajo imeti ustrezfle in redno vzdrževane snegobrane, strešne žlebove in odtočne cevi - pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč s strešnih žlebov in odtočnih cevi mora zavezanec zavarovati javno prometno površino tako, da zagotovi varnost ljudi in prometa. Pločnike pred prodajalnami so dolžni očistiti lastniki ali upravljalci teh lokalov. Zato nikar ne čakajte na zimsko službo, ampak odmečite sneg in posipajte poledico. Za pločnike pred stanovanjskimi zgradbami morajo poskrbeti stanovalci! OPIS IN ORGANIZACIJA IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE Vodstvo zimske službe izvajalca je hkrati tudi vodstvo Sektorja Nizke gradnje in ima sedež v Krškem, Leskovška cesta 2/a, kjer je istočasno tudi sedež celotnega podjetja (telefonske številke 0608/21-928 in 21-244). Odgovorni vodja izvajanja zimske službe je vodja Sektorja Nizke gradnje g. Ivan Navoj, njegov namestnik pa gdč. Meta Povhe, oba sta vedno dosegljiva, predvsem v dopoldanskem času na dežurni telefonski številki za izvajanje in spremljanje zimske službe, to je 0608/21-928, 21-244 ali 21-169. Po izvedenih predhodnih aktivnostih (priprava posipnih materialov v deponiji na sedežu podjetja in priprava mehanizacije) se vzpostavi zimska služba, ki je v primeru ugodnih razmer organizirana kot stalna zimska pripravljenost dežurnih delavcev na domu, po potrebi (s koordinacijo Sekretariata) pa tudi kot stalno 24-urno dežurstvo na sedežu podjetja. Dežurno ekipo vodi vodja izmene po navodilu vodje izvajanja zimske službe oziroma njegovega namestnika, in je v času svojega dežurstva odgovoren za tekočo kontrolo prevoznosti cestišč, za pravilno izvajanje zimske službe po planu, istočasno pa določa in razporeja zasedenost kapacitet ter odloča o vrsti in količini posipnega materiala, ki je v takratnem trenutku potreben za intervencijo oziroma preventivo. Strojniki, vozniki, spremljevalci in pomožni delavci vršijo izvajanje zimskega pluženja in posipavanja po predhodnem razporedu, ki jim ga poda vodja izmene in je v skladu s planom pluženja oziroma posipavanja komunalnih cest, ulic in trgov. Po vzpostavitvi normalnih prevoznosti lahko podjetje izvaja tudi usluge čiščenja in pluženja za stranke, ki jih omenja 6. člen Odloka o ureditvi zimske službe v občini Krško (skupnosti stanovalcev, lastniki stanovanjskih hiš, imetniki pravice uporabe in lastniki poslovnih objektov, podjetja. ...), kateri so po istoimenovanem odloku v 4. točki 2. člena dolžni očistiti sneg na svojih javnih površinah. Začetek pluženja se prične, ko zapade 10 cm novozapad-lega snega in še vedno sneži, pogoj prevoznosti pa je pogojen z obvezno uporabo zimske opreme udeležencev prometa, v primeru snežnih razmer pa tudi obvezno uporabo verig. Odlok o ureditvi zimske službe v občini Krško v svojem 4. členu našemu podjetju nalaga obveznost "čiščenja vozišča po sprejeti prioriteti cest, tako da je vozišče zadnje prioritete pluženo vsaj enkrat ng_48 ur, razen če pristojni občinski sekretariat ne odloči drugače* (besedilo pete alineje omenjenega člena), kar bomo tudi izvajali. ##########•########### Ni odvisno ne od jeze in ne od simpatije. Snežni plug je treba nekam obrniti in voznik usmeri odrinjen sneg na tisto stran ceste, kjer je manj hiš. C PRILOGA KOSTAK NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 J RELACIJA PLUŽENJA IN POSIPAVANJA KOMUNALNIH CEST, ULIC IN TRGOV V OBČINI KRŠKO ZA ZIMSKO SEZONO 1995/96 IZVAJALEC KOSTAK KRŠKO • tel. 0608/21-928 TEK. ŠTEV. KRAJEVNA SKUPNOST RELACIJA DOLŽ. V KM ODGOVORNI OBVEŠČEVALEC STERENASSTRANI IZVAJALCA 1. ZDOLE Zdole-Anovec-Loke-Kremen -ASFALT 4,000 Sandi KOVAČIČ 2. ZDOLE Ravne-Šapola-Križe - ASFALT 1,900 Sandi KOVAČIČ 3. ZDOLE Zdole-Čele-Dolenja vas - ASFALT 4,600 Sandi KOVAČIČ 4. PODBOČJE Šutna-Jarek-Brezovica-Gradec - MAKADAM 4,700 Zvone MEŽIČ 5. PODBOČJE Jarek-Trebevnik - MAKADAM 2,500 Zvone ME2IČ 6. PODBOČJE Šutna-Hrastek-Brlog-Mladje-Gradnje-MAKADAM 4,400 Zvone MEŽIČ 7. PODBOČJE Žabjek-Stari Grad-Zavode-Jablanca-Globočice- MAKADAM-ASFALT 5,000 Zvone MEŽIČ 8. PODBOČJE Šutna-Znanovce - MAKADAM 1,100 Zvone MEŽIČ 9. PODBOČJE » Dobrava-Pristava-ASFALT 0,700 Zvone MEŽIČ 10. SENUŠE Sfliža-Križe-Drenovec (Kurja vas) - ASFALT 1,000 Zvone MEŽIČ 11. SENUŠE Senuše-Straža-Križe-Drenovec (Ladna) - MAKADAM 1,400 Zvone MEŽIČ 12. SENUŠE Senuše-Dolenje - MAKADAM 1,300 Zvone MEŽIČ 13. SENUŠE Straža-Dedni vrh - MAKADAM 1,300 Zvone MEŽIČ 14. LESKOVEC Velika vas-Brezje-ASFALT Brezovskagora-Nemškavas-lvandol-ASFALT 4,300 JožeMIHORIČ 15. LESKOVEC Volovnik-Loke-Leskovec - ASFALT-MAKADAM 2,600 JožeMIHORIČ 16. LESKOVEC Leskovec-Veniše-Velika vas - ASFALT 2,400 JožeMIHORIČ 17. LESKOVEC Brezje-Selce-Volovnik- MAKADAM 2,500 JožeMIHORIČ 18. LESKOVEC Brezovska gora-Kobile-Golek - ASFALT 2,400 JožeMIHORIČ 19. KRŠKO POLJE Brege-Drnovo -ASFALT 0,800 JožeMIHORIČ 20. VELIKI TRN Veliki Trn-Črešnjice-Zgornje Pijavško-Pijavško - ASFALT-MAKADAM 4,500 Sandi KOVAČIČ 21. VELIKI TRN Nemška vas-Vrhule-Ravni - MAKADAM-ASFALT 2,500 Zvone MEŽIČ 22. VELIKI TRN Dolenja Lepa vas-Lepa vas - MAKADAM 0,700 Zvone MEŽIČ 23. VELIKI TRN Planina-MAKADAM 0,400 Zvone MEŽIČ 24. RAKA Vrh-Videm-MAKADAM 0,700 Zvone MEŽIČ 25. RAKA Podulce-Vrh-MAKADAM 0,500 Zvone MEŽIČ 26. RAKA Brezje do meje z Občino Sevnica - MAKADAM 0,900 Zvone MEŽIČ 27. RAKA Zabukovje-Raški vrh - MAKADAM 0,600 Zvone MEŽIČ 28. RAKA Dolga Raka-Mikote-Rimš-ASFALT 2,500 Zvone MEŽIČ 29. RAKA Podulce-Dolenja vas-Gmajna - ASFALT 4,500 Zvone MEŽIČ 30. GORA Osredek-Golek - ASFALT 0,900 JožeMIHORIČ 31. GORA Cesta-Gunte-ASFALT 0,800 JožeMIHORIČ 32. GORA Gora-Dunaj-ASFALT 1,000 JožeMIHORIČ 33. GORA Gora-Straža-Strmo rebro-ASFALT 1,000 JožeMIHORIČ 34. GORA Ravne njive-Senožete - MAKADAM 1,100 JožeMIHORIČ 35. GORA Gora-Čretež-ASFALT 5,400 JožeMIHORIČ 36. KOSTANJEVICA Prekopa-Ostrog - ASFALT 1,100 Zvone MEŽIČ 37. KOSTANJEVICA črneča vas-Vrbje-Vrtača- MAKADAM 5,500 Zvone MEŽIČ 38. VELIKO PODLOG Veliki Podlog-Mali Podlog-ASFALT 1,100 Zvone MEŽIČ 39. VELIKO PODLOG Veliki Podlog (G.D.)-Pavlin-ASFALT 0,700 Zvone MEŽIČ 40. R02NO-PRESLADOL Presladol-Kranjc-Košeni vrh - MAKADAM 1,500 Sandi KOVAČIČ 41. ROŽNO-PRESLADOL Kališževec-Virant-Presladol - MAKADAM 2,200 Sandi KOVAČIČ 42. KOPRIVNICA Koprivnica-Jerič-Dol-Graben - MAKADAM 3,800 Sandi KOVAČIČ 43. KOPRIVNICA Veliki Kamen-Mrčna sela-Završe-Bobovše- MAKADAM Velik Kamen-Mrčnasela-Gorjup- ASFALT-MAKADAM 4,300 Sandi KOVAČIČ 44. KOPRIVNICA Veliki Kamen-Toplice-Vetrnik - MAKADAM 2,600 Sandi KOVAČIČ 45. KOPRIVNICA Koprivnica-Vehovar-Graben-Prevole-Vetrnik-ASFALT-MAKADAM 1,500 Sandi KOVAČIČ 46. KOPRIVNICA Koprivnica-Kladje-Handeja-MAKADAM 1,400 Sandi KOVAČIČ 47. KOPRIVNICA Veliki Kamen-Starc-Toplice - ASFALT-MAKADAM 2,600 Sandi KOVAČIČ 48. KOPRIVNICA Veliki Kamen-Čreta-ASFALT 2,000 Sandi KOVAČIČ 49. SENOVO Srebtno-Jablance-Ložce-Zalog do meje SO Šentjur - MAKADAM 15,000 Sandi KOVAČIČ 50. SENOVO Mali Kamen-Belo - MAKADAM 1,200 Sandi KOVAČIČ 51. SENOVO Reštanj-Zakov-Ravni Log-Jevša-Globoko - MAKADAM 6,900 Sandi KOVAČIČ 52. SENOVO Dovško-Poreber- MAKADAM-ASFALT 2,400 Sandi KOVAČIČ 53. BRESTANICA Brljavec-Raztez-Ribnik-ASFALT 3,700 Sandi KOVAČIČ 54. BRESTANICA Brestanica-Priževdol-Košeni vrh-ASFALT 4,000 Sandi KOVAČIČ 55. BRESTANICA Gorica-Anže-Graben - MAKADAM 4,000 Sandi KOVAČIČ 56. BRESTANICA Armeško-Raztez - MAKADAM 1,900 Sandi KOVAČIČ 57. BRESTANICA Brestanica-DolenjiLeskovec-Peč-ASFALT-MAKADAM 4,000 Sandi KOVAČIČ 58. BRESTANICA Armeško-Armez-Senovo - MAKADAM 1,700 Sandi KOVAČIČ 59. BRESTANICA Kancijan-Kladje-ASFALT 1,000 Sandi KOVAČIČ 60. DOLENJA VAS Stari grad-Libna-ASFALT 2,300 JožeMIHORIČ 61. DOLENJA VAS Stari grad-Marof-ASFALT 0,700 JožeMIHORIČ 62. KRŠKO Sotelsko-Sremič - ASFALT 1,400 JožeMIHORIČ 63. KRŠKO Sremič-MOHOR - MAKADAM 1,500 JožeMIHORIČ 64. KRŠKO Bučerca-Ponikva - MAKADAM 2,300 JožeMIHORIČ 65. KRŠKO Koritno-Ponikva-Anovec - MAKADAM 2,000 JožeMIHORIČ 66. KRŠKO Žadovenek-jez NEK - MAKADAM 2,800 JožeMIHORIČ 67. KRŠKO Tovarniška ulica-NE Krško-Spodnji Stari grad - ASFALT 6,500 JožeMIHORIČ 68. KRŠKO ulice 15,000 JožeMIHORIČ 69. KRŠKO ulice 13,500 JožeMIHORIČ 70. KRŠKO pločniki JožeMIHORIČ 71. LESKOVEC ulice in pločniki 9,700 JožeMIHORIČ 72. BRESTANICA ulice in pločniki 10,150 Sandi KOVAČIČ 73. SENOVO ulice in pločniki 13,674 Sandi KOVAČIČ 74. KOSTANJEVICA ulice in pločniki 9,700 Zvone MEŽIČ Seznam obveščevalnih mest v občini Krško ime in priimek obveščanje iz krajevnih iz območja cest obveščevalca skupnosti 1. KRŠKO ki sq po Odloku o komu- Jože LESKOVEC nalnfh dejavnostih raz- MIHORIČ KRŠKO POLJE vrščene v kategorijo ko- DOLENJA VAS munalnih cest ter vse uli- GORA ce in pločniki v Krškem in Leskovcu; komunikacija - UKV sistem javljanja iz terena in poročilo po končanem ogledu; 2. BRESTANICA ki so po Odloku o komu- Sandi ROŽNO nalnih dejavnostih raz- Kovačič ZDOLE vrščene v kategorijo komunalnih cest ter vse ulice in pločniki v Brestanici; Sandi SENOVO komunalne ceste krajev- Kovačič KOPRIVNICA nih skupnosti ter ulice in pločniki na Senovem; komunikacija - UKV sistem javljanja iz terena in poročilo po končanem ogledu; 3. KOSTANJEVICA komunalne ceste vseh Zvone PODBOČJE krajevnih skupnosti in uli- Mežič VELIKI PODLOG ce ter pločniki v Kostanjevici; Zvone VELIKI TRN komunalne ceste v kra- Mežič RAKA jevnih skupnostih; SENUŠE komunikacija - UKV sistem javljanja s terena in poročilo po končanem ogledu; OBVEŠČANJE IN NADZOR STANJA Obveščanje o razmerah na cestah občine Krško je eden pomembnejših dejavnikov uspešnosti, predvsem pa pravočasnoti oziroma nujnosti ukrepanja, zimskega pluženja ali posipavanja, kateremu vodstvo zimske službe namenja posebno pozornost, zato v ta namen organizira in vzpostavi vsako leto sistem nadzora stanja cestišč po krajevnih skupnostih, ki predstavljajo smiselno zaključene celote v občini Krško. Obveščevalci, ki so zadolženi za cestišča v posameznih krajevnih skupnostih, po ogledu cest obvestijo vodstvo zimske službe podjetja o stanju in prevoznostih, na podlagi dospelih podatkov pa vodstvo organizira potrebne aktivnosti izvajanja zimske službe. Sredstvo za obveščanje in komunikacijo med obveščevalcem in vodstvom komunalne službe je UKV sistem radiovez ali pa telefonski aparat. Obveščanje se v primeru snežnih padavin vrši dvakrat dnevno, v primeru normalnih okoliščin pa po potrebi, najmanj pa enkrat tedensko. Vsa obvestila tako obveščevalcev s terena kot dežurnih ekip ali pa tudi obvestila krajanov, podjetij, Sekretariata, Centra za obveščanje ali Postaje policije, v knjigo dežurstva oziroma obvestil vpisuje dežurni delavec vodstva zimske službe Sektorja Nizke gradnje, ki z vodjo zimske službe organizira nadaljnji potek pluženja oziroma posipavanja. Krajani in občani občine Krško kakor tudi podjetja in druge organizacije lahko svoja opaženja oziroma pripombe na izvajanje zimske službe sporoče vodstvu zimske službe v Sektor Nizke gradnje na telefonsko številko 0608/21-928 ali pa preko centrale podjetja 0608/21 -244 in 21 -169, komunicirajo pa lahko tudi s Centrom za obveščanje, ki deluje v občinskih prostorih Občine Krško in ima telefon 985 ali pa s Sekretariatom za gospodarsko infrastrukturo na občini Krško (0608/21-771). ČISTO ZA KONEC Povzemamo najvažnejše: - izvajanje zimskega pluženja se prične, ko zapade 10 cm novoza-padlega snega in še sneži - vsi udeleženci v prometu morajo imeti primerno zimsko opremo, da je zanje pogoj prevoznosti izpolnjen - zimsko pluženje in posipavanje se vrši samo na naštetih relacijah in po planu, tako da je cestišče v 48-tih urah vsaj enkrat spluženo - podjetje KOSTAK d.d. vrši tudi usluge čiščenja in posipavanja za pravne in fizične osebe, ki so po Odloku dolžne same čistiti svoje površine - podjetje je organiziralo tudi prodajo posipnih materialov za vse občane na sedežu podjetja v dopoldanskem času vsak delovnik - za vse pripombe, vprašanja, pobude in obvestila je na razpolago telefonska številka Sektorja Nizke gradnje 21-928 - POKLIČITE - nazadnje pa SREČNO VOŽNJO vam želi VODSTVO ZIMSKE SLUŽBE PODJETJA KOSTAK d.d. C NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 RAZVEDRILO u Farmacevtov nasvet Kako uporabljati kapljice za nos? Kapljice za nos so tekoči zdravilni pripravki, namenjeni za zunanjo uporabo. Doziramo jih po kapljicah in so lahko vodne ali oljne raztopine. Kapljice so lahko za večkratno uporabo, vendar imajo omejen rok uporabe, največ 1 mesec po prvem odpiranju. Kako uporabljati kapljice za nos 1. Umijte si roke! 2. Glavo rahlo nagnite nazaj! 3. Vkapajte predpisano število kapljic v vsako nosnico. 4. S kapalko se ne dotaknite sluznice v nosu! 5. Glavo držite v tem položaju, da vam kapljice ne stečejo v grlo. 6. če vam ostanejo kapljice v kapalki, jih zavrzite! 7. Stekleničko dobro zaprite in jo spravite v originalno ovojnino. 8. Umijte si roke! Opozorila: - zdravila hranite na suhem mestu, pri sobni temperaturi - zdravila hranite nedosegljivo otrokom! mr.ph. speč. imform. Breda D. Sotošek, zasebni lekarnar Lekarna pod Sv. Rokom Sevnica Glasbeni gost Skupina HOLDER Vibrofon Akcijska prodaja od 10. 10. do 30. 11 V času akcijske prodate vsak kupec motorne žage prejme darilni paket. POOBLAŠČENI PRODAJALEC 68270 KrSko. Hočevarjev tla 5 SLO - telefon. Iex 0608/33 359 Niran Rudan proslavil Jubilej Leskovec pri Krškem, 8. decembra - V diskoteki Pacific je v petek nastopil Krčan Miran Rudan, ki te dni slavi deseto obletnico delovanja, ob spremljavi novogoriške skupine Avtomobili. Pogovor z Miranom Rudanom bo objavljen v naslednji številki. (Galex) * MUSTANG* J E A H S E T C . kolekcija MED VODILNIMI NA ZAHODU, SEDAJ TUDI PRI NASH! Do 31.12.1995 40% nižje cene kot v tujini. LAN °* 4-iu"ia> Krško prodajalna •"-18" tekstila 8ob.8»-13" Koncert - Rambo Amadeus V soboto, 9.12., se je v organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka ob prostorski pomoči F.U.K. Brežice zgodil finalni koncertni dogodek v iztekajočem se letu. V nabiti polnem prostoru sta prisotne ogrevali dve predskupini iz Hrvaške (Lijeni Hinko, Touch Fiction). Obe si zaslužita več pozornosti, saj sta bili odlično uigrani, a zaradi časovne omejitve je bila vsaj ena čisto odveč, ker se je izkazalo, da je bila zaradi tega točka večera občutno prekratka. Izkazalo se je, da so bili vsi prisotni v pričakovanju RAMBA A., ki slovi po svoji besedni duhovitosti balkanskega folkreperja brez dlake na jeziku. Rambo je nastopil s svojo stalno ritemsekcijo Sile osovine, ki tvori celotno zasedbo pod imenom Lažni car Ščepan Mali, ta je obogatena še s pihalno sekcijo. Rambo Amadeus je na začetku predstavil nekaj neznanih skladb iz najnovejšega repertoarja, v drugi polovici pa je razvnel prisotne z znanimi hiti, ki pa so se na vrhuncu prehitro končali. (Mr. Jožo) HAQ\Q • PAPIRNICA • IGRAČE * DARILA • • TRAFIKA • ŠPORT • FOTO STUDIO ¦ FOTOKOPIRANJE • MAGIC STUDIO Široka ponudba igrač in daril za obdaritev otrok. Novoletne jelke, razni obeski, bunkice, jaslice, lučke... 5 Ugodni pogoji plačila za vrtce, šole, sindikate, itd.. Skupino Holder sestavlja pet mladih študentov, ki že tri leta igrajo priljubljeno rockov-sko glasbo. V sedanji zasedbi igrajo približno leto dni. Njihov repertoar obsega pravi ročk in rock'n'rol. Veliko igrajo v študentskih metropolah, Ljubljani in Mariboru, manj jih poznamo v Posavju, od koder prihajajo. Med mladimi so zelo priljubljeni, saj igrajo pravi "šti-mung", znan iz časov Beatlov. Igrajo v naslednji zasedbi: Miha Nemanič - vokal, Zoki Zlatic - kitara, Jernej Andrejaš -bas kitara, Tomi Hom - klaviature in Igor Čuček - bobni. Študirajo v Ljubljani, med vikendom, prazniki ali počitnicami pa vadijo v Leskovcu. Jernej Andrejaš: "Igramo ročk in tudi druge podobne zvrsti glasbe. Doslej nismo veliko nastopali na glasbeni sceni, saj smo hoteli najprej doseči določeno raven. Nastopali smo predvsem v študentskih krogih in se kalili. V treh letih smo izpilili svoj slog. Menimo, da je prišel čas, da svoje znanje pokažemo tudi drugim. Ob tem začenjamo s snovanjem svojih komadov. To je drugi koncert v Posavju in z veseljem ugotavljamo, da se na naših žurih zbere ogromno mladih in tudi nekaj starejših nostal-gikov, ki prisegajo na pravi ročk." Igor Čuček: "Naš repertoar je kar obsežen, vlagamo pa veliko naporov, da ga kar naprej širimo. Kot je že povedal Jernej, največ nastopamo v obeh univerzitetnih centrih. Za martinovo smo nastopali v mariborskem Štuku in zabavali več kot 700 udeležencev martinovanja. Vedno je veliko poslušalcev in skoraj vedno zelo hitro zmanjka pijače. Smo nova generacija rockerjev, ki si želi kulturo poslušanja dvigniti iz čistega komercializma. Trudimo se, da bi naši poslušalci odhajali domov veseli, dobro razpoloženi in da bi se vedno vračali. Prodor na glasbeno sceno je zelo težak in na poti naletiš na vse mogoče ovire. Ko smo se odločili za skupno igranje, smo si zadali nalogo biti kakovostni in ne zgolj eden izmed mnogih ansamblov. Želimo, da bi se nas še dolgo spominjali." V naslednjih dneh bodo nastopili na več žurih, s ponosom pa povedo, da v januarju pripravljajo dobrodelni koncert, s katerim nameravajo denarno podpreti prijatelja, talentiranega glasbenika, ki pa si zavoljo denarnih težav ne more nabaviti potrebnega klavirja. Dober obisk potrjuje njihovo samozavest. Med mladimi imajo veliko prijateljev in ob podpori sponzorja nastane prav prijeten večer. Upajmo, da bodo nadaljevali s svojim vzponom in še dolgo privabljali velike množice mladih. (Toni) Če smo v prejšnji številki omenili izvrstno pevko skupine Nova 3, ne bi smeli zaobiti instrumentalnega dela, ki zasluži vse pohvale po sobotnem nastopu (kot predskupina LET 3). Ritemsek-cija sicer potrebuje še nekaj rutinskega dela, bo pa s časom dosegla kompaktnost. Zato pa je kitara narejena zelo prefinjeno in harmonično. Kompletna slika močno spominja na legendarne XTC in kakšne DEVO iz zgodnjega obdobja. Ampak to naj bi bile le površinske smernice, saj Nova 3 premore izvirnost, ki je vredna pozornosti. Le tako naprej! Po krajšem premoru so se na odru pojavili LET 3 v starojugo-slovanskih policijskih dežnih uniformah in na "šapkah" z mirovnimi simboli PEACE, enako ime nosi tudi zadnji CD, ki ga promovirajo že skoraj eno leto. Že po drugem komadu "U životu prolazi samo vjeran pas" (v izvirniku je ta komad delo danes že legendarnih punkrokerjev z Reke - Termitov) so se pojavili v medijih. In res je, da "fluid" med skupino in obiskovalci ustvari le skupina s takim "perfor-mansom", saj niti za trenutek ne pojenja pozornost, ki jo znajo izvabiti tudi s kostumografijo, ki jo vokalist spreminja iz komada v komad. LET 3 so dokaz, da punk ročk poganja mladice, ki jim bo sledil razcvet. Tudi reška scena se prebuja z legendami, kot so Paraf, Termiti. Let 3 so za seboj pustili nepozaben vtis, F.U.K.-ovci pa so dobili še en plus v seriji odličnih glasbenih prireditev, ki jih premore ubogo Posavje. (Mr. Josef) Bajaga in Inštruktor! v Pacif.cu Diskoteka Pacific prireja v petek, 15. decembra, Jagermeister party, v soboto, 16. decembra, pa se bo v Pacificu predstavil Momčilo Bajagič - Bajaga s skupino Instruktori. Vabljeni! ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS/ Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 -ap^^f^ čas oddajanja: K^ Ob sobotah oddaja- mo dokler nas boste ^r ^5 klicali. Vsak dan oddajamo msd S.30 In 24.00 uro. Nagradna križanka Dolenjskih pekarn Sponzor današnje križanke so Dolenjske pekarne iz Novega mesta, ki prodajajo svoje viso-kokakovostne pekarske izdelke tudi v krških in brežiških prodajalnah. Ob navadnih, okusnih vrstah kruhov namreč v Dolenjskih pekarnah posvečajo veliko pozornosti najnovejšim dosežkom znanosti in v svojo proizvodnjo uvajajo polnozrnati kruh. Hkrati pa ne nameravajo opustiti tradicije peke kruha, ki je zakoreninjena med kmečkimi gospodinjami. Zato lahko svojemu kupcu postrežejo z resnično širokim izborom izdelkov, med katere sodijo tudi keksi in sladice. Tudi tokratna nagrada bo izžrebanim reševalcem križanke prinesla nekaj teh dobrot. Za prvo nagrado obljubljajo v Dolenjskih pekarnah izlet v Garda-land (spomladi), za drugo vrednostni bon za 4.000 tolarjev in za tretjo torto po izboru. Drugo in tretjo nagrado boste lahko prevzeli v eni izmed prodajaln, kjer imajo na voljo izdelke Dolenjskih pekran. V Krškem so to Market Gazela na tržnici, Agro-kombinatovi lokali na Vidmu, v Krškem in Resi, Preskrbina poslovalnica 13 v Kostanjevici, v Brežicah pa boste lahko odšli v prodajalno Živil v Intermarketu ali v Blagovnico Posavja. Pravilne rešitve pošljite do sobote, 16. decembra, na naslednji naslov Naš glas (za nagradno križanko), CKŽ 23, Krško. Rešitev križanke iz devetintri-desete številke. Vodoravno: SKUTER, PASIVA, ORTNEK, PAROLA, ATOL, GAG, SEDEJ, SK, ACIDOZA, SPA, LEDA, EN-KALON, ETEN, IJAR, ND, Rl, ASEN, UTA, ILEANA, ARIH, JEKLO, BANANA, ANAPA, AGA- DIR. Sponzor Bojan Macur s.p., ki izdaja prvi posavski ugankarski časopis - Petkove uganke, bo nagradil štiri reševalce: 1. na- grado prejme Niko KEŠE, Raka 37, Raka (3.000 SIT); polletno naročnino na Petkove uganke pa prejmejo: Franjo B. GREGL, Bizeljska cesta 31, Brežice; Zdravko KERIN, NHM 21, Sevnica in Tone RIHTER, Sremiška 1, Krško. i j.;| NAŠ GLAS FRANC NOGOM MANUEl VELIKI PREROK OTOK NA DONAVI DANSKI OTOK OB ZELANDU STANE NAREKS n \j .- ILaaH^ "itiisMiii AMER PREDSED. JOHN 1 *<*Jafcfc.'*^r- *! Kaa*ajajflfl SLOV NOWWR ZORAN 2 # $&*! , judfJev SIN ANTIČNO IME 'mk^^^A m « Ifci A pr BIKOV GLAS KDjOfe* "k ZA NIN m. m w f % jiJh-^J« hj BRItANSKI DRZAVNK SESTAVIL BOJAN MACUR NOGOM STADION V BEOGRADU NAJVEČJA DRŽAVA VBRAZIUJ ZAČETNIK HRV, GLASB. SKUPINA IGRALKA STUP1CA STEUNIK 9 6 MESTOMA J. CtA GOSPODIČNA (Frane.) 4 1C « h DRAG KAMEN RDEČE BARVE ANGL REŽISER DAVID 5 OTOK V JADRAN. MORJU NEMŠKI PISATELJ DHER NIZOZ. SLIKAR JAN FRANC. SUKAR MAX CEHOV OLGA TROPSKA OVUALKA BOGOVI V GERMAN MT0L0GUI ANJA RUPEL TOi3GW (JOŽE) 7 6. ŽIDOV. MESEC NORV PISATELJ VIŠINSKA TOČKA 8 ICTONJOSl KRAJ Ml OPATUl AfflOOTNO ME PO ROJSIVJ , IVAN ZADNIK KAIOVC USTANOVITELJ SK-HEMA * SLOV. PEVEC VILI OKRASNA CVETLICA i 11 BjBBV 1DST STEBUA VARHTEK-UR 10 1 2 3 4 5 6 7 8 4 r 4 8 10 11 5 4 e PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 J NA KRATKO: OKO Svoboda Senovo praznuje Odvoz komunalnih odpadkov - zastoji t središču mesta Brežice, decembra - Po mnenju nekaterih občinskih svetnikov pa tudi občanov predstavlja odvoz smeti iz mestnega središča Brežic velik problem. Odvoz smeti, ki se izvaja med 7. in 15. uro, povzroča zastoj prometa, predvsem na Cesti prvih borcev in Čemelčevi cesti. Občinski svet je predlagal podjetju KOP Brežice, da se odvoz smeti iz omenjenih odsekov uredi v drugem času, po možnosti po 19. uri ali pa tudi v soboto oziroma nedeljo. Iz KOP-a so sporočili, da odvoz komunalnih odpadkov s Ceste prvih borcev, Trga izgnancev, Černelčeve ulice in Hollijeve steze poteka po načrtu, kar pomeni odvoz v ponedeljek in četrtek od 6. do 7. ure zjutraj. Odvoz smeti iz omenjenih ulic je organiziran dvakrat tedensko, ker je v teh ulicah največ trgovskih in drugih lokalov, ki imajo dostavo blaga čez teden, zato se jim največ smeti (embalaže) nabere med tednom. Odvoz v soboto zvtčer ali nedeljo ne bi zadostoval. Prav tako bi odvoz v tem času k^zil videz mesta preko vikenda, saj bi polni oz. prazni zabojniki ža smeti stali na pločniku vse do ponedeljka. Zaradi raznih pripomb pa bodo skušali odvoz opraviti še pred sedmo uro in tako preprečiti zastoje v prometni "špici". Vendar pa opozarjajo, da se v primerih višje sile (dež, sneg ...) razpored odvažanja komunalnih odpadkov lahko spremeni. (Galex) Zal iK-a Brežice, decembra - Stanovalci Gubčeve ulice, okrog bivšega doma JLA, so na urad župana Avšiča naslovili že dve peticiji, s katerima so zahtevali odpravo organiziranja koncertov, ki jih pripravlja Forum ustvarjalcev kulture. Sklican je bil tudi sestanek, ki so se ga udeležili stanovalci, predstavnik občinske uprave in predstavniki Foruma, vendar pa slednji sprejetih sklepov še ne izvaja. Zato so ogorčeni stanovalci na občinski svet naslovili pobudo, s katero želijo, da občinski organi prepovejo organiziranje koncertov. Občinski svet do tega vprašanja še ni zavzel stališča. (Gaiex) Glasbeniki so obiskali vrtec Letos že drugo leto obiskujem godalno komorno skupino v glasbeni šoli Krško. V petek, 1. decembra, smo imeli nastop z glasbeno pravljico. Nastop se je pričel zgodaj dopoldne. Igrali smo dve igrici v vrtcu na Vidmu, potem pa še eno v krškem vrtcu. Malčki so presenečeni opazovali. Največ občudovanja je požela pozavna. Nastopi so potekali brez težav. Na koncu igrice je tovarišica Suzana Drobila predstavila instrumente. Ko je govorila o materialih, iz katerih so narejeni, smo izvedeli od malčkov naslednje stvari: flavta je iz srebra, pozavna iz zlata, violončelo in violina pa iz lesa. Vsi smo se zabavali, ne samo gledalci. Posebej pa mi nastopajoči, saj nam ni bilo treba v šolo. Nad tem se ni nihče pritoževal. Saša Peteline, 6.r Novinarski krožek, OŠ Artiče Promocija prvega literarnega projekta F.U.K. Brežice Brežice, decembra - V galeriji Meke so se prejšnji teden predstavili avtorji prve literarne zbirke Pesmi v založbi brežiškega F.U.K-a in Študentske založbe ŠOU, kar je privabilo veliko številnih obiskovalcev. Na začetku jih je Goran Šalamon seznanil s sedanjo aktivnostjo literarne sekcije v okviru Foruma in z nadaljnjimi načrti. Ob isti priložnosti se je Bojan Levak - Gus prvič samostojno predstavil s svojimi likovnimi deli. Dogodek so glasbeno popestrili člani pola-kustične skupine Super vaja (Krško-Brežice). (Mr. Jožo). Pet let skupine Kresnica Šentjanž, 9. decembra - Z bogatim pevskim repertoarjem v nabito polni dvorani je skupina Kresnica uspešno obeležila peto obletnico svojega delovanja. Skupina, ki ob spremljavi kitare in sintetizatorja izvaja cerkvene popevke, je bila po besedah Renate Kuhar, vodje in organizatorice skupine, formalno ustanovljena leta 1990. Sestavljajo jo dekleta med 12 in 19 letom, skrbijo pa tudi za podmladek, skupino Kresničke, v katero vključujejo deklice od prvega do petega razreda. "Program, ki vključuje tako pesmi kot tudi različne šaljive dramske prizore, pripravimo sami in ga predstavimo na nastopu. Do sedaj smo izvedli že več kot dvajset zahtevnih nastopov na različnih prireditvah," pravi Jani Žganjar, ki skrbi za instrumentalno spremljavo. Vzdušje v dvorani sta popestrila gosta, Marjan Bunič, pevec in vodja skupine Gloria iz Ljubljane, in ravnatelj salezijanske skupnosti gimnazije Želimlje, Lojze Dobravec, ki je tudi sicer duhovni vodja skupine Kresnica. (Jakob) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU SO plodnih let neprekinjenega delovanja Senovo, 10. decembra -Pred 50 leti, natančno 5. avgusta leta 1945, je bil ustanovljen Odbor ljudske prosvete, predhodnik slavljenca. Skozi zgodovino je bilo nekaj preimenovanj, od KUD Bohor Senovo do sedanjega DKD Svoboda Senovo. Priljubljenost med ljudmi ter ohranjeno pisano in fotografsko izročilo pričata o velikem delu in odlični organizaciji, ki je opravila zaupano ji nalogo. Predsednik DKD Svoboda Senovo Toni Pleterski: "Iz bogate dokumentacije se da razbrati vsa dejavnost in organiziranost drušva. Prepričan sem, da imamo eno najbolj popolnih in najbolj ohranjenih gradiv, ki se ga ne bi sramovala nobena profesionalna institucija. V avgustu 1945 je skupina kulturnih in političnih delavcev ob podpori številnih krajanov ustanovila Odbor ljudske prosvete. Ustanovljenih je bilo pet sekcij: pevska, dramska, knjižnica, delavska univerza in športna sekcija. Že čez dober mesec so člani pripravili prvo skupno prireditev, Z nastopom folklorne skupine začeli praznovanje Folklorna skupina predstavila različne slovenske plese Senovo, 9. decembra - Folklorni skupini, najmlajši izmed številnih sekcij DKD Svoboda Senovo, je pripadla čast, da začne prvo prireditev v počastitev 50-te obletnice društva. Ob tem je folklorna skupina praznovala tudi svojo trinajsto obletnico. Ustanovljena je bila 13. decembra 1982 na pobudo Zore Vrečko in še nekaterih delovnih članov DKD Svobode. V tem obdobju, ki je za nekatere dolgo, za druge kratko, je imela skupina veliko dela, veliko vaj in nastopov. Delovnost in ljubezen do plesa sta njihov zaščitni znak. Sodelujejo s priznanimi koreografi, kot sta Tončka Ma-rolt in Metod Špur, s tem delom pa se uspešno spoprijema tudi Toni Petrovič, vodja folklorne skupine. Predstavili so se s kozjanskimi, prekmurskimi, gorenjskimi in pohorskimi plesi. Zaplesali so številni novi, nekateri zelo mladi plesalci in zaigral je povsem prenovljen sedemčlanski orkester. Med plesi se je predstavila ci-trarka Jasmina Levičar in nato še harmonikarska šola Tonija Sotoška (nastopili so udeleženci Zlate harmonike Ljubečne). Enega izmed odmorov so izrabili za podelitev priznanj in daril najbolj zvestim članom. Bronasto Maroltovo značko za petletno neprekinjeno delo so prejeli: Natalija Bahčič, Jožica Hic-taler in Ivan Kunej. Srebrno Maroltovo značko za desetletno neprekinjeno delo sta prejela: Vesna Kunej in Darko Gorenje. Posebna darila za dolgoletno delo s folkloro so prejeli: Zora Vrečko, Slavica Ševerkar, harmonikar Toni Sotošek, koreograf Metod Špur in vodja folklorne skupine Toni Petrovič. Čez dve leti bodo praznovali petnajstletnico dela, takrat pa pridejo na vrsto zlate Maroltove značke. Buren aplavz po vsaki izvedeni točki je bil lepa nagrada in upajmo, da tudi spodbuda za še bolj zavzeto delo vseh nastopajočih. Čestitke za prelep večer in bodočo obletnico. (Toni) Cestne službe niso presenečene nad prvim snegom Zapadel je prvi sneg in povzročil mnogo nevšečnosti voznikom na cestah. Z delom so pričeli tudi delavci v cestnih podjetjih. V Brežicah, Krškem in Sevnici so se dobro pripravili na zimske razmere. Povsod so zatrdili, da razpolagajo z dovolj posipnega materiala, dovolj pa imajo tudi delovne moči. Sklenili so tudi pogodbe s kmeti kooperanti. V sevniškem podjetju za varovanje in varstvo cest vzdržujejo ceste na območju Krško-Sevnica in del magistralne ceste od Krškega do Dobruške vasi. V Brežicah skrbijo za približno 200 km cest, najbolj pomembna pa je magistralna cesta M1, ki je tudi najbolj obremenjena. V Krškem skrbijo za 200 km cest, imajo dovolj posipnega materiala in dovolj delovnih strojev. Povsod pa so poudarjali, da so bili letos dovolj zgodaj opozorjeni s strani operativnega štaba. Prav tako v vseh treh podjetjih dežurstva tečejo 24 ur na dan, saj se po vseh svojih močeh trudijo, da bi zadovoljili želje in potrebe voznikov ter krajanov. (Bobby) sioiiriiiiici mm y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ 1 Šmarje 13 ^ 068/81-118 P.E.N0V0 ljubljanska c. 27 068/323-000 ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem. V vsem tem času smo delali zelo zagnano. Ob 25. obletnici je takratni predsednik Anton Horjak samo za dramsko sekcijo navedel naslednje podatke: naštudiranih in odigranih je bilo 62 iger, spevoiger in operet, odigranih 197 predstav, od tega na domačem odru 124 predstav in 73 predstav na gostovanjih. S časom so nastajale nove sekcije. V letu 1949 se je takratnemu KUD Bohor pridružila sindikalna godba, leta 1953 je bila ustanovljena folklora, v letih od >975 do 1991 so v društvu Zaključna prireditev praznovanjaSO-letnkte bo na dan državnosti, 26. decembra, v kulturni dvorani Doma XIV. divizije, kjer bosta med izvajalci programa nastopila tudi pihalni orkester in oktet Vse Senovčane vabi/o, da skupaj z njimi počastijo visoki jubilej, skrbeli za filmsko dejavnost, v okviru glasbene sekcije je delovala glasbena šola (citre, kitara in harmonika), delovali so zabavni ansambli, oktet, ustanovljena je bila šahovska sekcija in drugo. Nekatere dejavnosti so se osamosvojile in skoraj vse dočakale žalosten konec zamr-tja njihove dejavnosti. Delovanje društva je bilo vseskozi odvisno od dela uprave in posameznih sekcij. V času petdesetletnega delovanja smo imeli šel predsednikov: Alojza Avsenaka, Alojza Jazbeca, Antona Horjaka, Rudolfa Brenceta, Mata Zakoška, zadnjih 30 let pa to funkcijo opravljam jaz. Trenutno v društvu delujejo pihalni orkester z okrog 60 člani in učenci, folklora s 35 člani, dramska sekcija s 40 člani, knjižnica, oktet in šahovska sekcija s 15 člani. V prehojenem času je bila najbolj dejavna dramska sekcija s povprečno dvema odigranima predstavama na leto, najbolj plodna režiserja pa sta bila Anton Horjak in Zinka Gu-ček. Ponosen sem na naše skupno delo in dosežke". Za svoje plodno in nepretrgano delo je društvo prejelo veliko priznanj, med njimi tudi zlato od-ličje I. stopnje Socialistične republike Slovenije. Veliko nagrad in pohval so osvojile posamezne sekcije in posamezniki. Zadnje in največje priznanje za posameznike, Zlato Prešernovo plaketo, je ob kulturnem prazniku prejel predsednik DKD Svoboda Senovo. Priznanje je ob pravem času prišlo v prave roke. (Toni) SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje Opravičilo Pri pisanju članka o sodelovanju gospe Justi Gnedič-Kozinc na slovesnem zborovanju članov krajevne organizacije društva izgnancev 1941-1945 Sevnica v dvorani kulturnega doma v Sevnici 9. novembra ("Oklepajte se svoje rodne zemlje", NG št. 40, 6.12.1995) sem pomotoma zamenjal pesem Justi Gnedič-Kozinc, ki jo je prebrala in je do sedaj še ni nihče zapisal, s pesmijo pokojne Salmičeve "Kje ostal si, dom premili?" • Justi Gnedič-Kozinc, Videnje vere Vera je izvir, ki ga gora zakriva in v bister studenec se zliva. Pa pride popotnik tja na brege, napiti se hoče čiste vode. Poklekne k vrelcu, nastavi dlani, iz njih se odžeja in okrepi. Okrepljen s čisto vodo, lahkih je nog pospremil studenca čistega tok. In vidi: nekje struga suha ga čaka, drugje kmet z njim zemljo namaka. Nekdo si z njim žejo gasi, drugi umazanijo sprati želi. Nekateri pa studenca čistega vodo prestrezajo v lončeno in drugo posodo. Želijo z njo trgovati in kot čudežno vodo najbolje prodati. Saj človek, ki ga skrb in delo utruja, pride rad k njemu, ki vodo ponuja. Sprva trgovci bosi in goli prodajali vodo v stekleni posodi. A ko opomogli se s čudežno vodo, prelili so jo v zlato posodo. Posodo postavili na piedestal, kjer se svetila je bolj kot kristal. In trume žejnih h piedestalu hiti, hočejo vode, ki okrepi. A ko zagledajo zlato posodo, pozabijo žejo in čudežno vodo. Kakor v transu množica vre, a truma trgovcev jo še podžge. Njih čustva s čudežem vsa so prevzeta, skupno častijo zdaj zlafga teleta. Voda prej čista, zdaj se skali, v zlati posodi se usmradi. J Studenček bistri pa mimo hiti, m ko množica žejnih posodo časti. i ¦ Popotnik to vidi, se vrne v gore, 2 napiti se hoče čiste vode. ž Poklekne k vrelcu, nastavi dlani, o. iz njih si nabere novih moči. &. C NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 ŠOLA - KRONIKA D posavje posavje po. TRGOVINA IN GOSTINSTVO 68250 Brežic«. Cesta prvih borcev 35 V predprazničnih dneh nudimo svojim spoštovanim strankam širok izbor blaga po ugodnih cenah: Ob gotovinskem plačilu nudimo med 15. in 31. decembrom 95 popust za naslednje vrste blaga: * 10% popusta za tekstil in obutev * 5% popusta za zlatnino * 5% popusta za belo tehniko ter avdio in video naprave Radi bi Vam, spoštovani kupci, povedali tudi to, da bodo prodajalne trgovskega podjetja Posavje v predprazničnih dneh normalno odprte, torej se boste po nakupih lahko odpravili tudi v soboto popoldne, tja do večernih ur. V nedeljo pred božičem in silvestrovo bodo dopoldne odprte dežurne prodajalne trgovskega podjetja Posavje z živili, časa in ugodnih priložnosti boste torej imeli dovolj. Zato si privoščite užitek potepanja po prodajalnah, polnih predpraznič-nega vrveža. Tudi to je del prazničnega vzdušja, ki ga je treba doživeti. Osnovna šola KOPRIVNICA objavlja JAVNO DRAŽBO Naprodaj bodo naslednje premičnine: IZKLICNA CENA 53.470,00 SIT 99.390,00 SIT 700,00 SIT/kom 19.770,00 SIT 15.645,00 SIT 31.680,00 SIT 30.703,00 SIT 44.144,00 SIT 14.144,00 SIT 15.811,00 SIT - videorekorder GOLDSTAR RR 40 - fax Panasonic KX-F-130 - videokasete - multipraktik GORENJE - brusilnik tračni TB 75 A - krožna žaga - stabilna - telefon Panasonic - TV Sintronix TC 2810 - telefon Iskra - drobno orodje (klešče, kladiva ...) POGOJI: 1. Javna dražba bo 15.12.1995 ob 10. uri v prostorih OŠ Koprivnica. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na dražbi predložiti pooblastilo. 3. Vsak kupec mora kupljeno blago takoj plačati in odpeljeti. 4. Prodaja poteka po načelu "videno - kupljeno". Kasnejših reklamacij ne upoštevamo. 5. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 0608/79-177. Požar v Vinu Brežice Uničeni podstrešni poslovni prostori Brežice, 5. decembra - Okoli 17. ure je PGE Krško prejela obvestilo o požaru v podstrešju poslovne stavbe Vina Brežice, na Cesti prvih borcev 5. Požar je izbruhnil v podstrešnih prostorih zaradi napake na podaljšku z dvojno vtičnico. Kraj požara so si ogledala preiskovalni sodnik, državni tožilec, kriminalistični izvedenci in komisija UNZ Krško ter ugotovili, da je požar nastal v podstrešnih prostorih oziroma pisarni fi-nančno-računovodske službe. Popolnoma so zgorela lesena vrata pisarne, prav tako pa je bil obžgan tudi lesen podboj. V pisarni so zgorele vse omare in pisalne mize. Komisija je mnenja, da je zaradi napake na podaljšku z dvojno vtičnico do požara prišlo najprej v pisarni fi-nančno-računovodske službe, nato pa se je preko ostrešja razširil na levo in desno stran zgradbe (30 x 20 metrov), tako da je v celoti uničil vseh petnajst prostorov na podstrešju poslovne zgradbe Vina Brežice. Vsi prostori, vključno s pohištvom in računalniki, so uničeni. Nastala škoda je po prvih ocenah okrog 150 mio tolarjev. Po besedah direktorja Karla Recerja je to velika tragedija za podjetje, še toliko bolj, ker se je to zgodilo ob koncu leta in tako ne bodo postorili na tržišču tistega, kar bi bilo nujno potrebno. Pri gašenju požara, ki je bil lokaliziran šele ob 20. uri, so sodelovali gasilci PGE Krško, GD Brežice, GD Kapele, GD Skopi-ce, GD Globoko, GD Pohanca, GD Velika Dolina, GD Obrežje, GD Cerina, GD Mihalovec, GD Veliki Obrez in GD Brežice okolica. (Galex) PIStelc, pištolice... Dne 5.12 je bil ob 15.30 na izstopu iz Slovenije na MP Slovenska vas kontroliran voznik osebnega avtomobila ZG 972-EB, državljan RH V.F., roj. 1937. V predalu armaturne plošče je policist našel revolver znamke Rossi kal. 38 special s petimi naboji in še škatlo s 16 naboji. Dva dni kasneje je ob 19.15 na MMP Obrežje z osebnim avtomobilom ZG 334-RI izstopal državljan Hrvaške M.B., roj. 1955. V predalu voznikovih vrat so našli samokres znamke Lla-ma kal. 9 mm z nabojnikom in vsega skupaj 27 nabojev. S0LA NI SALA Policija svetuje AnHeta Malo za šalo, malo za res sem sošolcem postavila vprašanje. Vprašala sem jih, kdaj v šoli vzdihnejo: to je pa tako smota-no! Takole so mi odgovorili: - pri slovenščini, če pišemo kontrolno nalogo, ker vem, da bom dobil slabo oceno; - ko imamo SND; - pri matematiki, zaradi računanja; - kadar se učiteljica krega; - kadar česa ne znam; - kadar pišemo narek; - pri glasbenem pouku. Lucija Novšak, 3.d. nov. krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica Malo za šalo, malo za res sem sošolcem postavila vprašanje. Vprašala sem jih: Kdo ali kaj ti je v našem razredu najbolj všeč, odgovorili pa so takole: - Matej Keršič; - Grega Vavtar; - učilnica; - matematika; - kadar ima kdo rojstni dan; - kadar je učiteljica vesela; - kadar pojemo. Odgovore je zbrala: Lucija Novšak, 3.d. nov. krožek OŠ Savo Kladnik Sevnica Petarde so nevarne in škodljive Da bi nam bilo lepše, bi: - morali imeti boljše odnose med posameznimi državami in preprečiti prodajo orožja. Primož 7.b. - morali namesto strojev delati ljudje. Tako bi bilo več delovnih mest. Katarina 7.a. - morali končati z vojnami. Mojca 7.a. - morali uveljaviti sklad za rabljene potrebščine in druge stvari. Nataša 7.a. - morali biti brez kriminalcev. Martin 7.a. - morali nižjim slojem povečati zaslužek in pokojnine ter di- rektorjem in poslancem zmanjšati plače. To bi bilo treba storiti čim prej, ker se revščina nenehno veča. Dlje ko bomo čakali, slabše bo. Damjan 7.b. morali denar, namenjen za vojsko in orožje, nameniti revežem. Sandra 7.a. morali več denarja prispevati sirotišnicam in organizirati pogostejše akcije RK. Več organizacij bi moralo pomagati revnim staršem, da ne bi zavrgli svojih otrok. Gregor 7.b. Zbrala: Nuška Cirjak, 7.b., novinarski krožek, OŠ Artiče .VUuHRNIZrJASTVO f DELOv7J čaL JT^i WT0MAfMT CKŽ132b.Kfl§HO Tel:0608^21-046 UGODNA PRODAJA ZIMSKIH GUM: NOKIA, MICHELIN, SAVA, DUNLOP, BARUM... V prejšnji številki smo že pisali o uporabi pirotehničnih sredstev, predvsem petard. Neprevidno, objestno in nepremišljeno prižiganje in metanje petard ter drugih pirotehničnih sredstev povzroča vrsto nezaželjenih posledic, od katerih so najpogostejše: poškodbe oči, rok in obraza, hude opekline, poškodbe oblačil, požari, poškodbe vozil in druge oblike premoženjske škode, vznemirjenje ljudi na javnih krajih, motenje ljudi s hrupom in kaljenje miru ter ogrožanje varnosti oseb v zasebnih prostorih, mučenje in grdo ravnanje z živalmi ter druge podobne oblike ogrožanja varnosti in motenje ljudi v njihovem delovnem ali bivalnem okolju. Kaj je prepovedano? Za uvoz pirotehničnih sredstev mora imeti uvoznik dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Nabava in posest petard ter drugih pirotehničnih sredstev sta po veljavni zakonodaji v RS prosta. Osebe, ki nabavijo ali imajo ta sredstva v posesti, ne storijo prekrška ali kaznivega dejanja. Uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev na krajih, kjer ni ljudi, in na varen način (da se ne vznemirja ali moti ljudi), ni prepovedana vendar lahko otroci in mladostniki do 16. leta starosti uporabljajo to sredstva le pod nadzorstvom staršev oz. skrbnikov. Kaj pa policija? Policisti bodo v okviru zakonskih možnosti storili vse, kar je v njihovi moči, da ljudem zagotovijo nemoteno delo, mir in počitek. Tako bodo zoper tiste, ki mečejo petarde in druge pirotehnične izdelke na neprimernih mestih, ukrepali na podlagi določil zakona o prekrških zoper javni red iri mir ter občinskih odlokov in zoper kršitelje podali predloge za uvedbo postopka o prekršku. Posebej pa opozarjajo, da so za dejanja mladoletnikov odgovorni starši. Kljub veliki želji je jasno, da policija tega problema sama ne more obvladati, zato predlagajo vsem, še zlasti staršem, skrbnikom, učiteljem in vzgojiteljem, da z opozarjanjem na nevarnost in škodljive posledice takega početja ter z lastnim zgledom pripomorejo k temu, da vznemirjanja občanov, povzročene škode, še zlasti pa telesnih poškodb zaradi uporabe petard ne bo. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 4. in 11. decembrom so v brežiški porodnišnici postale mamice: Romana Koren iz Lokev - Žanu, Damjana Božič iz Krškega - Tadeju, Vlasta Zupančič iz Krškega - Tadeji, Mateja Černelič iz Brežic - Klemenu, Marjetka Cizl iz Sevnice - Niki in Melita Arh z Vel. Malenc - Katji. Čestitamo! Nad policista kar z nožem Dne 8.12. je bila patrulja PP Krško ob 12.05 poslana v naselje 2abjek, kjer naj bi neznan vinjen voznik zapeljal z vozišča in ogrožal varnost ostalih udeležencev v prometu. Vozilo je voznik do prihoda patrulje že spravil nazaj na cestišče, policistovo zahtevo po dokumentih pa je odklonil, češ, da jih nima. Odklonil je tudi preizkus vinjenosti. Ker se je hotel takoj nato odpeljati, se je pričel s policistom prepirati in ga s klobukom udaril po glavi, nato pa izpod sedeža izvlekel še kuhinjski nož in skušal napasti drugega policista, zatem pa še prvega. Policista sta napadalca vklenila in ga odpeljala na postajo, kjer so ga pridržali do iztrezni-tve. Pretepata pridržali Dne 7. decembra je bil ob 19.40 uri dan v prostore za pridržanje pripeljan kršitelj K.F., roj. 1972, iz Kladja. Ob 16.40 uri je bil OKC UNZ Krško obveščen o kršitvi v zasebnem prostoru v naselju Veliko Mraševo. Policisti iz Krškega so ugotovili, da sta se K.F. in B.I., roj. 1957, sprla, tako da ji je K.F. pričel groziti, da jo bo ubil, in jo je z dlanjo roke večkrat udaril v predel obraza, razbil pa je tudi pivsko steklenico. Ob prihodu policistov K.F. ni več razgrajal, tako da je za storjeno dejanje prejel le opozorilo. Ob 19. uri je bil OKC UNZ ponovno obveščen o kršitvi javnega reda in miru s strani K.F., ki je ponovno pretepal B.l. Zaradi ponovne kršitve in nevarnosti, da bo tako nadaljeval, je bil odpeljan v prostor za pridržanje na PP Krško. "Plezalce" odnesel marsikaj! Neznani storilec je 4. decembra med 18. in 20.30 uro prišel do stanovanjske hiše, last B.R., roj. 1959, iz Pisec, in z zadnje strani splezal na leseni balkon ter z roko segel skozi okensko odprtino vrat. V notranjost si je pomagal s ključem, ki se je nahajal na notranji strani vrat. Razmetaval je po dnevnem prostoru in lastnika oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev, saj je odnesel 10 žepnih ur starejše izdelave in neznanih znamk, okoli 15 ročnih ur neznanih znamk, daljnogled ruskega proizvajalca, teleskop s stojalom, lovski nož, avtomobilsko anteno za mobitel, ročno baterijsko svetilko, digitalno elektronsko budilko, dva srebrna obročka in 7.000 SIT gotovine. Vozilo je obstalo na strehi Na lokalni cesti Spodnja Po-hanca-Artiče-Dečno selo, izven naselja Artiče, se je 7. decembra, le nekaj minut čez polnoč1) zgodila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti in sfma vožnje pod vplivom alkohola. Voznik osebnega avtomobila H.I., roj. 1966, iz Zakota je vozil iz smeri Artič proti Dečnim se-lom in na klancu navzdol je vozilo na zasneženem vozišču za- neslo v desno. Po drsenju preko bankine je vozilo s prednjim delom zadelo v obcestni jarek ter se prevrnilo na streho, kjer je tudi obstalo. V nezgodi so se voznik in štirje sopotniki telesno poškodovali, eden celo huje. Pi-licisti so ugotovili, da je H.I. vozil pod vplivom alkohola, saj je elektronski alkotest pokazal 1,78 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Pozor, vlomi in krajet! Neznanec je dne 8.12. med 6.15 in 15.30 v Orešju vlomil v stanovanjsko hišo, last K.S., roj. 1955. Dvokrilna garažna vrata so bila le napol zaprta, tako da jih je z močnejšim sunkom odprl. Pregledal je vse sobe in pohištvo in odnesel potnilist RS št. BA 000441901 na ime oškodo-vanke, 7 blanketov čekov in čekovno kartico, dve bančni knjižici ter potna lista RS št. BA 000218313 in BA 000452102. Iz osebnega avtomobila U.D. iz Jelš, roj. 1958, na parkirnem prostoru gostilne Country je 10.12. med 15. in 18. uro neznanec odnesel lovsko puško kara-binko z daljnogledom in tako lastnika oškodoval za 180.000 Splarjev. Opis puške: lovska puška z risano cevjo znamke Crve-na zastava, kal. 7 x 64, tov. št. 159114, z lesenim kopitom, na katerem so vgravirane ribje luske in hrastovi listi, na ramnem delu kopita je vstavljena blažilna guma z odtisnjenim znakom pu-škarstva Anton Ancelj iz Novega mesta, puška ima plastičen jer-nem zelene barve in daljnogled znamke Tasco povečave 4 x 32 črne barve in neznanih številk. Prometna nesreča Dne 10.12. se je ob 15.55 v Brežicah zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilih pa je nastalo za okoli 250.000 tolarjev škode. Voznica B.N. iz Krškega je vozila osebi avtomobil KK R1-401 po regionalni cesti iz krškega proti Brežicam. V semaforiziranem križišču je zapeljala na razvrstilni pas za v levo, zapeljala v sredino križišča in zavila levo proti Bizelj-skemu. V tem trenutku je iz nasprotne smeri, s Čateža, pripeljal voznik os. avtomobila 2.J. iz Malega Mraševega, ki je v križišču vozil naravnost. Ko je opazil, da nasproti vozeči avtomobil zavija v levo, je začel zavirati, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Ob trčenju se je hudo poškodovala Ž.A., sopotnica Ž.J. Še alkohol Dne 10.12. so krški policisti do iztreznitve pridržali štiridesetletnega S.C. iz Krškega. Ta je ponoči kršil javni red in mir v stanovanjskem bloku na Aškerčevi 2. Razbijal je po vratih stanovanja A.Ž. in mu grozil, da ga bo ubil. Policisti so kršitelja opozorili in, ker se je umiril, odšli. Čez dobro uro je A.Ž. ponovno prosil za intervencijo, vendar ga ob prihodu policistov ni bilo več. Izsledili so ga, ko se je peljal po Cankarjevi ulici, in ob preizkusu alkoholiziranosti ugotovili, da ima v izdihanem zraku precej alkohola - 1,6 g/kg. Pridržali so ga. 00 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 J ROKOMET ROKOMET Ji RK Pivovarna Laško : RK AFP Dobova 17:19 (17: J) v Športna dvorana Golovec, gledalcev 650, sodnika Čeak (Ljubljana) in Babic (Domžale) Igralci AFP Dobove so v srečanju z državnimi prvaki iz Celja povsem odpovedali tako v napadu kot v obrambi, igrali slabo, zato so jim Pivovarji, čeprav oslabljeni, dodobra napolnili mrežo. Največja prepreka za uspešnejši nastop Dobovčanov je bila celjska obramba 6:0, ki so jo Dobovčani le s težka premagovali. Še hujšega poraza jih je rešil spet odlični vratar Denič, ki je ubranil kar 14 strelov. V soboto ekipa AFP Dobove gostuje v Trebnjem pri RK Akripol. RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 6, Begovič 1, Mijačinovič 4, Ocvirk 2, Češnevar 1, Žibert 1, Glaser 3, Leve, Žilnik, Stojakovič 1, Denič. (J.A.) RK Kri h o : RK Kodeljevo 11 : 11 (10:10) Športna dvorana OŠ Leskovec, gledalcev 3Sbrsodnika Krstič in Ljubic Po začetnem vodstvu je domača ekipa povs^n popustila, predvsem v napadu, ko so izgubili žogo še pred strelom na vrata vratarja gostov Makovca. Tako je bil rezultat v 24. minuti 6:10 za Kodeljevo. Po minuti odmora trenerja Zovka so Krčani le popravili igro v napadu in do konca prvega polčasa rezultat tudi izenačili. Veliko zaslug za preobrat je imel rezervni domači vratar Škof, ki je odlično zaustavljal strelce s Kodeljevega. V drugem delu tekme je bila igra na obeh straneh precej boljša, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu vse do zadnjih minut. V 58. minuti so gostujoči igralci povedli z 21:22, Bogoviču pa je uspelo v zadnji minuti izenačiti. Po prikazani igri obeh ekip je neodločen rezultat še najbolj pravičen. RK Krško: Imperl, Keše, Iskra 8, Špende 1, Bogovič 3, Urbanč 2, Kukavica 4, Škof, Deržič, Mašič 1, Cvijič 3, Dragar. (J.A.) 1. SRL Pivovarna Laško 9 9 0 0 266:191 18 Gorenje 9 5 2 2 211:189 12 Kodeljevo 9 5 2 2 201:198 12 AFP Dobova 9 5 1 3 226:189 11 AM Gos. Slovan 9 4 1 4 203:197 9 Prevent 9 4 0 5 217:217 8 P. nov. Pro Mak 9 4 1 4 190:216 8 Inž. Šarbek 9 3 1 5 198:200 7 Interier 9 2 3 4 200:206 7 Rudis Rudar 9 3 1 5 203:235 7 Akripol Trebnje 9 2 0 7 186:205 4 Fructal 9 1 2 6 181:210 4 Zmaga Krčanov in visok poraz Dobovčanov Oba posavska prvoligaša sta v sredo odigrala prvo tekmo osmine pokala Rokometne zveze Slovenije in zabeležila polovičen izkupiček. Krški rokome-taši so gostovali v Radečah in premagali domačo ekipo za vsega en zadetek (25:24). Manj uspešni pa so bili Dobovčani, ki so gostovali v Velenju pri ekipi Gorenja in visoko izgubili z rezultatom 30:20. (J.A.) Sevničani visoko premagali Brežičane V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva druge rokometne lige so se Sevničani v Žalcu pomerili z ekipo AFP Brežice. Tekma, ki je bila že vnaprej odločena, je pokazala veliko razliko med posavskima ekipama. Sevničani so srečanje izkoristili za uigravanje, saj so priložnost dobili vsi igralci in jo tudi dobro izkoristili. Pohvaliti velja celotno moštvo "lisjakov", ki so zavzeto in odgovorno odigrali vso tekmo. Igralci zagotavljajo, da bo enako tudi v naslednji tekmi, ko se bodo v derbiju pomerili z ekipo Drave. Barve sevniške Lisce so zastopali: Marcola, Plazar 6, Lupše 2, Simončič 4, Jug 2, Rantah 1, Sečki 8, Teraž 3, Sirk 3, Rupret, Mijovič 3, Medved. Za Brežičane so nastopili: Božič, Pinterič 2, Ogorelc 5, Gabron 1, Šiško 1, Jurkas, Fink 5, Aringer 1, Humek 3, Haler 1. (Udo) Breiičanke v finalu prvenstva Brežice, 8. decembra - Brežiška gimnazija in ekonomska srednja šola je organizirala državno rokometno polfinale za dekleta v skupini zahod. V dvorani Oš Brežice se je pomerilo 5 ekip v dveh skupinah. Rezultati kvalifikacij: Gimnazija Ledina - Gimnazija Brežice 9:11, Gimnazija Škofja Loka - Gimnazija Ledina 13:10, Gimnazija Brežice - Gimnazija Škofja Loka 12:8, Gimnazija Ljubljana Šiška - Gimnazija Piran 10:6. Tako sta se za tretje mesto pomerili gimnazijski ekipi Škofje Loke in Pirana, uspešnejše so bile Škofjeločanke. V finalu turnirja pa so se pomerile gimnazijke iz Ljubljane Šiška in domačinke. Ljubljančanke so ob polčasu že vodile z 9 zadetki, bile uspešne tudi v nadaljevanju in zmagale z rezultatom 25:9. Eden tehtnejših razlogov za poraz je tudi dejstvo, da so Brežičanke odigrale že dve tekmi v kvalifikacijah, Ljubljančanke pa le eno. Tri prvouvrščene ekipe so se uvrstile tudi na finale državnega prvenstva srednjih šol, ki bo 15. decembra letos, (ana) KOŠARKA iz Maribora in tako zabeležili sedmo zaporedno zmago. Gostje so v 5. minuti uedili že z 11:4, saj igra domačih nikakor ni stekla, Kraljevič pa si je nabral že tri osebne napake. Za nameček pa si je ponovno poškodoval gleženj. Kljub temu so se Krčani le razigrali, z odlično igro v obrambi in hitrimi protinapadi so povsem nadigrali gostujočo ekipo in prvi del z 10 točkami razlike. Tudi v drugem delu so Krčani povsem nadigrali goste iz Maribora, ki so s težavo dosegali točke. Po vodstvu Krčanov s 23 točkami razlike je trener Mahorič poslal na igrišče vse rezervne igralce, tako da je gostom uspelo ublažiti poraz na znosnih 13 točk razlike. KK Interier Krško: Bordelius 2, Zaturovski 4, Rozman, Kraljevič 2, Krajcar 19, McDonald 17, Nakič 24, Ademi 15, Kralj 4. (J.A.) A-l SKL Smelt Olimpija 14 11 3 1190:1007 25 Interier Krško 13 10 3 1084:980 23 Idrija 13 8 5 1007:932 21 Kovinotehna Sav. 13 8 5 1117:1055 21 Satex 13 7 6 1119:1074 20 Rog. Donat Mg 13 7 6 1038:1071 20 Litostroj 13 6 7 1003:994 19 Bavaria Wolltex 13 6 7 1063:1104 19 Helios 13 5 8 968:1024 18 Republika 13 5 8 979:981 17 Triglav 14 3 11 991:1194 17 Iskra Litus 13 3 10 832:975 16 KK Interier Krško: KK Bavaria Wolltex 87 : 74 (41:11) športna dvorana OŠ Leskovec, gledalcev 800, sodnika Kamnikar (Črnomelj) in Sabljič (Ljubljana) Košarkarji Interierja so v prepolni domači dvorani zlahka premagali ekipo KK Brežice-ADK Branik 88:57(18:11) Brežičani so visoko premagali goste iz Maribora in se še učvrstili na prvem mestu prvenstvene lestvice ter so še bližje napredovanju v A-2 SKL. (J.A.) STRELJANJE Brezicanom četrto mesto Ljubljana, 9. novembra - Na tradicionalnem turnirju v streljanju z zračno pištolo za Pokal Eurospekter, ki je potekal na centralnem slovenskem strelišču v Ljubljani, so člani SD Kruno Brežice zabeležili svojo doslej najboljšo uvrstitev na tem tekmovanju. S 1628 krogi so zasedli četrto mesto, njihov najboljši posameznik pa je s 557 krogi in devetim mestom za las zgrešil finale, v katerem bi se lahko potegoval za eno od nagrad pokrovitelja. Toda tristo nemških mark vredni naslov zmagovalca je vendarle odšel v Brežice, saj je zmagal Robert Kranjc, ki pa (žal) nastopa za ljubljansko Olimpijo. (ES) Pva Brezicana in Leskovcana v državni reprezentanci Selektorja Franc Mahne in Lojze Mikolič sta izbrala tekmovalce za sobotno prijateljsko srečanje s Hrvaško v streljanju z zračnim orožjem. Na tej tradicionalni tekmi bodo barve Slovenije prvič branili kar štirje strelci iz Posavja. Z zračno pištolo bo pri članih nastopil Brežičan Robert Kranjc (Olimpija), ki je v tej sezoni ponovno brez prave konkurence v državi, za mladinsko vrsto pa bo nastopil Robert Ferenčak (Kruno Brežice). S puško pa bo za mladince streljal Dejan Župane, za mladinke pa Tina Grabnar (oba Kanja Leskovec). (ES) Olimpija : Kruno Brežice 1080 : 1018 V šestem, zadnjem jesenskem krogu prve državne lige v streljanju z zračno pištolo so Brežičani gostovali v Ljubljani pri vodilni Olimpiji in po pričakovanju visoko izgubili. V preostalih petih krogih, ki bodo na sporedu po novem letu, čakajo brežiške strelce nekoliko lažji nasprotniki, proti katerim načrtujejo najmanj tri zmage, za dosego katerih pa bo vsekakor treba streljati bolje kot tokrat v Ljubljani, kar fantje nedvomno tudi zmorejo. SD Kruno Brežice: Sabadoš 557, Krošelj 536, Ferenčak 535. (ES) Kamnik : Kanja Leskovec 1718 :1701 Strelci leskovške Kanje so v dvoboju z ekipo Kamnika pričakovali enakovredno tekmo in trd boj za zmago. Vendar pa se to zgodilo. Po dobrem streljanju Zoriča in Grabnarjeve je tokrat povsem odpovedal Župane, ki je zadel skromnih 562 krogov. Še bolj kot slab rezultat skrbi trenerja Arha vzrok za takšno "kalvarijo", saj so rezultati štirih treningov preteklega tedna napovedovali dvig forme. Po šestem kolu je ekipa Kanje na 9. mestu med 12" prvoligaši. SD Kanja Leskovec: Župane 562, Grabnar 570, Zorič 571. (J.A.) Mlajši mladinci Kanje zelo uspešni Na sobotnem drugem krogu državne lige za mlajše mladince in mladinke so strelci Kanje zabeležili ekipno zmago, med posamezniki pa je bil najboljši Gorazd Zorič. Ekipa Kanje je za 17 krogov popravila tudi državni rekord. Na tekmovanju se je s 4. mestom izkazal tudi brežiški strelec Peter Fridl. Rezultati ekipno: 1. Kanja 1120 krogov, 2. Kamnik 1092, 3. Poštar Ljubljana 1071. Rezultati posamezno: 1. Zorič (Kanja) 383, 4. Fridl (Kruno) 374, ... Vrščaj 370, Arh 367, Mlakar 365 (vsi Kanja). Med mladinkami je Špela Arh zadela 360 krogov. (J.A.) Pionirji Kanje izenačili državni rekord V soboto sta se v Leskovcu v prijateljskem srečanju pomerili pionirski ekipi leskovške Kanje in Kruna Brežice. V borbi dveh boljših slovenskih ekip so bili bolje razpoloženi domačini, ki so s 546 krogi izenačili državni pionirski rekord. Brežičani so bili' precej slabši od pričakovanj. Rezultati: Kanja Leskovec - Kruno Brežice 546 : 498. Posamezno: 1. Pacek 183, 2. Arh 182, 3. Zorko 181, 4. Kržan 176, 5. Šumej 174 (vsi Kanja), 6. Zakovšek I. 168, 7. Zakovšek E. 166, 8. Žarič 164, 9. Kolar 147 (vsi Kruno), 10. Pavlin 145 (Kanja), 11. Grubeša 139, 12. Sotler 135 (oba Kruno). (J.A.) Rudnik Hrastnik - Heroj Narok 1577 :1084 Sevničani so proti nekdanjim večkratnim državnim prvakom dosegli rekordno zmago, saj so strelce iz Hrastnika premagali za 107 krogov razlike. S to zmago so se Sevničani utrdili na 3. mestu. Heroj Marok Sevnica: Hrovat 577, Umek 562, Petrin 545. (J.A.) Heroj Marok - Kamnik 1571:1051 Sevniški strelci s pištolo so gostili najmočnejšo ekipo v ligi in visoko izgubili. Odlično pa se je odrezal domači mladinec Cimperšek, ki je popravil svoj rezultat in prvič na tekmi presegel mejo 500 krogov. Za Sevničane so nastopili: Ognjenovič 533, Mirtelj 535, Cimperšek 503. (J.A.) Izola - Kanja Leskovec 1017 :1047 V šestem kolu so mladi strelci Kanje gostovali v Izoli in dosegli peto zmago v tem tekmovanju. Največ zaslug za zanesljivo zmago domačih ima Silvo Vrščaj, ki je bil s 564 krogi tudi najboljši strelec srečanja. Za leskovško Kanjo so nastopili: Arh B. 538, Bencin 539, Vrščaj 564. (J.A.) PPK Lukec na svetovno prvenstvo Članice Posavskega plesnega kluba Lukec so danes odpotovale v nemški Dresden, kjer se bodo udeležile svetovnega prvenstva v stepu za posameznike in formacije. V posamični konkurenci se bo med najboljšimi svetovnimi plesalkami stepa pomerila Vesna Vučajnik, kot formacija pa bodo hastopile Josipa Fink, Vesna Vučajnik, Jerneja Šauta, Tina Metelko, Simona Radkovič, Damjana Jazbec in Vesna Peric. Tekmovale bodo s prikupno koreografijo Zaspančki, s katero so si na državnem prvenstvu tudi priplesale pravico za nastop na največjem svetovnem tekmovanju. (Galex) DP v standardnih plesih Velenje, 9. decembra - Na državnem prvenstvu v standardnih plesih sta med petimi plesnimi pari PPK Lukec najboljši rezultat dosegla mlajša mladinca Sebas-tjan Vodlan in Urška Klakočar, ki sta zasedla odlično 4. mesto. Pionirji so dosegli naslednje uvrstitve: 14. Jaka Piltaver in Tina Korber, 14. Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 20. Marko Babic in Sanja Antolič, 23. Iztok Urbanč in Katja Zakšek. Z do sedaj doseženimi rezultati sta pionirska para Uroš Rogič in Darija Albreht (v LA plesih) ter Mitja Puntar in Jasmina Zakšek (v ST plesih) prestopila v višji tekmovalni razred - pionirji C. (Galex) Kadri PPK Lukec v ZPOS PPK Lukec se širi tudi v smislu soustvarjanja in razvoja plesne dejavnosti v Sloveniji, saj je bil ob trenerju Dušanu Vodlanu, ki je član IO sekcije za show dance pri Zvezi plesnih organizacij Slovenije, tudi predsednik kluba Vojko Sotošek pretekli teden na skupščini sekcije za športni ples izvoljen v izvršni odbor, ki mu predseduje Marko Vodnik, dolgoletni strokovni sodelavec in član strokovnega sveta PPK Lukec. (Galex) Krški baiinarji Poslali apel županu Si ter ju Balinarski klub Krško, ki je športni kolektiv s 25 tekmovalci in 50 rekreativci, je pred težko odločitvijo - prenehanje delovanja. Na letni skupščini konec novembra so člani kluba poskusili najti še zadnjo možnost za rešitev problema igrišča. Krški "brezdomci", ki že drugič v zgodovini ostajajo brez igrišča, so se z odprtim pismom obrnili na krškega župana, da jim pomaga. "Prosimo Vas, da nam s svojo avtoriteto pomagate, da pridobimo košček zemlje in na njem naredimo svoje igrišče. Pomagajte nam in ne dovolite, da nam odvzamejo tako lepo in za nas pomembno igro," so zapisali krški baiinarji Danilu Siterju. V želji po boljši organiziranosti (kljub težki situaciji), so uredili tudi lastne vrste, saj so zaradi prevelike odsotnosti razrešili dosedanjega predsednika kluba Lilega, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Moravec. Povejmo še, da je balinarski klub Krško verjetno rekorder posebne vrste. Oddali so namreč že 108 (sto osem) prošenj za finančno ali drugačno pomoč, "usmilili" pa so se jih le redki: Vitacel, NEK in Športna zveza Krško (po uradni dolžnosti), s simbolično finančno pomočjo. (Pilip) "Maši športniki Posavja za leto *95** Naša akcija se Je prevesila v končnico Ker bo zadnja letošnja številka Našega glasa izšla v sredo, 20. decembra 1995, je pred vami predzadnji kupon letošnje akcije "Naši športniki Posavja za leto '95". Vrstni red še ni dokončen, zato glasujte še naprej. Končni rezultati bodo posredovani v prvi številki prihodnjega leta, kajti kupone številka 10 in 11 bomo sprejemali vse do 31. decembra 1995, natančneje do zadnjega dne letošnjega leta. športniki: Levičar 170 glasov, Lekše 32, Rovan J. 29, Omerzel 24, Šantej 21, Povhe 11, Sotel-šek 9, Grojzdek 8, Zagorc 5, Du- lar 4, Veber 4, Kos 2, Cvirn 2, Kraljevič 1, Rovan A. 1, Vaš t. Športnice: Lopatic 90 glasov, Pribošič 46, Radišek 13, Kos 10," Radej 8, Voglar 6, Bizjak 4, Kre-jan 3, Mihelič 2, Grabnar 2, Ko-zmus 1, Repec N. 1. Ekipe (moške in ženske): C.P.S. Krško 280 glasov, KK Interier 53, Omerzel team 21, AMD Krško 20, Sebastjan & Urška 15, AK FIT Brežice 9, KD Savapro-jekt 8, RK Krško 8, PAK Krško 6, Karate klub Sevnica 5, RK AFP Dobova 5, PK Vitacel - Ce-lulozar 4, ŠK Triglav Krško 2, SD Kanja Leskovec 2. ^>«P ^»«P ^i«53 ^vP ^^P ^¦»^ ^^^ ^^^ —¦*J3 ¦^•¦^fa ^*t> ^^t> -^^t> -*«^fc> ^«*"b -*^fc> ^-^t> >^S GLASUJEM Kupon št. 10/95 - za našega športnika ................. - za našo športnico ....................... - za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ...................................... Naslov ........................................................ Kraj ............................................................... C NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 OBVESTILA IN REKLAME ]D FILMSKI SPORED Kaira Šentjernej 15. XII. ob 18. in 20.15 uri: POTOPLJENI SVET, najdražji film vseh časov "Kino servis" Brežice 13. XII. ob 20. uri, 14. XII. ob 18. in 20. uri in 15. XII. ob 18. Uri: CORRINA, CORRINA, komedija 15. in 18. XII. ob 20. uri in 16. in 17. X«. ob 18. in 20. uri: KO SI SPAL, romanca Kulturni dom Krško 13. in 14. XII. ob 19. uri: {POGUMNO SRCE, zgodovinski spektakel 15. XII. ob 20. uri in 17. XII. ob 18. uri: CONGO, pustolovski triier Kino Kostanjevica 16. XII. ob 20. uri: POTOPLJENI SVET, najdražji film vseh časov 17. XII. Ob 20. Uri: NEBEŠKA BITJA, psihološki triier ,AU?Q\ UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3. Brežice Tel./Fax: 0606 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE VVindovvs 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja HKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE A i ¦ A* • LsA. TRGOVINA Krško ; Bohoričeva 5 in CKZ 35 Tel.: 0608/31-883, 31-622 Izbrana ponudba vrhunske ženske, moške in najstniške konfekcije, znanih domačih in tujih proizvajalcev JVIUR A, SENS, PIK, BUNNV. LEVIŠ, CASUCCI, CHEVAN, RUSSEL ATHLETIC. AMERICAN LEGEND - čudovita oblačila za prihajajoče praznike - do konca leta veliki popusti za posamezne artikle Tovarniška 10 Tel.: 0608/62-109 fax: 0608/62-644 PRODAJA VOZIL BREŽICE POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL DAEVVOO RACER, NEXIA, ESPERO Delna ponudba rabljenih vozil: -OpelCalibra2.016V let. 10/91 29.000 DEM - Mazda 323 F let. 6/90 15.500 DEM -Volvo 460 GL let. 11/91 18.800 DEM -FiatDuna,70caravan let. 6/90 10.600 DEM -R5campus let. 12/89 7.900 DEM -Opel Kadettl,6 i let.11/90 13.500DEM -Zastava 900 AK Kom bi let. 8/88 2.800 DEM Možnost nakupa staro za novo. Krediti, leasing. HERMES Računalništvo, trgovina, poslovne storitve d.o.o. 68270 Krško, C. 4. julija 57, p.p. 46, Slovenija tel: 0608 21-710, 21-720, 21-730, fax: 21-760 RAČUNALNIŠKI PROGRAMI HermeS - SIMBOL DOBRE ODLOČITVE PRER0CIS* DELFI 090 41 lO astrologija, vedeževajne, razlaganje sanj, izračunavanje vaših srečnih Številk za igre _______nasrečo.:.|78SIT;rjolmin Nudimo vam odličen zaslužek za delo doma. Potrebujete telefon in prijeten nastop, če ste iz Krškega, Brežic, Sevnice ali okolice, nas pokličite v sredo, četrtek in petek od 8. do 10. ure po telefonu 32-94«. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.: 33-608. Dva prašiča po 180 kg prodamo, po potrebi zakoijemo in razkosamo. Tel.: 33-652. Prodam fotoaparat Canon T 70, z zoom objektivom (36-200 mm) fleš canon speed-llght 199.T in 2x converter, UV-filter, vse Skupaj za 900 DEM. Tel.: 32-514, 21-868. Nudim dober zaslužek z delom na domu. Vse informacije pisno po pošti na naslov: Jadranka Hir-šelj, Strma pot 11, 68270 Krško. Kupim konverter za spremljanje programov rta kabelski TV. Tel.: 70-440. Prodam VW (hrošč) 1200, letnik 1976, dobro ohranjen, nova gume, avtoradio, registriran do septembra 1996. Cena 1.999 DEM. Tel.: DEM. Tel.: 32-514, 21-868. Delovna skupina pri Centru za socialno delo Krško vabi vse zainteresirane na ustanovni občni zbor društva "SONČEK", društva za cerebralno paralizo Posavja, ki bo v torek, 19. decembra 1995, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Krškem. Večer bomo obogatili s predstavo Tennesseeja VVilliamsa Steklena menažerija v izvedbi gledališke skupine Društva za cerebralno paralizo Ljubljana - Bleščečih 6. Vabljeni! POSLOVNE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE Občina Krško, članica pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva, objavlja ponudbe in povpraševanje iz EIC BORZE za vse zainteresirane podjetnike in obrtnike v občini oz. regiji, in sicer: Številka objave/ Message identification VSEBINA 377 czh Rusko podjetje išče distributerje, partnerje na po- dročju trženja, tehnične pomoči, raziskav in razvoja za računalniško in programsko opremo. 378 czr Rusko podjetje išče distributerje, partnerje na po- dročju trženja, tehnične pomoči, skupnih vlaganj za avtomobilske filtre, filtre za emajlirano posodo in embalažo za prehrambene in medicinske proizvode. 379 cz2 Rusko podjetje išče distributerje, partnerje za skupna vlaganja, organizacijsko in tehnično pomoč za mlečne izdelke. 381 c21 Rusko podjetje išče partnerje za skupna vlaganja in druge oblike sodelovanja na področju informacijskih sistemov, ponudnike telekomunikacijske opreme za Rusijo. 373 bfs Rusko podjetje išče partnerje za skupna vlaganja, za tehnično pomoč in proizvodno sodelovanje na področju avtomobilskih rezervnih delov. 455 dtj Grško podjetje išče distributerje za bioinsekticidne plošče, ki se jih obeša na drevesa. 454 drh Grško podjetje zbira želje kupcev in nato išče želene proizvode po podjetjih, zato išče partnerje, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, da se dogovorijo za skupno sodelovanje. 448 dkj Grško podjetje želi uvažati zaščitno delovno opre- mo (rokavice, maske ...), industrijske izdelke (gumijaste spone, gumijaste cevi, vrvi, tesnila ,..) in kmejijsko opremo (razpršilci, škarje za obrezovanje sadnega drevja in noži ...). 536 d68 Izraelsko podjetje išče distributerje in partnerje za tehnično pomoč na področju elektrodistribucij-skega sistema. 535 d6v Izraelsko podjetje išče distributerje in partnerje na področju skupnih vlaganj, kooperacije za plinske detektorje, ki se lahko uporabljajo v stanovanjih in industriji ter za žepne elektronske preizkuševalce. 534 d6j Izraelsko zlatarsko podjetje išče partnerje na po- dročju skupnih vlaganj in trženja za zlatarske izdelke (14- in 18-karatno zlato) v kombinaciji z biseri in diamanti. številka objave/ Message identification VSEBINA Številka objave/ Message identification VSEBINA 154 cqw Francosko podjetje, ki proizvaja otroška športna oblačila in obutev, išče partnerje za sodelovanje na finančnem področju. 541 D42 Izraelski proizvajalec zlatega nakita išče partnerje na področju skupnih vlaganj, finančnem in tehničnem področju ter pri distribuciji svojih izdelkov. 540 dsj Izraelsko podjetje, ki proizvaja programsko opre- mo in baze podatkov, išče partnerje na področju distribucije svojih izdelkov, skupnih vlaganj, tehnične opreme. 538 bk7 Izraelski proizvajalec športnih oblačil išče distribu- terje in partnerje na področju trženja, skupnih vlaganj, raziskav in razvoja ter kooperacije. 539 dxv • Izraelski proizvajalec kalupov za plastično indu- strijo išče partnerje na področju skupnih vlaganj, raziskav in razvoja, know-howa in tehnične pomoči. 567 cbf Izraelsko podjetje išče distributerje in partnerje za vzajemno sodelovanje na področju svečarstva (u-nikatne jeruzalemske barvne sveče s posebnim svetlobnim učinkom). 568 fb9 Izraelsko podjetje išče partnerje za distribucijo, skupna vlaganja, raziskave in razvoj, kooperacijo ter tehnično pomoč za programsko opremo, razvito pod Windows okoljem v 30 jezikih. 349 cbc Angleško podjetje išče distributerje za varnostne signale. 335 dp6 Angleško podjetje išče distributerje za mehansko transportno opremo. 467 djl Veliko nemško podjetje, ki je aktivno na področju odpadnih surovin (kompostiranje, fermentacija, dekontaminacija, odstranjevanje industrijskih odpadkov ...), išče informacije, analize, raziskave na tem področju v naši državi. 110 b7h Luksemburško podjetje išče proizvajalce igrač. 324 b42 Špansko prevozno podjetje išče poslovne partnerje za sodelovanje na transportnem področju ter uvozu in izvozu različnih proizvodov. 325 cc3 Špansko podjetje išče kooperante za dodelavo postelj za otroke (iz bukovega lesa, lahko tudjj drugega lesa) pod svojimi pogoji (modeli in barve). 318fc8 Angleško podjetje išče distributerje opreme] za prosti čas, še posebno opremo za kopiranjej,' 317 dhg Angleški proizvajalec ekskluzivnega pohištva išče partnerja, s katerim bi sklenil ekskluzivno pogodbo. 366 cgn Nemško podjetje išče kooperante, ki bi ustanovili novo proizvodno linijo za delo z lesom in plastiko. 367 chk Nemško podjetje išče distributerje za nestrupene vodoodpome in protipožarne zaščite, protialergij-ske barve ter sredstva za zaščito las iz zelišč. 369 ckb Nemško podjetje išče zastopnike za moderna žen- ska, moška in otroška usnjena oblačila. 191 cen Grško podjetje išče zastopnike za kovinske police in kontejnerje za odpadke različnih velikosti. 826 br1 Maroško podjetje išče partnerje za finančno pod- poro za projekt izgradnje hotela v maroškem mestu Zagora. 589 fkt Izraelsko podjetje išče partnerje na področju vla- ganja v razširitev proizvodnje gradbenih izdelkov in jim nudi tehnični knor7-how. 591 f1 h Izraelsko podjetje išče partnerje za trženje, distri- bucijo, raziskave in razvoj ter tehnično pomoč na področju optičnih leč. 469 fm6 Grško podjetje išče partnerje za sodelovanje na področju skupnih vlaganj, tržnih raziskav in finan-čno-tehničnih študij. 470 fnf Grško podjetje išče kooperante za koprodukcijo industrijskih instrumentov in toplotnih senzorjev. 471 fnk Grš& podjetje se zanima za ekskluzivno predsta- vitev«slovenskih izdelkov (papirnatih izdelkov, oblačil in hrane) v Grčiji. 473 fnt Grško podjetje želi izvažati širok asortiman klju- čavnic. 331 fjp Špansko podjetje išče distributerje, agente in uvo- znike za ratansko pohištvo. 473dkt1 Angleško podjetje išče distributerje za izdelke iz jajc (zmrznjene omlete, palačinke). 473 dkt2 Angleško podjetje išče distributerje za opremo za podatkovne komunikacije, ki se uporablja v papirni, elektro in kemični industriji. 593 fn6 Izraelsko podjetje išče partnerje za tehnično po- moč, raziskave in razvoj, skupna vlaganja, distribucijo, know-how na področju podatkovnih komunikacij, LAN in WAN omrežij ter ISDN. ¦ Podjetja, podjetniki in obrtniki! Vabimo vse tiste, ki ste zainteresirani za poslovno sodelovanje ali morda celo za sklenitev posla, da pošljete izpolnjen obrazec (EIC BORZA-Prijava) na naslov: POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO, KOTNIKOVA 5, 61000 LJUBLJANA (za Ireno Rezec ali Teo Mrkovič) ali po faxu št. 061-132 42 10. Za informacije vam je na voljo tel.061/171 32 30. Rok prijave velja 7 dni od objave v Našem glasu. Obrazec EIC lahko dobite na oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško (soba 212). (K ZADNJA NAŠ GLAS 41, 13. DECEMBER 1995 J Bioenergetik Ivan Pire ve povedati: Biocnergija Je močnejša od morfijjeve injekcije Že deset let se ukvarja z zdraviteljstvom, dela v skupinah ali na daljavo in krog ljudi, ki jim je pomagal, je že zelo velik. Ti so tudi predlagali razgovor z njim za Naš glas - da bo lahko pomagal še komu. Ratež, novembra - "Veste, kaj je novega, pobje? Včeraj so meritve pokazale, da sem po bioenergiji veliko močnejši od Yune." Na to potrditev svojih sposobnosti je Ivan Pire iz Hrastnika, takrat še zaposlen v tovarni, težko čakal in si jo želel. "Razsodbo" je izrekel Jože Gal iz Maribora, ki ga številni slovenski bioenergeti-ki priznavajo za svojega duhovnega in strokovnega očeta. Izrekel jo je na seminarju o bioenergiji po tistem, ko mu je Ivan najprej položil roki na glavo, nato pa je opravil še meritve z instrumentom. šolani ljudje, duhovniki, zdravniki, profesorji, Ivan pa ima dva poklica. Je kovač in strojevodja tovornega vlaka. A nikogar izmed tam zbranih ni narava obdarila s tolikšno močjo. Tega si je želel in tega se je veselil: "Da bom lahko v resnici pomagal ljudem v stistki. Ob odhodu iz cerkve, kjer je bil seminar, sem že kar zdravil ljudi", se spominja Ivan. , Rusinja Yuna je bila čudež, o katererej^je Ivanu Pircu nekoč prebrala žena iz časopisa. Od otroških let je nosil vsaj zametek bioenergetika v sebi. Pripoveduje, kako je kot otrok še za nekaj Za Naš glas sva se pogovarjala kar med eno izmed njegovih seans na Ratežu, vpričo polne sobe bolnikov, potrebnih pomoči. Pogovarjala sva se bolj na koncu, najprej pa je Ivan govoril sam, počasi, s presledki, vmes je krožil z rokami okrog sebe, dovajal udeležencem svojo zdravilno moč in otresal nabrane negativne naboje. Njegovo počasno kriljenje z rokami po zraku na površnega opazovalca lahko deluje kot postavljanje, a njegovi prsti so kot antene (tako so nekoč že zapisali novinarji in tako zatrjuje sam), ki pregledujejo notranjost vsakega posameznika v skupini. Zaznava bolezni, tiste, ki so že razvite, tiste, ki grozijo, in one, ki so pustile sledove. Čeprav jih več ni, bo svojemu obiskovalcu Ivan povedal tudi zanje. Izrekel jo je po tistem, ko je trenutkov priklical nazaj doma- Ivan Pire doma že kar nekaj časa odkrito zdravil ljudi in pomagal vsakomur, kdor ga je prosil za pomoč. Pa še to se zdi Ivanu pomembno: izrekel je tako oceno o njemu, ki je bil po izobrazbi najnižji udeleženec skupine tečajnikov. Okrog njiju so bili sami čega psa Lumpa, po tistem, ko ga je lovec že ustrelil. Kako je pregledoval inženirko v tovarni: "Prišla je k meni in prosila, naj skušam ugotoviti, zakaj se zadnje čase tako čudno počuti. Roka mi je takoj obstala na njeni dojki (imela je take prsi, da v Pismo: Sedeli smo na seansi, vsakdo zatopljen v svoje misli, gospod Pire pa je opravljal svoje delo. Naenkrat je dvignil roko proti meni sin tišino so pretrgale njegove besede: "Gospa, vi ste pa doživeli nekaj hudega! čutim to." Začudeno sem ga pogledala in se vprašala: "Je to mogoče? Le kako to ve?" Prikimala sem ter povedala, daje moje psihično stanje popolnoma porušeno, ker me je smrt dveh znanih mladih življenj tako močno prizadeta, kot bi izgubila svoja otroka. S svojo energijo ml je pomagal prebroditi to krizo, stiska v meni je popustila, postalo mi je lažje. Odvrgla sem težko breme s sebe, njegova moč me je spet dvignila. (Hvaležna pacientka iz Krškega} fabriki ni bilo dedca, ki se ne bi ozrl za njo!) in rekel sem: "Gospa, tule notri boste imeli raka. Nekaj seans z menoj bi vam koristilo!" Ni verjela, smejala se je, a čez nekaj mesecev je prijokala k meni, češ da bo treba dojko odstraniti, ker ima raka. To se je seveda v tovarni razvedelo. K meni so hodili ljudje po pomoč in nasvete. Vratar je prosil za pa rekel: "Vstanite!" Ona pa: "Tega jaz ne morem." Vztrajal sem: "Vstanite, če vam rečem!" In res me je ubogala. Vstala je. Dal sem ji nekaj denarja za škornje ... Vrnimo se k Yuni. V času, ko mu je žena prvič brala o njej, se je gospa Pire borila s hudimi žol-čnimi napadi. Tisto popoldne ga je povabila: "Ne hodi danes Ivan Pire dela ob ponedeljkih, sredah in petkih doma, v Hrastniku (Novi dom 32 B), ob torkih in četrtkih pa na Ratežu blizu Novega mesta, v hiši Milke Papež (o68/85-975). Milka pripoveduje: "Moja snaha je bila že tako bolna, da so zdravniki čez njo naredili križ. Brala je o Pircu, poklicala ga je, a ji zaradi preveč razvitega raka ni upal obljubiti čudeža. Kljub temu je hodila k njemu. Najprej so jo nosili, ker je bila že prešibka, a po peti seansi je lahko prišla že sama. Rak ni povsem izginil, vsi skupaj pa se zavedajo, da je bioener-gija bolnici za štiri leta podaljšala življenje. Tudi Milka je imela po moževi smrti hude težave. Ivan Pire ji je takoj rekel: "Živci in ščitnica." Kljub temu, da so ji zdravili želodec. To je bilo pred letom dni in o svoji izkušnji je pripovedovala. Mnogo ljudi je želelo k Pircu, a Hrastnik je za mnoge predaleč. Zato je Milka Ivanu v znak hvaležnosti odstopila prostor v svoji hiši, kjer se lahko zbirajo bolniki, potrebni pomoči in kamor dvakrat tedensko prihaja Ivan. svojega nepokretnega strica. Rekel sem, da ne grem k nikomur na dom in da bo tudi stric prišel k meni. "Kako, če pa negibno leži na postelji?" se je čudil vratar. "Boš videl, delal bom telepatsko." Čez nekaj seans je stric dejansko lahko prišel k meni in postavil sem ga na noge. Podobno je bilo z neko ciganko, ko sem še delal v Martijancih. (Ljudje so hujši kot živali. Bilo je mrzlo, njo so prinesli v samih nogavicah, zeblo jo je, ampak morala je počakati, da pride na vrsto. Zapičil sem se v njo, nato zmrzovat v kovačijo, bodi pri meni, na toplem." Čez čas pa jo je zgrabilo, od bolečine je bila vsa prepotena. Ivan seje usmeril v njo in kaj kmalu je bolečina neverjetno popustila. Še več: vztrajal je, naj poskusi pojesti celotno kosilo, s solato in pečenko, naj spije nekaj piva. Sprva ga je sicer obtožila, da bi jo rad "spravil vstran", a je le popustila. Posledic ni bilo nikakršnih. Takrat seje Ivan očitno prvič toliko zavedel, da je v njem tisto nekaj več, da je začel poskušati zavestno uporabljati Pismo: Življenje je velikokrat kruto, predvsem, če te napade grda bolezen, rak. Operacija je bila neizbežna - prestala sem jo, psihično pa sem bila popolnoma na dnu. Ni mi bilo več do življenja, prijatelji pa so mi svetovali: "Obišči bioenergetika, g. Pirca! S svojimi čudežnimi rokami ti bo pomagal." Bilje moja velika rešilna bilka. Premagala sva bolezen, s svojo močjo me je postavil na trdna tla, zaživela sem. Preprečil je še eno hudo operacijo, ki je bila datumsko že določena, pozdravil mi je tudi ščitnico. Zavedam se, da mi je dobri mož iz Hrastnika podaril že dve leti življenja in da je beseda hvala mnogo premalo za vse, kar je storil. Srečna sem, to srečo pa deli z menoj gospod Pire, saj je to eden izmed mnogih uspehov, ki jih je dosegel pri zdravljenju najrazličnejših bolezni. Upam in želim, da bi njegove zlate roke pozdravile še mnogo pacientov, ki se bodo zatekli k njemu po pomoč. (Njegova pacientka Binca) Damjana Mlakar iz Leskovca se je prva oglasila v uredništvu Našega glasa in predlagala razgovor z Ivanom Pircem. Kakšna je njena izkušnja? "Pri možu so se že dlje časa pojavljale težave s hrbtenico. Bolezen je že tako napredovala, da zdravljenja pri ortopedu niso več pomagala. Zgornji del hrbtenice mu je že skoraj povsem otrdel. Verjetno seje nekaj zamaknilo in morala sem ga že obračati v postelji, mu masirati roko, ki je zastajala, obračal se je le še s celim telesom, nositi je moral opornico za imobilizacijo vratne hrbtenice, pomagala ni niti terapija z injekcijami, zato sem poklicala gospoda Pirca in takoj naslednji dan sva lahko šla k njemu. Po šesti ali sedmi seansi je moj mož lahko normalno začel gibati z glavo. Snel je tudi ovratnico, ker je Pire menil, da zaradi njene pomoči mišice atrofirajo. Ker sem že bila tam, sem poprosila pomoč tudi zase: imela sem težave v križnem predelu hrbtenice. Ko sem bila pripognjena, sem se sila težko vzravnala. bioenergijo in moč svoje volje. Primeri, ko je pomagal zelo bolnim ljudem, so se kar vrstili. Njegovi nekdanji hvaležni pacienti se še vedno zbirajo okrog njega, mu pomagajo pri delu in usmerjajo k njemu nove bolnike, potrebne pomoči. Pri Pircu je v veliki meri pomembno še nekaj: ne prepira se z uradno medicino, ne zmerja zdravnikov. Ve, da lahko človeku pomaga do določene mere, če je časa še dovolj, je pomoč bolj učinkovita, ve pa tudi, da je lahko včasih deluje samo kot opora, da je treba operacijo vseeno opraviti in odstraniti prizadeto tkivo. Veliko je ljudi, ki jim je podaljšal življenje, ko pa so umirali, jim je omogočil, da so se znebili nepotrebnih in pretiranih bolečin. Pričevanj o tem je veliko, to so stvari, ki štejejo in zato so njegove seanse vedno zelo dobro obiskane. Delal je že po različnih krajih. Zaveda se, da doma še nihče ni bil prerok, zato se je odpravil tudi v Martjance, bil je v Vinski gori, v Nemčiji in še kje. Hkrati vztraja tudi na tem, da nima smisla hoditi k bolniku na dom. Če se ne da stika navezati po telefonu ali telepatsko, s pomočjo slike, potem tudi obisk ne bo kaj prida zalegel. Ve tudi, da je potrebna vera človeka v njegove sposobnosti in želja po pomoči. Če tega ni, potem ne pomaga nič in ve, da je vsak trud zaman. (Ika) Po končani seansi smo se odpravili proti domu. Zaželel je srečno vožnjo, a meni se je zdelo, kot da hoče še nekaj povedati. Pot do doma je bita prijetna, doma pa nas je čakata nezgoda - hčerka je nesrečno padla. Zlom roke je bit grd, zvečer je morata na operacijo. Poklicala sem g. Ivana in mu povedala, kaj se je zgodilo. "Vedel sem, da bo pri vas doma nekaj narobe, a sem čutit, da ne bo življenjsko nevarno, zato vas nisem hotel vznemirjati." Prosila sem ga za pomoč po telepatskem sistemu. Hčerka je dobro prestala poseg na roki... zdravljenje je lepo potekalo, ob seansah pa je hčerka čutila močno srbenje na kosti. (Damjana iz Bioenergetik Ivan Pire ima seanse z obiskovalci vsak torek in četrtek, pri Milki Papež na Ratežu 5a. Pokličete lahko na telefon št. 068/85-975. Tel.: 0608/62-905,62 Cesta svobode 37, Bn 2-906 'flžice Xbuna d.o.o. Ob kofetku »Pogrešamo izobraževanje meni Bogdan Kuhar, že od leta 1981 predsednik medobčinskega društva slušno prizadetih, ki vključuje člane (in nečlane) iz občin Sevnica, Krško in Brežice, delno pa seže tudi v Šentjernej, Ško-cjan in čez hrvaško mejo. Program društva zajema nekaj kulturne in izobraževalne dejavnosti, socialno in zdravstveno področje, ki vključuje tudi delo in oskrbo s tehničnimi pripomočki, ter športne aktivnosti, v katerih so člani društva tudi najbolj dejavni. "Šport je pač najboljša sprostitev in dober način druženja. V društvu se ukvarjamo s streljanjem, odbojko, včasih smo tudi kolesarili. Najboljši in najbolj dejavni pa smo v nogometu. Treniramo ob sredah, ko se tudi sicer dobivamo v društvu. Nimamo pa svojih prostorov in zato vsak šport vadimo drugje. Včasih smo najemali prostore v osnovni šoli v Krškem, zdaj pa ne več. Nekateri naši člani trenirajo pri športnih društvih in klubih v svojem kraju; tudi Gordana Grame, ki trenira streljanje v Brežicah," pove Bogdan Kuhar. "Prostora nam manjka v vsakem pogledu, ne samo za šport. Trenutno imamo pisarno in še eno (premajhno) večnamensko sobo, potrebovali pa bi še vsaj en prostor za stalen servis slušnih pripomočkov. Zgradba, v kateri smo zdaj, je nekoč pripadala videmski župniji in je v postopku vračanja, zato bomo morali kmalu drugam. Občina Krško sicer že išče prostorsko rešitev za vsa društva v občini, vendar mislim, da nas kot invalidsko organizacijo ni primerno obravnavati kot ostala društva, čeprav je položaj, kar se tega tiče, pereč. Za prihodnost imamo precej želja; poleg novih prostorov bi radi tudi razširili svoje delovanje. Najbolj pogrešamo možnost izobraževanja odraslih; za gluho populacijo je po poklicni šoli organiziranega izobraževanja pravzaprav konec. Posamezniki se znajdejo in uspejo tudi naprej, večini pa je pot do šolanja potem zaprta. V tujini imajo te reči dosti bolj razvite - država nudi gluhim tolmače, s pomočjo katerih se da šolanje nadaljevati na slišečih univerzah, ali pa imajo organizirane višje in visoke šole za gluhe in naglušne. V našem društvu včasih poskusimo tudi s tečaji in krožki, vendar samo občasno. Želeli bi si tudi možnosti izpopolnjevanja slovenskega jezika. Gluhi, pa tudi naglušni, imajo z jezikom vedno težave, sploh pa naši člani, ki so se zaradi bližine Zagreba šolali tam, pa tisti, ki prihajajo z onstran meje." Društvo organizira za svoje člane izlete po Sloveniji, pri kritju stroškov pajim včasih priskočijo na pomoč občina in večja podje- « tja. Udeležujejo se tudi mednarodnih srečanj, kjer poskušajo skupaj najti rešitve za težave, ki zlasti gluhim ovirajo vključevanje v slišeče okolje. Teh težav je tudi v Sloveniji vse manj, vendar bo treba do ravni, kot so jo dosegli npr. v skandinavskih deželah, še kar nekaj časa in truda. Za kaj gre? Na Švedskem ima kretalni jezik (govorica kretenj, s katero se sporazumevajo gluhi) status drugega uradnega jezika. To pa gluhi populaciji prinaša določene koristi, ki drugod - na primer pri nas - le niso čisto samoumevne, (nic)