T&®
PRILOGA
Leto VI.	V Ljubljani, dne 31. julija 1930.	31. štev.
(Pred vseslovansielm $asilsQirn /ccngresotn v £}ubl}anS
cd I. - 4. avgusta
Zgornja slika: Članstvo prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani ob šestdesetletnici društvenega obstoja.
Spodnja slika: Najstarejši člani Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani; vsi trije so že nad 50 let aktivni člani društva. Od leve proti desni: Perme Ivan, Medic Franjo in Lapaj-ner Josip.
Adolf L. Seidl
starosta Slovanske gasilske zveze
Josip Turk
starosta Jugoslovanske gasilske zveze
Rihard Engelsberger
podstarosta Jugoslovanske gasil, zveze
Mariborski škof dr. Andrej Karlin — zlatomašnik
Minulo nedeljo Je poteklo 50 let, kar je bil V mašnika posvečen lavantinski knezoškof dr. Andrej Karlin. Mariborčani so mu ob tej priliki na predvečer priredili prisrčno podoknico; preko 80 pevcev mariborskih pevskih društev mu je zapelo par pesmi. V nedeljo zjutraj pa Je ob prisotnosti raznih škofov in drugih dostojanstvenikov daroval v mariborski stolnici slovesno zlato mašo.
Vladika dr. Andrej Karlin je bil rojen 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem, kjer je obiskoval ljudsko šolo, od leta 1868. naprej do 1876. pa gimnazijo v Ljubljani, kjer je tudi vstopil v bogoslovje. V duhovnika ga je 28. julija 1880. posvetil takratni ljubljanski škof dr. Janez Pogačar. Karlin Je bil kaplan v Smledniku (1880.—1883.) in Šenčurju pri Kranju (1883.—1885.), mestni kaplan in katehet pri Sv. Jakobu v Ljubljani (1885.—1890.), nato je bil pozvan na pravne Študije v zavod Dell'Anima v Rimu, kjer je ostal do leta 1892. Takrat je bil imenovan za prefekta v Ljubljanskem Alojzijevišču in istočasno je bil profesor veronauka na I. drž. gimnaziji v Ljubljani do 1. 1900. To leto je postal stolni kanonik in bil v tej funkciji do
18.	marca 1911. Medtem je bil tudi nadzornik verouka na ljudskih in meščanskih šolah ter učiteljiščih in od leta 1905. do 1910. tudi ravnatelj Alojzijevišča. Udejstvoval se je tudi na polju cerkvene glasbe in bil glavni urednik odlične cerkvene glasbene revije »Cerkveni glasbenik«.
Dne 6. februarja 1911. je postal škof Trža-ško-koperske škofije in 19. marca 1911 kot tak posvečen. Dne 4. novembra 1919. ga je papež na pritisk tržaške mafije, ki je prirejala neprestane sramotne demonstracije proti slovenskemu vladiki, razrešil škofovskih dolžnosti, še celo leto dni je kremeniti narodnjak dr. Karlin vztrajal na svojem mestu in kljuboval laškemu nacijonalizmu, pred katerim se je uklonila celo sveta stolica. Nato pa je nastopil pot — begunca.
Dne 6. decembra 1919. je postal titularni škof temišinski in je vršil to funkcijo s sedežem v Št. Vidu nad Ljubljano do 5. julija 1923., kjer je bil istočasno tudi ravnatelj kne-Eoškofijskega zavoda Sv. Stanislava. Z navedenim dnem pa je bil imenovan za škofa la-vantinskega in je to mesto nastopil 18. julija 1923., slovesno vstoličen pa je bil 29. julija istega leta, torej pred točno 7. leti.
Politično se jubilant ni udejstvoval. Dne
19.	maja 1917. je bil »ad personam« pozvan y gosposko zbornico na Dunaju, 25. julija 1918. pa je dobil naslov »tajnega cesarskega svetnika«. V Jugoslaviji je dobil zaradi zaslug za pospeševanje prosvete red Sv. Save I. stopnje.
Novi generalni direktor drž. železnic v Ljubljani
Prošlo soboto je prispel v Ljubljano novi generalni- direktor državnih železnic inž. g. Dimitrije šreplovič, dosedanji referent gradbenega oddelka žel. ministrstva. Udeležil se je konference, ki se je vršila na železniški direkciji o vprašanju preureditve ljubljanskega glavnega kolodvora. Naša slika kaže g. generalnega direktorja ob izstopu iz vagona na ljubljanskem kolodvoru.
Slavku Masterlu v spomin
Prošli četrtek je v Splitu po kratki in težki bolezni preminul Slavko Masterl iz Stražišča. Pokojnik je bil rojen 5. januarja 1907 v Stra-žišču kot sin ugledne rodbine Masterl. Po dovršeni ljudski šoli je študiral najprej realko. Po nižji realki je vstopil v trgovsko šolo ter se po dovršitvi te posvetil doma žimarski industriji. Od otroških let je bil član Sokola. V gorenjski sokolski župi je postal prednjak-vaditelj, sokolsko društvo v Stražišču pa ga je izvolilo za svojega načelnika. Ves svoj prosti čas je posvečal Sokolu in se je mnogo udejstvoval tudi na prosvetnem polju. Lani je odslužil vojake v Sarajevu, kjer je z dobrim
uspehom dovršil oficirsko šolo. Letos 1. julija je bil poklican na orožne vaje v Sinj, kjer je
zbolel na griži. Prepeljali so ga v splitsko bolnico, kjer je podlegel zavratni bolezni.
Najstarejša mladoporočenca v dravski banovini
sta Matevž Pečoler, najemnik v Vrhah pri Slovenjgradcu, in njegova nevesta Liza. — Poročila sta se pred kratkim, ženin je star 76, nevesta pa 74 let, torej oba skupno ravno 150 let. — Bilo srečno!
Kako bo izgledal ljubljanski nebotičnik
Model nove palače, ki jo bo sezidal »Pokojninski zavod za zasebne nameščence« v Ljubljani poleg palače Ljubljanske kreditne banke (na modelu na levi) na ogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice. Nova palača bo imela v ogal-
nem traku osem nadstropij, v Gajevi ulici pa pet in bo najvišja hišna zgradba v Jugoslaviji. Idejo za ljubljanski »nebotičnik* je dal naš mojster arhitekt Plečnik, načrte pa je izgotovil zavodov arhitekt g. šubic.
f Marko Trifkovič
/6. julija ob osmih je umrl v svojem stanovanju v Beogradu bivši predsednik vlade, dolgoletni minister, politik in predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovič.
Pokojnik ni bil dolgo bolan, pred nekaj dnevi je bil še na letovišču na svojem posestvu v Umki, kjer ga je zadela srčna kap.
Pokojni Marko Trifkovic se je rodil 6. septembra 1864 v Beogradu, kjer je posečal osnovno šolo in dovršil gimnazijo ter pravno fakulteto. Leta 1887. je bil imenovan za uradnika pri beograjskem sodišču I. stopnje, pozneje pa je študiral leto dni na univerzi v Berlinu ter je nato nadaljeval svoje študije v Ziirichu. Po povratku iz Ziiricha je postal preiskovalni sodnik v Kragujevcu, kjer je bil izvoljen tudi za predsednika občine kar je ostal do ukinitve ustave leta 1888. Kasneje je bil zopet sodnik v Šabcu, Kruševcu in Valjevu, upravnik kaznilnice v Beogradu, okrožni načelnik v Kruševcu, inšpektor in načelnik ministrstva za kmetijstvo. Za narodnega poslanca je bil izvoljen prvič leta 1906 ter je bil pozneje neprestano voljen v Narodno skupščino, katere članje bil vse do 6. januarja 1929.
Prvič je stopil v vlado leta 1906. kot minister pravde v kabinetu Nikole Pašiča. Leta 1911. je postal notranji minister v vladi dr. Milova-na Milovaiča po njegovi smrti pa je postal meseca junija 1912. predsednik vlade in notranji minister. Ob koncu 1. 1918. je Trifkovič postal notranji minister v vladi Nikole Pašiča. Kasneje je bil minister pravde v vladi Stje-pana Protiča, nato notranji minister v isti vladi in zatem minister pravde v vladi dr. Vesniča. V novi vladi N. Pašiča je bil minister pravde in zastopnik ministrstva za ustavo-tvorno skupščino ter izenačenje zakonov, končno pa v vodilni vladi Nikole Pašiča minister brez portfelja.
Zadnji Narodni skupščini je bil od vseh strank čislan predsednik.
V političnem življenju je Marko Trifkovič Igral ves čas zelo važno vodilno vlogo, zlasti v bivši narodno-radikalni stranki, v kateri je bil intimen drug Nikole Pašiča. Sodeloval je skoro pri vseh važnih zgodovinskih dogodkih naše kraljevine v zadnjih desetletjih. V političnem in sploh javnem življenju je užival splošen ugled in simpatije, kakor le malo-kateri politik. Pridobil si jih je v enaki meri B svojimi izrednimi sposobnostmi kakor s svojo konciljantnostjo in osebno ljubeznivostjo. Jugoslavija je izgubila ž njim zopet enega svojih velikih mož.
Malonedeljski starci
Ce smemo verjeti malonedeljskim starcem, tija Onišak (1850.), Ivan Ivanjšič (1845.), je Mala Nedelja nad Ljutomerom najzdravejši Anton Spindler, oče finančnega nadsvetnika kraj v Sloveniji. Čeprav nismo utegnili vseh Martina Spindler ja, (1844.), Jurij Tašner, očg
obvestiti, se je vendarle zbralo pri farovžu 17 stark in starcev, starih od 80 do 92 let, katerih skupna starost znaša 1419 let. Za »Jutro« in »Domovino« se damo z veseljem fotografirati, so rekli, škoda, da ni mogoče vseh obvestiti, ker bi nas bilo potem prav gotovo še enkrat toliko.
Zgoraj od leve proti desni stoji: Jože Lupša, stric bivšega siamskega državnega svetnika inž. Ferda Lupše, (rojen 1. 1850,), Franc Kšela (1. 1845.), Jakob Korošak (1846.), Ma-
referenta v pravosodnem ministrstvu Jožeta Tašner ja, (1846.).
Spodaj v drugi vrsti sede: Ana Verzelj (1843.), Marija Potočnik (1847.), Zefa Fe-renc (1848.), Tomaž Slana (1838.), Ana Ri-tonja (1848.), Katarina Fras (1845.), Liza Kajnih (1850.).
Na obeh straneh sedita Katarina Ivanjšič, žena Ivana Ivanjšiča, (1849.) in Marija Rakuša (1849.).
Na preprogi leži Anton Sek (1848.).
Požrtvovalni hrastniški športniki
Naši rudarski fantje v Hrastniku so se združili, hoteč si ustanoviti športni klub pod imenom »Rudar«. Zbral se je pripravljalni odbor, ki si je oskrbel prostor za igrišče, pri katerem bo pa treba še mnogo dela. Slika nam kaže požrtvovalnost športnikov, ki bi radi uredili
prostor, a ker nimajo denarja, da bi plačali potrebne delavce, se sami zberejo po končanem delu pri rudniku na bodočem igrišču ln delo se prične. Tu se vidi njih požrtvovalnost, ko po trudapolnem 8-urnem delu primejo zopet za krampe, pa znova delajo do noči.
Maske za mirno poljsko delo
Nekatera sovjetska državna veleposestva so I ne. Nekoliko toplo mora biti grabljicam pofl uvedla maske, ki ščitijo delavke proti škodlji- I to tesno čelado, vemu učinku cvetnega prahu na dihalne orga- '
Pogled na mesto Amalfi pri Napolju
Strahotna slika s pokopališča v Melfiju
Slika levo: Med križi starih grobov leži dolga vrsta žrtev zadnje katastrofe in čaka pokopa. Desno spredaj leži na nosilnici komaj prinesen mrlič, višje pa je videti že par krst, pripravljenih za pokop ponesrečencev.
(VeKG potres o )uzm
0taK',i
Grozno razdejanje v mestu MelSiju
Slika nam prikazuje razdejano hišo iz Mefija, ki leži v središču potresnega ozemlja in ki je bilo najbolj prizadeto.
Slika levo: Porušena hiša v Via Casanova v Napoliju. Pročelje hiše je skoro dobesedno odtrgano. Več prebivalcev
je bilo ubitih in težko ranjenih. Kakor na tej hiši, tako so ostala na mnogih drugih spodnja nadstropja skoraj nedotaknjena.
Prebivalstvo starega mesta v Napolju beži v paničnem strahu iz hiš na prosto. V splošni zmedi, ki so jo še povečali drveči avtomobili in vozovi, je bilo deloma ubitih, deloma močno poškodovanih preko 20 oseb.
Na begu pred potresom