poučno - zabavni list s podobami za slovenske družine. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol letal K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st, Dopise, naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.“ v Rojanu pri Trstu, štev. 3. Poštno-hranilničnega računa štev. 804.139. Razna pota. Spisala MArica Potoška. Na prijazno postajo B. na Notranjskem, prisopihal je ravno osebni vlak. Na peronu kolodvora, opazimo med drugimi potniki, tudi dve mladi deklici Poslavljati se ravno od dveh po-starnih ženic, ki so ju spremili na kolodvor, oči-vidno nju materi Prva brhka, vesela deklica, je hitela k vlaku in priganjala drugo, ki je s solznimi očmi objela mamico v slovo : „Hiti, hiti Nežika ! Vlak ne bode naju čakal11. Kmalu sta sedeli v kupeju tretjega razreda, stroj je zažvižgal, še en pogled in milirojstni kraj, izgnil je mladima potovalkama iz pred oči. »Tako, še par ur in v Trstu bodeve*, dejala je prva Dolarjeva Anica. »Dal Bog da dobive kmalo dobri službi1*, odvrne Nežika skrbno. »Ah kaj, služba se bode že dobila, najprej si ogledave mesto, moja prijateljica Minka, mi je obljubila da me bode pričakovala na kolodvoru, ona je že dolgo v Trstu,' lahko nama bode vse razkazala. Obljubila mi je tudi, da mi poišče službo. Jutri je itak nedelja, bode gotovo prosta. r,Taz pa pojdem k neki stari materini znanki, ter tam počakam da dobim službo , pravi Nežika. »K Dolenjki ?“ praša Anica. ,.Da", odgovori Nežika, »upam da mi poišče tudi službo, jako dobra žena je videti. O Vel. noči, ko je bila doma sem z njo govorila. Med takimi in sličnimi pogovorili pridrdral je vlak na Tržaški kolodvor. Preseneteni sti zrli naši potovalki na vrvenje na kolodvoru. „Tu je skoraj več ljudi, kakor ob nedeljah pred našo cerkvijo*, pripomni Nežika. „Da bi le Minka prišla", dostavi Anica11 sicer se ne veve kam obrniti. Ah, glej jo. — tam — je. Minka.* Tudi Minka je znanki že opazila. • Servus dekleti ! ’* ju pozdravi ter jima po vrsti stisne roko. Anica sme tovarišico z komolcem : »Glej jo, kako je fina, kakor kaka gospa". Minka je biia danes res posebno nališpana, v glavi so se svetili razni glavniki in igle, vsak las je bil skodran tako da je bila v glavo podobna kakemu pudeljnu Očividno se je hotela poslaviti pred tovarišicami. Oblastno je stopala z njima od kolodvora. »Kam pa gremo sedaj ?u vpraša sledpjič Anico. ,Ne vem“, odvrne ta „kamor ti hočeš'. • Dobro, le z menoj pojdite*, pravi Minka dalje. Tu se obrne Nežika k nji: «Ti Minka, oprosti, ali morda veš kje stanuje Dolenjka ? Jaz bi rada š!a k nji.* •K Dolenjki; kaj pa hočeš pri njej ? vpraša Minka. »Mati so mi dejali, naj pri njej ostanem dokler ne dobim službe in tudi gospod župnik so mi svetovali naj grem k njej*. »A, gospod župnik", pravi zaničljivo M«>a, • potem seveda, a kesala se bodeš, veruj mi, pri Dolenjki niti iz hiše ne bodeš smela sama, pri vsakem koraku bode za teboj, na kako zabavo niti misliti ne smeš ako greš tje. Ostani raje pri nas, jaz sem že preskrbela stanovanje za vaju, dokler ne dobita službe. Jutri pa je nedelja, poj-demo kam na ples*. Prihodnja številka izide io. junija Toda Ncžika se ni dala vrniti od svojega sklepa „ Vsejedno posku-im", pravi, .prosim Minka če bi mi hotela pokazati”. „No, zakaj pa ne če po vsej sili hočeš tje, toda prosim vaju, ne kličita me Minka, to je preveč kmečko !» ,.Kako pa?” začudite se prijateljici. «Mic>, to je bolj nobel, bodeš videla jutri Anica, kamor pojdemo, me vse pozna, od vseh strani me kličejo: Micerl! Micerl !», ponovi Anica, .počasi se bodem že privadila” Med raznimi pogovori dospele so naše znanke bolj v središče mesta. Pred priprosto a snažno hišo se Mici vstavi ter pravi Nežiki : • Tako sedaj smo tu, v tretjem nadstropju stanuje Dolenjka, najdeš jo lahko, me pa greve nekoliko po mestu. Če hočeš te pa jutri obiščeve*. • Anica ostani še ti tu, da bodemo skupaj, prosi Nežika. Bilo ji je težko ločiti se od tovarišice. ,Ne bodi neumna' zavrne jo Mici, še tebi bode žal, da si šla sem. Pojdi Anica, sicer res še tebe zvabi v to gnezdo ! Tovarišice sežejo si še enkrat v roke. „Z Bogom '» „Na svidenje !“ (Dalje prih.) Ubožec,, (Črtica). „Mamica, draga mamica, kaj ne, da me ljubiš?” slišal sem govoriti za seboj otroški glas nekega dne, ko sem pohajkoval brezposelno po tržaških ulicah. Ozrl sem se ter zagledal mlado gospo z dečkom, ki je mogel biti star kakih šest let. Ubožec je bil hrom; v eni roki je imel palico, na katero se je naslanjal pri hoji, z drugo pa se je držal materine roke. Ni bil lepega obličja, ali vendar se mi je prikupil, posebno zaradi svojih oči, ne toliko krasnih kolikor nedolžnih Iz njegovih oči je odsevala še nepokvarjena nedolžnost, in nehote sem se spomnil Gregorčičevih stihov: • Pogled ti čist. oko mirno, v njem seva celo ti nebo » Še enkrat sem se ozrl da bi si ogledal gospo, ki je vodila dečka. Bila je srednjih let, vsa oblečena v črno pa vendar jako elegantno. Kmalu sta me jela zanimati in začel sem stopati bolj počasi, dokler nisem bil za njima in sicer tako blizu, da sem lahko slišal njun pogovor. .Da, ljubim te, dete zlato, ljubim te več nego vse na svetu. Vsak dan zahvaljujem Boga, da te imami.” _Je li res, mamica, da me ljubiš ? Oh kako si dobra! Mislil sem, da me morda nimaš več tako rada kot nekdaj, ker sem hrom. Ali tudi jaz te ljubim, mamica, in te bodem ljubil vedno. Molil bodem k Bogu, naj te ohrani vedno zdravo in molil bodem tudi za očeta, da bi se vrnil kmalu. Veš mama, ko prideva domov, mi poveš zopet kaj o očetu, ki ga ni že toliko časa domov. Kaj ne, mama, da mi poveš, saj si tako dobra ! Kmalu se gotovo vrne tudi papa ; oh kako veselje bode petem ! Črez toliko časa me bode zopet vzel na svoji koleni in me gugal, jaz pa se bodem smejal... Ah mamica, papa ne bode vesel, temveč žalosten, ko bode videl, da sem hrom. On misli gotovo da sem zdrav : pa saj mu poveš ti, da nisem kriv sam. temveč da sem padel po nesreči po stopnicah ter si tako zlomil nogo. Kaj ne, mamica, da mu poveš, saj si tako dobra !* • Da, biser moj, ni treba se bati ne, povem mu že jaz, da nisi kriv ti.» Te besede je govorila nekako trpko, in ko se je ozrla, videl sem solzo v njenih očeh. Sedaj mi je bilo vse jasno: Bila je oblečena črno gotovo zaradi smrti svojega soproga ; ali deček ni vedel, da je oče mrtev, ker mu je gotovo mati rekla, da je odpotoval kam daleč. .Da, da, poveš že ti očetu, saj si tako dobra... Veš mamica, oni dan, ko so pokopali Nac-kovo mater, mislil sem, kako slabo bi bilo zame, ako bi ti umrla. Šel bi tudi jaz. kakor oni deček, ki si mi pravila o njem tolikokrat, na tvoj grob ter bi ostal tam tako dolgo, dokler bi se me ne vsmilil Bogec in me poklical k sebi. Ah, pa saj ne umreš, mamica ne; ne smeš umreti * Prišli smo tako do cerkve sv. Antona Novega. (Pride še) Majnikov beg. Z. M. Cvetje majnik je potresal. zemlji lice v smeh nabral, pa poredno spet odplesal, kol da je odsvetoval; zemlja se je tolažila, da ob letu spet prispe, takrat boljše izrabila bo dobrotljive roke! I tvoj majnik je odcvetel prvikrat a zadnjikrat: pridno ti je slavo pletel; Toda čas, mladosti tat, S Tvojo slavo je olletel: reven klonis smrti vrat —! ..________________________________ ■N; 1 “ Delavec in njegovi prijatelji. Kdor delavcem pomaga, je njihov prijatelj. Dosti ljudi je pa, ki bi lahko pomagali, a nočejo: Take je treba prepričati o njihovi dolžnosti do delavcev. Drugi so zopet delavcem prijazni in se zanje zanimajo, a ne vedo, kako jim pomagati. Takim treba pokazati, kako, kje, kedaj, zakaj in komu naj pomagajo. Ko bi se vsi ljudje dobro zavedali svojih dolžnosti in jih tudi izvrševali, bi svet debil na mah drugo lice. Zato moramo vsi delovati na to da vlada med različnimi stanovi znglusje. To pa je le mogoče, če vsak izvršuje svoje dolžnosti. Kakor ima naše telo različne ude, ki imajo vsak svojo nalogo in svrho, tako ima tudi človeška družba raznovrstne stanove, kateri se drug drugega podpirajo, in si tako zagotavljajo red in obstanek. Če pogledamo malce v svet, bodemo takoj zapazili, da ni žalibog povsod soglasja in reda. Tako ni še vse v redu razmerje med različnimi stanovi. Vzrokov je mnogo Poišcimo vzroke, odstranimo jih in mir bo in red. Toda, kakor išče zdravnik večkrat za tonj vzrok kaki bolezni, a ga ne more najti, in če ga zasledi, ne more zadeti vedno pravega Irka. tako se godi večkrat tudi onim, ki bi hoteli najti vzroke in leke boleznim človeške družbe. Kakor pa zdravnik opazuje bolnika in ga pridno izprašuje, tako mora tudi prijatelj človeške družbe opazovati posamezne stanove in pa tudi izpraševati, kar se mu zdi potrebno. Mi se bodemo z vesel eni poprijeli posebno delavskega vprašanja, a pričakujemo, da nam bodo delavski krogi sami šli na roko, da nain delo olajšajo in pa rešitev povspešijo. Zato pozivi emo slovenske delavce in njihove prijatelje, da nam pismeno sprožijo kake misli, želje ali nasvete Gotovo bodemo vse pravično uvaževali in storili, kar se bo dalo. Pre laleč smo že zaostali in sedaj je skrajni čas. da se I ai začne v tem smislu. Najvažnejše je, da se vsi delavci istega opravila med seboi spoznajo in združijo za skupno korist. Kako pogrešamo mi takega zadružnega živ ljenja, take organizacije! Marsikdo še ne ume, kaj pomeni zadruga, v kateri se zbiraje ljudje istega stanu v svojo največjo korist in pomoč. Kjerkoli obstojajo zadruge, katere imajo dobro vodstvo in poštne člane, vspevajo kaj krasno. Prepričajmo se o potrebi in umestnosti zadrug ter začnimo zbirati se v taka društva, ker si zagotovimo obstanek in si olajšamo svoje stališče. Zadrug potrebujejo km>tje, in raznovrstni delavci, kakor Izume nar/i, zidarji, mizarji, krojač', čevljarji, kovači, mornarji, ribiči, delavci v ladjrtesalnicah in tovarnah i. t. d.; tudi perice, ccetlič irlce. kruharice, mlekarice i. t. d. vsi potrebujejo, da se združijo v lastno obrambo. Kadar je dosti ljudi zbranih v kakem društvu, imajo tudi njihove opravičene prošnje, želje ali zahteve, več moči in več vspeha. Upamo, da bodo posamezni stanovi radi vsprejeli te misli in se potrudili med svojci, da se res združijo in postanejo v vsakem oziru samostojni. Poštene zadrugo nas dovedejo do stalnega zaslužka, na trdna gmotna tla, katera nam orno-goče samostojnost v narodnem oziru, da ne bodemo prodajali svoje narodnosti za vsakdanji kruh. Ta sainostostojnost nam bo jamčila tudi pravo prostost za vršenje svojih verski dolžnosti. Da bi pač delavci sami sprevidili, kako potrebne so zadruge, to želimo iz srca, zraven pa jih opozarjamo, naj ravnajo previdno in naj se ne dado zavesti od kakih brezverskih in brezvestnih kričačev in sleparjev. Torej delavci pozor. Za sedaj prosim Vas, da se med seboj kaj pomenite in te ideje (misli) o zadrugah razširite, ker to bo najlepša priprava za nadaljno delovanje Na svidenje. Z Bogom. (Ker je delavsko vprašanje dandanes tako važno, priporoča tudi naše Uredništvo, da se delavci in prijatelji delavcev res sprijaznijo s temi člankimi, in nam pridno pišejo o tem. Že obstoječih društev in zavodov ne bodemo nikakor ovirovali v napredovanju, ker želimo sporazumno delovanje v blagor naroda. Pač pa želimo, da se nedostatki in hibe teli društev in zavodov odstranijo. Če se to zgodi, se zadružna moč ojači in omogoči pravi in pravični napredek. Opomba Ured.) Gospodarske drobtine. Cepljenje trtij v zeleno. «Zeleno cepljenje pa posebno dobro sponaša v južnih vinorodnih deželah. Na Nižeavslrijskem in Moravskem ne daje to cepljenje obrili uspehov, ker cepiči ne dozorijo in se vsled tega posušijo v hudi zimi V naših krajih se zasluži mnogo prednosti, pred drugimi načini cepljenja in zato se je tudi razširilo. Ko je mladika še zeljnata, imajo vse njene celice lastnost, da se raztezajo in množijo. Drugače jo pri cepljenju v les». Tu se zamorejo množiti in raztezati le celice, ki se nahajajo, v tako zvanem .kambiju*, to je snov, ki se nahaja med lesom in lubadom. Zato se v zeleno cepljena trta popolnoma zaraste. «V les» cepljena pa ostane na sredini nezaraščena. Ako se naselijo v ta neza-rasli del trtne glive, začne trta hirati. Ge pa cepimo trte «v zeleno*, se nant ni bati teh nedo-statkov. Če hočemo imeti od zelenega cepljenja dobrih uspehov, držimo se sledečih pravil. 1) Cepite le krepke in močne trte. 2) Cepite v tihih, jasnih in gorkih vremenih. 3) Skrbite za snago, in delo hitro izvršujte. 4) Nož obrišite za vsako rez ; nož naj bo vedno svetel in ojster. 5.) Cepiče jemajte od bujno rastočih in radovitnih trt. 6 ) Cepiči naj imajo eno ali dve očesi. 7.) Na podlagi (divji Irti) naj ostane listje nepoškodovano. 8. ) Ne cepite prepozno k večjemu do 10. junija. 9. ) Zareze delajte kratke in te naj bodo blizo očes. 10) Za vezilo jemajte gumijeve trakove in ovite jih s cigaretnim papirjem. 11.) Ako se je cepič sprejel s podlago, pridno obirajte vse' divje pognanke (mladike). 12.) Žlahtno mladiko pa pridno žveplajte, škropite in k kolu privezujte. Kako povspešiti cvetenje in boljši razvoj grozdja ? Letos se nam je pokazalo mnogo zaroda. Tudi stare in no cepljene trte nam obetajo veliko. Nadalje prikrajšaj vse mladike, katere niso namenjene za prihodnje leto pri 4 ali 5 listom nad najnižjem grozdom. Dočim se morajo pustiti vsi oni pognanki ki so namenje za prihodnje leto, neprikrajšani Kar se izda za to čiščenje (man-danje), se pa prihrani na galici in žveplu, ker se teh sredstev manj porabi in delo preje konča. Pozneje je odstraniti tudi vse stranski izrastke ali zalistnike tako, da ostane eno oko na njih. Dobro je tudi vse zamotane grozde spraviti na prosto, da se lepše razvijajo in olajšujejo poznejšo trgatev. Ako nam prikrajšani pognanki zopet poženejo moramo jih spet na istem mestu skrajšati. Kdor bo le eno leto tako ravnal, ne bo nikdar več pustil tega važnega in koristnega dela. Višarje na Koroškem. Zraven lepega, suhega in gorkega vremena, je za hitro in jednakomerno cvetenje grozdja važno, da trtno mlodiSjc očistimo in grozde ua zrak spravimo. Če so grozdi bolj na prostem, jih če belice in mrčesi, ki prenašajo prenašajo prah iz cveta na cvet, lažeje oplojujejo. (Ugodno vpliva na cvetenje tudi lahak veterček). Da pride grozdje na jasno, treba je že pred cvetenjem odstraniti vse listje pod zadnjem grozdom. Ostali pa mora vse listje nad grozdom, ker daja grozdju živež in ga varuje pred solnčnim prepekom, toče i. t. d. Domači zdravnik. Nezavest ali omedlevica. Č.lovek, kateri je gledal kako rano, ali se je ustrašil kake reči, postaja bled, pred očmi se mu zvrti in pade kakor mrtvouden na tla. V takem slučaju položi neza-vestnika vodoravno na tla ali pa ria posteljo, glavo njegovo pa, če mogoče še nižje kakor truplo. Ker leži glava nižje kakor srce; pride samo od sebe toliko krvi v možgane, kolikor je potrebuje, in nezavestnik se zopet zave. Nezavestniku odpri vso obleko, ki ovira dihanje; ako imaš pri roki „Hofmanovih‘ kapljic, vlij nekaj teh kapljic na robec in drži nezavestniku pod nos, obraz poškropi z mrzlo vo lo. čelo in sence pa drgni s kisom (octom) ali žganjem in potem ta mesta opihljavaj z robcem. Kadar se nezavestnik zave in se sklene po koncu, tedaj mu daj piti mrzle vode ali ntuzlega vina; tudi črna kava je dobra ; ako se primeri, da kdo pade v nezavest v za-duhlih prostorih, tedaj pa le na čisti zrak z njim. Nikdar pa ne pozabi, glavo nižje položiti, kakor ostalo truplo. Nezavestniku ne dovoli, kadar se zave, takoj vstati, ker nezavest se lahko povrne. — Pri vdarcih na glavo, n. pr. pri padcu iz vi-sočine, nastanejo tudi omedlevice. Takega človeka je tudi treba tako položiti, kakor smo povedali zgoraj, le glavo mu je treba podložiti In če bi začel pljuvati, položi ga na levo ali na desno stran, da izpljuvana jed ne pride iz požiralnika v sapnik, in se nezavestnik ne zaduši. 1’olagaj mu tudi mrzlih obkladkov na glavo in med tem pokliči hitro zdravnika. Ščipanje po črovesih nastane pri različnih črevesnih bolečinah. Človeka te bolečine včasih tako hudo primejo, da se človek kar krči. Proti takim težavam in krčem pomorejo najbolj in najhitreje suhi, gorki obkladki, ki jih napravljamo s plevami ali z otrobi; tudi kamelični čaj svetujejo v takih slučajih in sicer več požirkov zaporedoma. Bolniki dobijo od dolgega ležanja na hrbtu pogostoma skeleče rane: Da ge teh ovarujejo, jim je treba včasi hrbet drgniti s špiritom in limonovo vodo. Tudi kolodij je dobro pomešati. * i Kaj pravi politika? Avstrija. Pred binkoštnimi prazniki so glasovale delegacije v Budimpešti. Minister za zunanje zadeve grof Goluchovvski je vedel v svojem govoru, da živimo v prijateljstvu z vsemi državami. Nenavadno ostro pa je spominjal Turčijo, naj se ne brani uvesti reform kakršne zahtevata Avstrija in Rusija Poparila pa je delegate vladna zahteva, da ji dovolijo za vojne namene čez 700 milijonov kron. Vsakdo se je prašal, zakaj; ali preti Avstriji nevarnost, da se zaplete v kakšno vojsko, ker vlada kar nenadoma zahteva tako velikanske svote. Minister pa je odgovoril, da za sedaj ni nevarnosti, pripravljeni pa moramo biti vsaki trenutek, če nas kdo prisili k vojski. Rusko-japonska vojska pa kaže, v kake zadrege, lahko pride tudi velika država, če ni pripravljena. Tem ministrovim besedam pa je malokdo verjel. Pač pa so mnogi govorili, da pojde naša vojska na Balkan, utihniti pa nočejo tudi glasovi, dasi se je prijateljstvo med Avstrijo in Italijo ohladilo. Naj bodi kakor hoče, vlada bo najbrže dobila zahtevane milijone za kanone in barke, davkoplače valci pa bodo molče nosili to novo breme. — Ta teden se delegacije snidejo v Budimpešti. — Kdaj pa da se snide avstr, državni zbor, ni znano. Znabiti nikdar več! Škoda bi ga ne bilo! Balkan. Odkar je vlada na srbskem prestolu kralj Peter, začelo se je obnašati na bolje ne le na Srbskem, ampak krenila je na druga pota splošna balkanska politika. Iznenadil je svet pred kratkim sestanek kralja Petra in bolgarskega kneza Ferdinanda. Brez hrupa in šuma sta se sešla. Po zabilo se je staro sovraštvo med brati, in sklenila se je tesnejša zveza v obrambo skupne domovine na kupčijsko-gospodarskem polju kakor v vojaškem oziru. Naj vzklije iz tega pobratimstva obilen blagoslov vsem Jugoslovanom! Franc:ska. Sv. Oče je protestiral pri francoski in drugih katol. vla lah proti obisku predsednika Loubeta pri ital kralju v Rimu. Ker je prišla ena taka protestna nota v svet na način, ki je dosedaj nepojasnjen in ker se je čutila franc, vlada po njej rajžaljeno, odpotoval je iz Rima poslanik pri Vatikanu Nissard. Diplomatske zveze med sv. stolico in franc, vlada še niso popolnoma pretrgane in najbrže si Combes ne bo upal napeti strune do skrajnosti, ker to bi znalo imeti nedogledanih posledic. — Pri volitvi v proračunski odsek franc, komora je bila izvoljena večina protivladnih poslancev. To je dober udarec, ki ga je dobila Gombesova vlada. Naj bi ji sledil kmalu še smrtni! Italija. V Cerignoli so bili resni nemiri. Delavci so zahtevali 8 urni delavnik. Vlada je morala poslati vojaštvo, da vzpostavi red. — Bivšega ministra — tata Nasija še sedaj niso dobili. Med tern pa prihaja na dan, da ta mož ni bil osamljen pri svojem rodoljubnem'1 delovanju, ampak da je imel med uradniki še mnogo posnemovalcev. Angleška hoče začeti s Tibetanci v srednji Aziji pravo vojsko. Vojna. Vojna usoda je začela kazati Rusom prijaznejše lice. Kaže se, da vse dosedanje umikanje Rusov pred Japonci je bilo preračunjeno. Japonci, ki so se bližali že Liavjangu, kjer ima Kuropatkin zbrano vojsko, so se za eli umikati nazaj proti Fengvangčenu in Jalu. V Niučvang so se zopet povrnile številne ruske čete. Za hrbtom pa se Japoncem prikazujejo kozaki, ki podirajo mostove in bodo gotovo skušali, da otežijo dovažanje živeža. Japonska vojska je nekako obža-Ijena. Jako pa otežujejo v tem času vojne operacije deževna vremena, — Pred Port-Arturjem je zadela Japonci grozna nesreča. Potopila se jim je oklopnjača »Hatsuse*, ki je bila največja, naj- hitrejša in najboljša japonska ladija. Zadela je na rusko mino. Potopila pa se je tudi križarica «Jo-šino», ki je zadela ob neko drugo ladijo. Utonilo je okrog 000 ljudij. To vemo iz japonskih poročil. Drugi poročajo pa o že \ečjih zgubah na la-dijah in ljudeh. — Zadnja poročila iz vojske govore o novih ruskih zmagah, a niso še potrjena. Govori se, da je general Stossel sijajno premagal sovražnika. Padlo da je mnogo tisoč ljudi. Vladi-vostoško brodovje pa daje zajelo tri nove vojne ladije, katere so Japonci kupili v južni Ameriki in ki so ravno splovile na Japonsko. — Novoimenovani poveljnik ruski admiral Skrijdlov je že prišel v Vladivostok. — Ruski car je obiskal te dni razna mesta iz katerih so odpotovali vojaki v vojsko. Car je navduševal čete na vojsko za čast domovine. Bil je povsod navdušeno sprejet. — V Kronstadtu so odkrili zaroto. Angleški in japonski zločinci so hoteli razstreliti v zrak vone arzenale in skladišča. V pravem času so jih zalotili. Drobtine. Budilka za slepce in gluhoneme. Nek ameri-kanski gluhonemec je izumil uro-budilko za slepe in gluhoneme. Z elektriko in z mehaniko se da pač mnogo doseči. Ta budilka omogoči, da še celo slepci in gluhonemi zgodaj vstajajo, tem bolj pa moramo mi, ki smo zdrk vi vstajati rano, ker »rana ura, zlata ura« in »kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja« pravita lepa slovenska pregovora. Katerih živali ne smemo ubivati ? Jel živi od miši, polžov in mnogih drugih živalic, ki so poljedelstvu škodljive. Pusti ga torej v miru. Krastavimi uniči na uro 20 - 30 škodljivega mrčesa. Zalo ne ubij je. Krt se ne dotakne rastlin, temveč se hrani le s črvi, gosenicami i. t. d. Imej z njim usmiljenje in zravnaj le potrpežljivo krtine. Ne ubivaj ptičev. Tako uče francoske šolske knjige. Ta je bil mojstersk jezikoslovec. Kardinal Mezzofanti, ki je krasno govoril nad 50 jezikov, je doznal, da je na papeževem dvoru kaplan, ki govori nek poseben jezik. Ta jezik je v rabi le v nekaterih planinskih dolinah. Kaplan ni imel druge knjige v tem jeziku kakor sestrin molitvenik. Kardinal si je za dva dni izposodil molitvenik in v dveh dneh je sestani cch> slovnico tega jezika. Ko je pet ali šestkrat govoril ta zanj novi jezik s kaplanom, ga je znal bolje kakor kaplan sam, ki je'1 bil njegov učitelj. Japohski zobozdravniki ne izdirajo zobov z jeklenim orodjem, temveč s palcem in kazalcem. Prvi poduk zato dobe, s tem da izdirajo majhne klinčke iz mehkega lesa, končajo pa poduk s tem, da izdirajo s prstima žeblje iz močnega, trdega lesa Nekateri zdravniki so tako spretni, da ti v minuti izderejo več zobov, ne da bi prstov izvlekli iz ust. (Ruski zobje pa so trdni. Op. Ur.) Največje orgije na svetu so bile v teh dneh na rastavi v St Luis. Imajo 10.059 piščalk, 5 manualov in 140 donečih registrov. Nekatere piščalke so tako velike, da dva moža čisto lahko v njih stojita. Mehove (5) gibljeta dva motora (gi-bača) po 10 konjskih sil Orgije stanejo približno 100.000 dolarjev. Razglednice s turškimi mošejami, turškimi ženami, s palačami in vrtovi sultana so na Turškem strogo prepovedane. Pri nas bi se moralo tudi bolj paziti na razglednice in marsikako zapleniti. Kdor se boji vojaštva, naj se vzgleduje na nekem fantu v Hallu Mladenič je bil na naboru. Ker ima skrivljeno nogo, ga niso potrdili. Zato je šel k zdravnikom, naj mu nogo zravnajo Okolo 50 kron, katere je teško prihranil, je žrtvoval za to nevarno operacijo, ki mu je provzročila mnogo strahovitih bolečin. Operacija se je srečno obnesla in mladenič upa, da bo do drugega nabora vse v redu, in da bo on vojak. Iz slonovega življenja. V Londonu so nekdaj, ljudem kazali slona. Nek gledalec se je hotel z velikanom malce pošaliti, ter mu je pokazal ja-beljko. Ko je slon stegnil rilec, da vzame lepi sad,, je izprevidel, da se mož z njim šali, ker je ta jabeljko zopet skril. Slon je bil užaljen in se je nemo stisnil v kot. Oni človek pa je odšel in se vrnil čez nekaj trenutkov, seveda popolnoma po-zabivši na šalo Ko je tako stal in držal roke v žepu je prišel paznik (čuvar) živali in ga opozoril,, naj se varuje pred slonom, kajti ta da ga namerava kamenovati, ker da je že nagromadil mnogo kamenja in opeke. (? Ured) Med pticami največji je noj (štruc), kteri živi ob robu velikih puščav, zlasti v Afriki. Vzraste do 2'/a metrov visok, in tehta toliko, kakor odrasel, krepak človek. Vkljub velikim perutnicam ne more v zrak vzleteti, z nogami pa beži, da ga dirjajoč konj težko doleti. Njegova jajca so ukusna jed, in tehtajo do 1 'I, kilg. Imenitno in zelo drago je nojevo perje — katero služi imovitnim gospam za odličen kinč na klobuku Noji se dajo tudi. krotiti, da so enaki domači živini. V nekterih krajih jih redijo cele žede v ograjah, a peresa teh pitomnih nojev baje niso tako lepa, kakor divjih. Zamorcem v Atriki, pa tudi evropskim priselnikom. služi lov na noje v posebno zabavo ; nevarnosti* pri njem ni nobene. Lovci na brzonogiii konjih jahajo za njimi, dokler utrujene dohitijo, in jih z batinami na tla pobijejo. Drugega orožja, pri tern lovu jim ni treba. Muha in muščice so zdaj v vročini zelo sitne, posebno kjer so mlake, močvirja in živinski hlevi Ako te je ta stvarica ugriznila (ali pičila), si do-tično mesto večkrat zaporedoma pomoči s ralmitikom, kateri naj se nahaja v rsnki hiši. Včasi je pik muh tudi strupen ; tega strupa so se nalezle na mrhovini nepokopanih maček, krtov, podgan, miši i. t. d Skrbite torej, da mrtva trupla živali hitro zagrebete, vzlasti v poletni viočini. Kdor je petrolej razlil po tleh, odpravi duh in marogo tako : tri dele prahu iz ilovice naj primeša enemu delu ognje-kislega (kohlensauer) na-trona, in potem malo vode. To zmes naj pomaže na mesto razlitega petroleja, in 6—8 ur potem je naroga izginila. V mestih in na kmetih zdaj ljudje radi nosijo čevlje ali šolne iz rumencfja usnja, katero nog ne stopli tako, ko črno. Take čevlje se najhitreje in najbolje osnaži s cunjo, namočeno v limonov sok. Nazadnje pa se jih obriše z drugo suho cunjo. ~>W<^ NOVICE. Iz sv. Ivana. V zadnji številki smo naznanili, da bode veselica, ki jo priredi, naša dekliška .Marijina družba- v barkovljanskem .Narodnem domu dne 29. maja.'Sedaj javljamo, da smo jo morali odložiti za nekoliko časa, kjer je obolel tamošnji kaplan, ki vodi priprave za to veselico. Kedaj se bo vršila veselica, naznanimo pravočasno. Razna pota se imenuje povest, ki smo jo začeli v današnji številki. Opozarjamo posebno slovenske mladenke, da jo pridno čitajo. Dekani, 18. maja. Z našo Marijino družbo gre precej dobro. Shodi so dobro obiskovani. Pri majni pobožnosti je vsak večer polna cerkev. V nedeljo 15. maja so imeli tu navadni «veliki" ples, Trobilo je nekaj domač h trobcev, plesali so pa sami tujci. Domači se niso udeležili plesa razun enega moža. Živeli Marijini otroci 1 Ostudno je bilo večji del obnašanje in nečimerna noša prišlih tujih mladeničev in deklet. Mislite si takega razuzdanega mladeniča : klobuk mu sloni na levem ošesu kakor banditu iz Abruc, „čuf- lasi mu strči izpod širokik krempelj klobuka misliš, da so rogovi; oči se strastno svetijo, iz ust pada kletvina za kletvino. Ah, mladenič ljubi, kako pokvarjen je tvoj okus; nisi več podoben krščanskemu mladeniču ; da te srečam po noči na samem, bi se pač trikrat prekrižal ! Dekleta so se tudi edi ima žakeljelček, Zadaj pa srp ima Kdo ga pozna ! Kje je tat tatjinstva? Za kratek čas. Zakaj P Zato. .Zakaj prihaja sedaj tako malo ljudi v gledališče P* ♦ Zato, ker je vstopnina tako draga.* ♦ Zakaj pa je vstopnina tako draga ?» .Zato, ker tako malo ljudi prihaja v gledališče.* Otroški odgovor. Oče: (otroku, ki dolgo po-legava) ♦Vstani in sramuj se ležati toliko časa -Otrok: „oče, smem lise sramovati tudi ležč P Potem pa že vstanem Potrpežljivost. Voditelj trgovine (po-Oujaču): ♦Dvakrat sem Vam že povedal, da ne potrebujemo ničesa, zakaj ne odidete?* - Ponuja č (agent): ♦Kako, pravite P Samega sebe se pač ne vržem iz hiše.* Listnica upravnlštva. Vsem prijateljem, ki so nam pridobili novih naročnikov. izrekamo toplo zahvalo. Kdor širi list. koristi slov. narodu. Zalo je umevno, če se za naš list tako vrlo zanimajo bas oni Slovenci in Slovenke, ki umevajo narodnost v pravem pomenu. Listnica uredništvu. Joško: Mislim, da se boš potrudil v smislu mojega pisma. Da si mi zdrav! Veleč. g. I. G. v Trstu: Baš v najlepši priliki. Dr Fr. Vr.: Men’ vse eno je.