Cerkvene zadeve. Na Angleškem se kat. cerkev od leta do leta bolj razširja. Leta 1765 bilo je na Augle- Skem kakih 60 katoličanov. V 16. stoletjn je namre. grozoviti razbrzdanec, kralj Henrik VIII., ki je 6 žen zaporedonia vzel, ker so nektere umrle, nektere je pa sam pokončal, katol. cerkev na Angleškem zmajal, ker se je bil z riniskim papežem Klemenom VII. sprl, ki niso mogli dovoliti, da bi se kialj prve žene ločil in drugo vzel. Zoper vso pravico je pa razbizdani kralj samovoljno to storil, in odtihdob strašno divjal proti katoličanom in protestantoni, ki niso bili s kraljem zadovoljni. Dokler še ni bil zdivjal, spisal je sam v obrambo 7 sv. zakramentov proti Luterju knigo, za kar je bil cel6 od papeža Leona X. pobvaljen. — Potrdila se je tudi pri tem kralju resnica, da je nesramnost najhujša sovražnica sv. veri! Pokončavanje kat. ceikve je trpelo tudi za njegovih naslednikov. — Leta 1851 se je število katoličanov že pomnožilo do 500.000; leta 1842 jih je že bilo 2,500.000; leta 1865 pa 3,380.000. Od tega časa rase število katoličanov od dne do dn_. V gosposki zbornici je 33 V.at. zastopnikov, v zbornici poslancev pa 37. V tajnem svetovalstvu kraljičinem jih je 6 katoličanov. Kraljica je pravična tudi katoličauom, kolikor namreč zamore, kajti vlada tam parlanient, drž. zbor, še bojj kot pri nas. Ravno se snuje katoliško vseučili.če jn druga višja šola za katoličane. — Maogo p 1 emenitašev se je že spreobrnilo; nedavno je pa protestante (anglicane), kakor tudi vse brezveice silno osupnila spreobrnitev vojvode Ripona, ki je se le 45 let star in je bil veliki mojster ali glavar angleških framasonov. Bil je že v 36. letu svojega življenja (1863) vojni minister. Mož je silno bogat in po vsej deželi čislan, toraj so frajmavrerji prav muhasto .pekulirali, volilši si ga za svojega glavarja. — In ta mož po.tane zdaj, ko se sovraštvo in preganjanje kat. cerkve razglaša kot nboj za omiko", — iz glavarja frajmavierjev veren katoličan! —Umemo, da brezverci zarad tega do sape ne pridejo. Mi pa recimo hvaležnega srca: čudna so Tvoja pota, o Gospod, ozri se tudi milostljivo na katoliško cerkev v avstrijskih pokrajinab! Katoličani v Ameriki. Nedavno je pre5. nadškof Closky v stolnici sv. Patiika v Novern Yorku v 87ojem govoru naslednji razgled katoliiJanstva v Ameriki podal: Pred 200 leti je v Kanadi in zedinjenih državah bilo 200 katoličanov. Pred 100 leti bilo je kakih 2000 katoličanov z enim škofom. V zedinjenih državah jebil 1. 1790. po.tavljea prvi Skof; tudi v naslednjih 10 letih je bil tukaj in v Kauadi le eden škof. Do leta 1842. je bilo že v Kanadi 9 škofov, 16 pa v zedinjenih državab. — Zdaj jib je eamo v Kanadi 26 in v zedinjenih državah 66 škofov. Brazilija, Mehikansko in druge države niso tu vštete. Pri .olskih sestrah v Mariboru je položilo na praznik sladkega imena Marijinega 16 sester redovne obljube v roke mil. kneza in škofa. — Za celo življ^enje je napiavilo obljube 6 sester: Jožefa Sigertiz Kapel pri Radgnni, — Alojzija Vrbek in Antoni.ja Berani. iz spodnje Poljskave, — Frančiška Sedlar iz š. Pavla pri Preboldu, — Jakoba Paven iz Slivnice, — Joana Hausknecht in Neža Gšnel iz Tirolskega, — Elizabeta Koren iz š. Petra pod sv. gorami. — Prve zafiasne obljube na tri leta je napravilo 10 novincinj: Leopoldina Fluber iz spodnje š. KiiDgeite, — Mibaela Plohl iz š. Tomaža, — Dominika Gol. iz š. Lenarta v sl. gor., — Evgenija Hofer iz Tirolskega, — Angelina Križanič od sv. Križa pri Ljutomeru, — Beruardina Prosinjak iz š. Petra pri Radgoni, — Hortulana Domajngo iz Kapel pri Radgoni, — Teodozija Z6'lingrer iz štaj. Wolfsberga, — Apolon ij a Vrbnjak iz š. Jurja na Šavnici. Po tem takem je v zavodu zadosti Slovenk ter smemo pričakovati, da bo tudi v dekliški šoli ŠQlskih sester v Mariboru sloven.čina one pravice zadobila, ktere jej gred6 po postavi in po umni pedagogiki. Že zdaj se pa naj skrbi za to, da se deca sloven. starišev vsaj v kr.čanskem nauku ne bode z nemščino natezala, kajti je za nabožno življenje v poznejših letih velik kvar, če pridejo dekleta domu, pa ne znajo ne slovenski moliti, ne tehniških slov. beeed v krš. nauku. Duhovne vaje (eksercije) bile so v semeniški cerkvi v Maiiboru od 21—25 t. m. Udeležilo se jih je 76 duhovnikov. Vodja bil j§ eksercicijam č. o. Lempl, iz Jezusove družbe pri bv. Andreju na Koroškem. Bogoslovcev sprejetih je letos v lavantinsko semenišče in bogoslovje v Mariboru tedem. Olas sr_nega milovanja. Nesi nGospodar" prisrčno milovanje slovenskim bratom na Goriškem, ki so zgubili enega najblažjih domoljubov. Umrl je v najlepši dobi svojega življenja 18. t. m. preč. gosp. Dr. Jan. Hra^t, vodja semeniški in profesor bogoslovja v Gorici, mož preblagega srca in bistre glave. — Njemu pa. veljajo besede sv. Duba: ,,Dovr_en v kratkem dopolnil je dolgotrajno dobo; nja duša bila je Bogu ljuba, zato ga je zarano vzel iz spačenosti (sFeta)".