Vtisi ekskurzije na Dunaju. (Iz refterata prof. Minke Skabernetove pri Društvu učiteljic v iLjubljani.) Dunajske šole so verna slika novodobne politično in kulturno teformirane Avstrije. Prejšnja fevdalno absolutistična habsburška monarhija je postala čez noč demokratična država, nov duh jc zavel, vodstvo so prc vzeli ljudje prežeti z globokim socialnim ču« stvovanjum do najširših ljudskih plasti. Nc ve razmere so ustvarile nove potrebe, vedno občutneje se je kazalo, da je treba vzgojo prihodnje generacije temeljito izpremeniti in usmcriti v smislu novodobnih teženj. V dosego tega namena so se z vsemi si= lami lotili rcforme prosveti. Dunaj 'kot sre= dišče je prevzel to nalogo in se ni zadovoljil samo s korenitim preustrojem šolstva, tem= več je sporedno s tem započel velikopotezno akcijo- z .gradnjo vclikanskih stanovanjskih poslopij za širokc mase, s preureditvijo šol« skih poslopij, z ustanovitvijo otroških zave« tišč in zdravilišč. Zato je bilo na programu pokg hospita« cij na osnovnih in meščanskih šolah tudi ogledovanje1 novih socialnih naprav. Inicijator šolske reforme, drugi predsed^ nik m. š. sv. Otto Glockcl je v svojem uvodnem govoru poudaril, da mu pomenl dclo za današnjo šolo zgradbo boljše bodoC= nosti. Namen te šole naj ne bo samo, mla« dino opremiti s trajnovrednim znanjem, temveč ji vzbuditi predvsem veseljc do du* ševncga dela, ki ne bo prenthalo z izstopom iz šole, ampak ji bo ostalo šs dalje in jo vzpodbujalo. k samoizobraževanju. Vedra sa» rnodelavnost, radostno doživljanje ter za.s vestna podrejenost naj bodo t:.melj današ« nje šole. Vzgojiti hočejo generacijo., ki bo z razumom, delavnostjo in idcalizmom zgradila nov boljši svet. ' Tako reformo izpeljati v povojni dobi, je bi!o silno tcžkio. Dunajska občina si je postavila kot prvi cilj izboljšanje telesnLga in gmotni.ga položaja otrokom in učiteljstvu. Socialne ustanove skrbe za matere v blago' slovljenem stanju, nadzorujejo zdravstveno stanje ctrok v predšolski in šolski dobi, skr? be za prehrano dece, izdajajo profilaktične odrLdbe proti tubcrkulozi. Izboljšanje socialnih razmer je .tvorilo pogoj za uspcšno in dobro šolsko rcformo. Prejšnja šola učilnica, ki jo je večkrat pre* veval duh militarizma, se je umaknila novi šoli, .prežeti z duhom demokracije in paci* fizma. Ministerijalni svetnik Fadrus je pre* dava! o provedbi šolske reforme. V naučno ministrstvo je bilo poklicanih 33 strokovnja!' 'kov, zastopnikov vseh vrst šol. Po določe* nem načrtu so preorijcntirali v nove smeri dunajske učitelje, ki so se lotili dela z ve* liko vnemo. Ustanovilo sc je 600 učiteljskih delovnih zajednic, ki so jih vodili specialistl. Učitdji so otvorili 156 poizkusnih razredov za pouk po ddovnem principu, izdali so trl strokovne liste, priredili nešteto predavanj in konferenc, 'ki naj bi poglabljale izobrazbo učiteljstva. Vsak šolski okraj je dobil na po= sodo 60 del modernih pcdagogov, da jih je učitdjstvo prečitalo. Pri sestavljanju sploš= no vdjavnega učnega načrta za osnovno šolo so ddale delavne zajednice vseh 13 okrajiv v soglasju z večino dunajskih učite^ ljev in roditeljev, ki so jih pridobili refof* matorji za novo šolo. Sodelovanje roditelj= skih udružsnj je važen faktor pri preustroju dunajs'kega šolstva. Za nadaljnjč. izobraže= vanje osnovno« in meščanskošolskega učiteljstva so obnovili pedagoški institut, ki je imd 1925. lcta 126 slušateljev, sprejetih v redni študij, ustanovili so centralno knjiž= nico, ki ima danes že 80.000 najbcljših stro> kovnih knjig in blizu 300 rtvij. Nagd razvoj šolskc reforme je povzro^ čil potrebo, izpremeniti odredbe, 'ki se tičejo polaganja učiteljskih izpitov vsaj do tiste dcbe, ko bo vprašanjc učiteljskc izobrazbe definitivno reš.no. Posebno pažnjo so obr= nili. na reformo izobrazbe učiteljskega .nara= ščaja in nadaljno izobraževanje učiteljev. Za današnjega učitelja ni dovolj, ako obvlada poklicne znanosti, pcdagogiko in njene psi* hologične, (.stetične, kulturno^filozoiične, go? spodarske in državoznanstvcne osnove, vpo' gled mora imeti tudi v vsa 'kulturna torišča, v duhovna, umetniška, gospodarska in poli* tična stremljcnja, šele potem more sodek>= vati na vzgoji. Učitelj naj ne bo samo vzgo» jitc-lj otrok, on bodi vzgojitelj .naroda v kra< ju, kjer službuje. Radi teh nalog stremi uči^ teljstvo po visokošolski izobrazbi. Enotnost v nalogah učiteljstva sploh za» hteva tudi enotnost v njegovi izobrazbi na vseh stopnjah, tako. za učitelja osnovne. me* ščanske, nižje srednje, višje srednj. in vi« so|ke šole. Z obsežno delavnostjo s prcdavanji in tečaji, ki jih jc odredila naučna oblast, z ustvaritvijo učiteljskih ddavnih zajednic in počitniških tečajev, z ustanovitvijo poizkus^ nih in hospitadjskih razredov, z ustanovit^ vijo obsežnih knjižnic in novih revij, s pre« osnovo dunajskiga pedagogija v pedagoški institut mesta Dunaja v zvezi z njegovim psihologičnim institutom in podobnim so se« znanili in navdušili učiteljstvo za nove smeri na pedagoškem polju in ta'ko ustvarili po« goje za razvoj novega učitelja in z njim tudi nc-vc šole. Raznc političnc izpremembe v državi so naprtdovanje na reformi učiteljske izobraz« be sprva ¦ovirak>, vendar se je reformatorju Glocklu posrečilo, da je izdal osnovni načrt tozadevnega zakona. Pcpolna reforma se za enkrat flc bo mo* gla izvesti v polnem obsegu, kcr je zvezana s prcvelikimi stroški. Za prehodno dobo je našel dunajski mestni svet ta izhod, da je na rn.dagoškem institutu lotvoril učifrdjske te< čaje vseučiliškega značaja, ki trajajo 4 se* mestre. Pedagoški institut ima nalogo, pri* praviti učitilje za csnovne in meščanske, oziroma za občc sridnje šole, za specijalne in obrtno=nadaljvvalne šole in nrora skrbeti tudi za nadaljno izobraževanjt1 že nastavlje« nega učiteljstva. (Dalje prih.)