&t. 46. V Gorici, v sredo dne 8. junija 1904 Tečaj XXXIV. Iihaja dvakrat aa teden, in sioer v gredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z isrednim prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejomans ali v Gorici na dom poSiljana: Vae leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leto ......... 8 , 80 , , , 3-30 Setrt leta.......3 , 40 . , . 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. ,. Naročnino sprejema apfavniStvo" V Gosposki alicj S tv. 7. v Gorici v «Gori3ki Tiskarni* A. GabrSeek vsak dan od 3. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd 9. do 11. are. Na nareMla brea doposlane aaroe~alae i« ne oitrano. Oglasi In poslaalc« se racanijo po petit-rrstah če tiskano i-krat 8 kr., t-kritt 7 kr., 3-k»t 6 kn vaaka... vrata. VeSkrat po pogodbi. — Večje Srke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi št 7 v Gorioi v L nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo so nahnja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nad3lr. na levo v tiskarni. NaroJnlno In oglase Je plačati loco ttortea. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvo. »PRIMOBIC" Izhaja neodvisno od cSooe» vsak petek in stane vse leto 3 K «0 h ali gld. 1«60. tSo8a> in cPrimoreo. se prodajata v Gorioi v to-bakami Sohw«r* v Šolski ulioi »n Jellereitz v Nunski nlioi; — v Trstu v tobakami LavrenSifi na trgu della Caserma. vavčič v Gorici. Telefon it. 83. - »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Rdeti prapor1' proti lasi stranki. Vedeli smo že naprej, da »razmesari* tržaški »Rdeči prapor* naš članek o krizi med goriško soc. demokracijo tako, kakor zna Se on. Radi tega smo mu priporočili kar naravnost omenjeni članek v »razmesar-jenje*. To je priilo v obliki neotesanega, surovega odgovora, v kakorinih so mojstri naSi soc. deraokratje pa klerikalci. ,Rd. prapor* govori o »znorelih Sočinih urednikih*, o »frazarskem Gabrščeku*, o .bedasti stranki*, o »nacijonalnih šovinistih*, o »osebni dobička?. ;Ijnosti*, o »političnih harlekinih", .Sočin* pisač, naš članek ni drugega nego obrekovanje itd To smo vedeli, da pride tako, in je tako povsodi tam, kjer ni stvarnosti doma. Rdeči možje je navadno itd poznajo, zato pa poiščejo običajno par udtihirij, se zazenejo v osebe ter iščejo stranske skoke. Mi smo pisali o krizi v tukajšnji soc. demokraciji povsem stvarno ter nismo nkoga žalili, da Se vzdrževali smo jo ter naslikati ves položaj prav milo, dasi je bil grozen, in niti s pravim imenom nismo imenovali vsega onega početja, radi katerega je prišlo do krize. Stvarno smo stvar povedali — in kaj vse se je po Gorici govorilo! — končno pa svetovali slovenskim delavcem, naj si preskrbijo svojo lastno organizacijo. »Rdeči prapor* pa je napisal na to dolgo notico, polno neotesanosti, stranskih skokov in pa proti naši stranki se je obrnil ter jo seveda tudi »raz-mesaril*. Drugače si ni mogoče misliti. Nimamo volje, povedati »Rd. prap.% kar bi mu sicer tikalo po ztsluženju, le nekaj reči si ogledamo podrobneje. »Rd. prapor* ni ovrgel prav v nikaki reči našega članka, — drugače bi pač ne skakal v stran in ne zabavljal poulično! — marveč je iz tam priobčenega komunikeja izvrševalnega odbora laske soc. demokratične stranke razvidno, da je vse res, kar smo pisali. Saj smo pisali po dobrih informacijah iz vrst soc. demokratov l To moramo pribiti, potem pa si oglejmo, kako sodi visoki »Rdeči prapor* v svoji rdeči jezi o naSi stranki. Pravi, da je le še na papirju, da od | te bedaste stranke ni ostalo kot list »Soča*, pravi, da se bojujemo po pogramu vse za dom in cesarja (zakaj je spustil vero H), da ni izvrševalnega odbora, da nima pred očmi nič reelnega, osebna dobičkaželjnost itd.Tu-intam se vidi, da govori »Rd. prapor* po »informacijah*, ki so seveda prikrojene tako, kakor se je zdelo prav »informatorju*, in katere si razlaga »voditelj* soc. demokracije v Trstu po svoje. Zato se mu ne čudimo, da je udarjen s tako slepoto, da ne vidi delovanja narodno-napredne stranke na Goriškem. Po celi naSi deželi se vrši velevažen boj, povsodi vre in se giblje, po občinah se bijejo ljtiti politični boji, po cerkvah se ob nedeljah in praznikih rohni proti »liberalcem*, po obeh farovskih listih s kačjo strupenostjo sikajo proti naprednjakom, občine se odtujujejo klerikalnemu vplivu, veselo gibanje proti klerikalizmu vidimo v zadnjih časili celo tam, kjer so imeli klerikalci svoje najboljšo trdnjave, mi pa delamo in pripravljamo v celi deželi, da pridejo pogoji za korenit preobrat v smislu jasnega programa narodno-napredne stranke. Pod zastavo tega programa se borimo s skrajno doslednostjo, ne oziraje se ne na levo ne na desno, ne premoti nas nič, ker je nam tuje koristolovstvo in fikfa-kovstvo, ne spravi nas iz ravnotežja obsojanje ljudij, ki imajo lahke vesti pa se dajo voditi po oportunaosti, n a & princip je dosledno držati program. To je naša naloga. In ker se držimo tega, ker tega delovanja prav nič ne orla bij a nikak uskok, in zanje kdo drugi z dvostolnopolitiko umevno le pomilovanje mesto pričakovanih poklonov, gre naSa reč naprej in je v klerikalnem taboru vedno večje pihanje proti narodno-napredni stranki, ki se pripravlja Se na veliko delo bodočnosti. Ne živimo v nikakih domišljij 1», marveč sodimo nt* položaj prav tako, kakoršen je, vemo, da naša stranka še ni nekaj povsem dovršenega, vemo pa tudi, da se naše vrste množijo, vemo. da se med jedrom ljudstva Sirijo zdrave napredne ideje, pokazujemo na lepo Število dopisnikov izmed I.udstva, zrno stranke na deželi rodi dobre sadove, in naši veiia' i so stebri, ob katere zaman buta zelena jeza razjarjenih kaplanov. Po csli deželi se bojujejo klerikalci na najsrditejši način proti naprednjakom, ali vsega tega ne vidi »Rd. prapor*, ker je-~ »i n formiran". Hud je boj s klerikalizmom, in ako bi soc. demokracija imela res kaj srca za ljudstvo, potem b« se pridružila temu boju na celi črti, iti ne le udrihala po vseh vprek ter se celo vezala s klerikalci proti naprednjakom, katerim bi morali stati vendar bližje, saj imata obe stranki dosti jednakih aH sodnih stremljenj. »Rd. prapor* pa je zalila strast že tako daleč, da ne vidi nič ne sliši nič, marveč zabavlja naprej tje v veter, kakor je pač zabavljanje glavno delo soc. demokracije in prijateljev po naših deželah. Načeljujejo jej pač možje, ki imajo talente za vse drugo le za pozitivno delo ne, nič rednega, samo* udrihanjc in zabavljanje pa hvalisanjc samega sebe. Je žalostno, v kakih rokah se naluv soc. demokracija, ki ima v sebi marsikaj zdravih nazorov in stremljenj, ali tako je, in ker je tako, pihajo v nas ob vsaki priliki, ker drugega ne znajo, in kadar nanese prilika, da pokažemo te naše stalno v nas se zaletujoče prijatelje v pravi luči, pa je ogenj v strehi. Mahajo okoli sebe, in kadar se izbrulnjc, potem pa pravijo, da r.sše stranke — ni. Ali ta j e iti Se narašča, kar sicer dobro vedo, pa nočejo vedeti, in kadar pride med voditelje soc. demokracije pravo spoznanje, se bodo drugače vedli do nje; seveda morajo biti voditelji res možje, prevzeti socijalnih idej in delavni, ne pa le dobičkarji, katerim je zabavljanje vse vprek vsakdanji kruh. DOPISI. Iz Dornberga. — »Primorski list* je priobčil dne 19. in 26. maja dopis iz Dornberga, v katerem napada g. kaplan Rejec Ivan v prvi vrsti mena in v drugi vrsli vse slovensko učiteljstvo, češ, da je veri in duhovnikom nasprotno. Že davno dognana stvar je, da nisem niti jaz, niti slovensko učiteljstvo proti veri in duhovnikom. Kdor to trdi, trdi neresnico, in to samo zaradi tega, da bi izpodkopal med preprostim ljudstvom, ki časih prerado verjame samim besedam, vgled in spoštovanje do šole in učiteljstva, Tak človek, ki hoče škodovati šoli !.< učiteljsUu, pa ni prijatelj našega ljudstva, ki mu je treba šol in učiteljstva, da se izobrazi in si samo na podlagi znanja in omike pomaga do boljših časov. Jaz sem v resnici član naprednega učiteljstva, ki je -~ okolo 2000 (dva tisoč) po Številu združeno v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učit. društev*. To mogočno društvo si prizadeva, da bi se razširil vgled šole in učiteljstva do najzadnje gorske vasi, da bi se tako razlila blagodejna luč omike in vede Sirom slovenske domovine., ki jej le potom šol prisijejo boljši časi, Nadalje si prizadeva, da bi si priborilo učiteljstvo tisto gmotno stanje, ki mu ga jamči § 55. drž. šol. zakona. In ravno temu se prolivi kat. stranka na Kranjskem, koja ne privošči učiteljstvu niti trohice poboljška. Da je učiteljstvo proti takemu postopanju, je popolnoma samo ob sebi umljivo, in bilo hi samo sebi sovražno, če bi podpiralo politiko take stranke. Da sem podpisani član vodstva učiteljske »Zaveze", je častno za me, ker kaže, da uživam zaupanje 2000 učiteljev in učiteljic, ki so me izvolili v to važno korpo-racijo. Res je tudi, da sem pozdravil kranjske tovariše v Ljubljani imenom goriških tovarišev in ne v imenu goriških liberalnih učiteljev, kakor je neresnično, poročal »Slovenec* in kakor trdite vi, g. kaplan. Naravno je, da stremimo po zboljšanju našega gmotnega stanja, katero se mora vrediti, naj si bodo izvoljeni klerikalni ali liberalni poslanci. Tega mnenja je vsak razumnik in čuditi se je, da se postavljate vi, g. kaplan, kot izobraženec na tako n"zko stališče, in ščujete kmeta. Mi ne zahtevamo, da se obremenč posestniki, ker poznamo njih bedno stanje, mogoče boljše, kot vi, g. kaplan. Kje dobiti denar, je naloga gg. poslancev. G. kaplan! Namen vseh vaših dopisov je, blatiti me pred ljudstvom, katero vi proti Trije mušketirji. Napis ji I Alexati<1re Dtimas. Drugi del. (,)alJe) Planchet je Šel po cesti, opazil kri kakor Athos, spoznal kakor Athos mesto, na katerem so obstali konji; toda odkril je še več kakor Athos. Ko je Šel pit v neko krčmo vasi Festubert, je izvedel, ne da bi bil trebal šele vprašati, da je bil sinoči ob polu devetih ranjen mož, ki je spremljal neko damo v poštnem vozu, prisiljen iti v posteljo, ker ni mogel potovati naprej. Rano so z vračali na roparje, ki so v gozdu napadli voz. Mož je ostal v vasi, ženska je menjala konje ter nadaljevala svojo pot. Planchet je popraševal po postiijonu, ki je vozil kola, ter ga tudi naše!. Ta jo peljal damo do Fromel-lesa, in od tod se je peljala v Armentieres. Planchet je krenil po najbližji poti ter dospel zjutraj ob sedmih v Armentieres. Tukaj je bila satno jedna krčma, namreč »na Pošti«. Planchet se je izdal za brezposelnega slugo, ki išče službe. Niti deset minut ni govoril s krčmar jovitni ljudmi, ko je že vedel, da je došla zvečer ob jednajstih samotno potujoča ženska, si vzela sobo, poklicala k sebi krčmarja ter mu rekla, ia želi ostati nekaj časa v okolici. Več Planchetu ni bilo treba vedeti. Hitel je na mesto, kjer so se imeli sniti, našel tovariše točno na njihovem mestu, jih nastavil kot straže pri vseh izho- dih krčme ter se vrnil k Athosu, ki je, ko so se vrnili njegovi prijatelji, Se vedno izpraševal Plancheta. Vsi obrazi so gledali resno in mrko, celo Arami-sov sicer tako prijazni obraz. s Kaj storiti?« vpraša d'Artagnan. »čakati,« odvrne Athos. Zopet odidejo vsak v svojo sobo. Zvečer ob osmih zapove Athos osedlati konje ter naznani lordu Winterju in svojim prijateljem, naj bodo pripravljeni za odhod. V trenotku je bilo pripravljenih vseh pet. Vsak je preiskal svoje orožje ter je spravil v red. Athos pride poslednji iz svojo sobe ter najde d'Artagnana ža nestrpno na konju. »Potrpljenje.« reče Athos, »Se nekoga ni.« Štirje jezdeci pogledajo začudeno okoli sebe, kajti zaman so razmišljali, koga še ni bilo. Ta hip prižene Planchet Athosovega konja; lahko skoči mušketir v svoje sedlo. »Počakajte me,« piravi, »vrnem se takoj.« In v diru odjezdi. Res se vrne za četrt ure v spremstvu moža, ki je bil uiaskiran ter je nosil velik rudeč plašč. Lord Winter in trije mušketirji se vprašujoče spogledajo. Nobeden izmed njih ne more dati drugim pojasnila, kajti nihče ni vedel, kdo jo ta mož, ker pa se je zgodilo na Athosovo povelje, so menili, da mora biti tako. Ob devetih odrine mala kavalkada, ki jo jo vodil Planchet, na pot ter krene po cesti, po kateri se je peljal voz. Žalosten je bil pogled na to šesterico mož, ki so jezdili molče, zatopljeni vsak v svoje misli, otrpli kakor obup, temni kakor kazen. XXXV. Sodba. Bila je viharna in temna noč, težki oblaki so se vlekli pod nebom ter zakrivali lesk zvezd; mesec je imel iziti šele o polnoči. Pri svitu bliska, ki se je posvetil zdaj pa zdaj na horicontu, je bilo videti cesto, ki je bila samotna in jasna; ko je ugasnil blisk, je postalo zopet vse temno. Vsak hip je poklical Athos d'Artagnana, ki je bil ves čas na čelu male čete, ter ga prisilil, da se je vrnil v vrsto, ki pa jo je takoj zopet zapustil. Molče so iezdili skozi vas Festubert, v kateri je ostal ranjeni sluga, nato skozi Richelourški gozd: pri-|šedši v Helier, krene Planchet,' ki je ves čas vodil četo, na levo. Večkrat so poskušali lord Winter, Porthos in Aramis, nagovoriti moža v rudečem plašču; toda pri vsakem vprašanju, katero so mu stavili, se je poklonil, ne da bi odgovoril. Potniki so končno spoznali, da molči neznanec iz kakega posebnega vzroka, ter ga prenehali vpraševati. Sicer pa je postajala nevihta vedno silnejša, bliski so sledili drug drugemu, pričelo je grometi, in v'har se je zapletal v peresa in lase jezdecev. meni Sčujete. Na potu sem vam kot tajnik, ker spravili bi radi na to mesto, tako se govori, svojega brata, ki je nekje tam v Se-breljah. Pri tem si pomagate z vsemi sredstvi, naj si bodo tudi najpodlejSe laži. Saj vam je gotovo Se v spomina, kako sem vas postavil na gorostasno laž, s k o jo ste meni čast kradli; — tožil bi vas bil lahko, a tega nisem storil, tudi nisem obešal na časnikarski zvon, povedal pa sem vara odkrito, v pričo naprošenih prič g. župana in podžupana, da mi delate krivico s podlimi lažmi. Nadalje me napadate, ker Citam »Slovenski narod*. Povedal sem vam že, da3em naročnik .Slov. naroda" že 18 let, a se nikdo se mi ni drznil v tem obziru česa očitati, vi pa ste si zbrali to kot strupeno orožje proti meni. Pri tem omenim, da sem jaz naročnik *Slov. naroda" za s6, vi pa ga kupujete in Citate priprostemu, nerazsodnemu ljudstvu, ter ga jim tolmačite po svoje. Tudi bodem vedno zagovarjal .Slov, narod" v istem smislu, kakor sem ga pred vami, in to bode storil vsak, ki ga razume. H koncu. — Napaka ni bila, da je g župan vzel mene, na lasfcio pest, za tajnika, ampak popolnoma pravilno in v zado-voljnost vsega starešinstva ter dornberškega ljudstva. Se ve, vas, g. kaplan, ni vprašal in to vas peCe zlasti sedaj, ko se bližajo obč. volitve, o katerih toliko sanjate. Mi se pa za to Se zmenimo ne, ampak smo vedno v objemu resnega dela v blagor naSe občine in vsega dornbekSkega prebivalstva. (Torej ne v liberalnem objemu, kakor piše »Primorski list'.) — To naj bode dovolj z opazko, da nimam časa, ne volje, sekavsati po časopisih, in svetujem vam, g. kaplan, in vsem dopisnikom, da, ako imate kaj z menoj, oglasite se pri meni, veste dobro, kje stanujem, na razpolago sem vam vedno. Da bode konec konca, vskliknem z visokim goriškim cerkvenim dostojanstvenikom: »Studijo — se ml ti prepira željni dopisi Iz DornbergaV Kdor seje veter, zanje vihar. Ignacij Križman, nadučitelj. li gorenjih Brd, 3. junija 1904. — V Štev. 85. je prinesla „Soča" dopis iz gor. Brd, nanašajoč se na cestne razmere, v katerem se je na rahlo pa dobrohotno grajalo nemarnost obč. cestne uprave, vsled katere malobrižnosti preti nevarnost, da se naše obč. ceste zanemarijo v veliko škodo prometnim interesom. Uvaževaje svojo dolžnost, osmelili smo se kot prizadeti, ne z namenom, napadati župana^ katerega dolžnost je, paziti na to, da se odstranijo ovire, ki so na poli javni varnosti in koristim ter da se vzdržuje red, odgovarjajoč javnim občilom, varnostim in zakonu, marveč pokazati smo hoteli, da cestna uprava se ne zaveda, ali se noče, prevzete dolžnosti. 6. dop. »Gorice" 5tev. 40., ki pikantno in zaničljivc na ta stvarno opominjajoč dopis odgovarja, kakor je soditi iz vsebine dopisa, mora imeti jako motne pojme, ali Se celo teh ne, na polju obč. cestne Uprave, ali pa, da ima ta veleum debelo paljčevino pre-mrežeuo čroz svoje daiekovidne oči, takd, da vidi vse kaj drugega, samo krivice ne, ki se godi d. o. v gorenjem delu županije ? sicer bi ne očital zblojenosti dop. iz gor. Brd. Da se župan, kakor dop. pravi, strogo drži prevdarkov, katere skova zvijača (slučaj' K. predlog), da bi zaprečila izvršitev opravičenih zahtev tistih občin, katere imajo v glavnem potrebo obč. cest, radi verjamemo. Taki prevdarki, kakor je n. pr. postavka 1200 K, so le nekako formalni prevdarki, ki le navidezno odgovarjajo določbi novega cestnega zakona, — bistveno pa ne zadostujejo istinitim potrebam ter odpirajo pot dvojni nepriličnosti oziroma >rivici: Ali ostanejo obč. ceste zanemarjen«:, ker je za nje nezadostno preskrbljeno ali pa bo občni promet oviran oziroma nevarnostim razpostavljen na teh cestah, in tako obvelja slednjič trma onega, ki pazi vedno na to, da ima za seboj tako starešinstvo, ki se da po večini voditi na županovi vrvici — l Šepavi in jalovi so razlogi, na katere se Vi, g. dop., upirate, da bi spodbil stvarni in dobrohotni dopis iz gor. Brd. Vi se pred, vsem sklicujete na dejstvo, koliko direktnega davka plačujejo posamezne d. o. ter nanašate se na onih 1200 K, katere pripadajo po pravični stara-Sinstveni razdelitvi na one male občine, v katerih iščete dopisnika z veliko pozornostjo ter z razprostrtimi črkami vpijete o neki krivici,, ki bi se po Vasem mnenju baje godila večjim davčnim obč., posebno pa županu, ki ima okrajno cesto pred hišnim pragom, za katero plačujejo nekateri posestniki iz očita-jočih občin veliko več nego žup., d m so ti skoraj uro hoda oddaljeni od skladovnih cest! To de dobro g. županu in njegovim somišljenikom — novi cestni zakon glede vzdrževanja obč. cest pa jim, odnosno mu ne diši 1 6. dop., zakaj zamenjate krivico s krajem v kraj? Jeli lepo to od Vas, da vrh krivice hočete dohiti krivico? Zdrav razum in jasen pojem bi morala slehernega strankarja prepričati, da svotica 1200 K, če bi se z njo tudi previdno razpolagalo, bi ne zadostovala svojemu namenu, ampak je naravnost prenizkotna za vzdrževanje naših občinskih cest, posebno, če uvažujemo dejstvo, da se je v novejem času uv jtilo mnogo zasebnih v vrsto obč. cest, in dalje, ako primerjate nekdanje potrebščine za vzdrževanje obč. cest le v štirih davčnih občinah gorenjega dela županije, ki so presegale 3000 K v samotežu (rabotah) in pa sedanjo, kakor Vi pravite 1200 K, katera je odmerjena za popravljevanje o. cest, priti morate do zaključka razsodnosti, da je veliko bolj pametno štediti tam, kjer se trosi na debelo, in tudi iz kaprice za prazno slamo. Sicer pa bodi povedano, da nas malo briga to, katera občina je bolj srečna in bogata na izravnam davku, marveč da odločno tirjarao, da se zanemarjene občinske ceste v gorenjem delu županije t. j. v davčnih občinah Vedrijan, ViSnjevik, Krasao in Vrbovlje čim preje na podlagi novega cestnega zakona (paragrafa iS. in 14.) v pravo stanje položijo ! Vi, g. dop., kakor običajno tajite, da gosp. Eristančič ni stavil predloga v onem zmislu, kakor je bilo v naSem dopisu iz gor. Brd povedano, niti da glasovanje pod našim županom se (tedaj že ne, ko je kakšen predlog, po njegovem piska in večina za njim) nikdar ne ponavlja. Zato pa si vsojamo vprašati Vas: kaj je dalo povod ponovnemu glasovanju ravno pri K. predlogu? Mi ne dvomimo o verodostojnosti K. izjave, niti drugih veljavnejših ?^rašin, ki so glasovni z« zadevno inicijativo. Vemo, vemo, d« ovijanje, tajenje in laž je VaSa vsakdanja hrana. Dober tek! Ob čina rji. Is kojS&raske županije. (Nadalje va-* n]e). _ v obče je znano, da naši strani se je godila vsled pertidnosti iz vestne strani pod zaščito verskega terorizma kričeča krivica. Toda to fanatičnim elementom ne zadostuje, marveč se prizadevajo poleg storjene krivice ne-le v javnosti ampak tudi na merodajn;h mestih moralično podceniti to stran. S terorizmom se trudi g. dop. „iz Kozane" z izmišljotinami spodkopati verojetnost naših izjav pri merodajnih faktorjih, svetu pa hoče dati razumeti o nekem uzgledno uravnanem obč. gospodarstvu, enako korektnem postopanju župana v volilnih zadevah. S posebnim ponosom pred vsem poudarja zagovornik .pravične stvari", da je dobil župan slovesno (I) zadoščenje z razsodi-lom c. kr. namestništva, glasom katerega je izrečena — baje na podlagi županovega poročila — veljavnost obč. vol. Resi lepe volitve so priznane za veljavne. Res, lepa je sicer trdnjavica, za katero se dop. s svojo robo skriva. Res je tudi, da pod zastavo, pod katero je naš očka izlezel, sme neopa-ženo igrati naravnost smešno in Škandalozno vlogo s postavo in pravico, na škodo svojega nasprotnika. Enako je res, da živimo v deželi neverjetnosti. Istotako je značilno, da prav prijazna sapica piše na naše vroče pe-telinčke, ki se šopirijo pod znano zastavo, kjer s svojim zakrivljenim kljunčkom pikajo paragrafčke, iz one strani, kjer bi bil na pravem mestu energičen veter, da očisti ozračje, ki kuži zrak pravice in resnice. Čuditi se je tudi dejstvu, da priče, katere so volitveni rekurenti predlagali v verojetnost neveljavnosti vol., niso bile zaslišane. Pravijo pa tudi, in to je sam župan svoj čas napram g. S. priznal in potrdil, da neki gospod prav pridno zasleduje naše obč. razmere, posebno pa prizive zadevajoče obč. vol. In g. žup. je tudi sam zatrdil, da dež. odb. pa namesfništvo sta na njegovi strani! Pomislivši vse to, mora biti že slovesno zadoščenje na pravem mestu!? Kaj pa vi, g. dop., k temu pripomnite? V koliko pa je »slovesnega" žup. vreden, naj služijo se nastopna dejstva. Obseg ogromne množine voliicev po svojem pravem prepričanju, brez vseh sarao-pridnih postranskih ozirov, tvorila je gor. str., izvzemSi par častihlepnežev in par ljubljencev kron, iz davC. obč. Kojsko, Smartin, Vedrijan, ViSnjevik, Krasna in Vrhovlje iz veljavnejših posestnikov iz Vipolž, tudi same Kozane, kjer gre pred vsem za sedež županstva — ne pa toliko za žup. osebo — bilo je mnogo uglednih volifcev na gor. str.; ravno tako volilci, bivajoči izven županstva, na pr. iz Podsabotina, St. Florjana in Fur-lanije so bili solidarni z večino. III. vol. skup. ima 1030 volilcev, od teh naj odpade 30 neveljavnih glasov, to je takih, ki niso pravilno v katastru vpisani, 150 reci: »Stoinpedeset" je k večemu prišteti na žup. stranko, pa še tu je bilo treba žvenka in cvenka; torej ostaja Se 850 vol. za kandidate gor. str. Tu je jasno razvidao, kje je ljudstvo in kje ga ni. In kje je resnica in kje ni. Ali ste jo videli (resnico) g. dop. Da pa so kandtdatje žup. str. prodrli z večino 61 glasov v tej skupini, naj damo le majhen pogled. Po kontroli zaupnih mož bi bil izid vol. III. vol. skup. tale: Zupanova str. 261, gor. str. 240 glasov. Torej 20 glasov gor. str. je po .pomoti" de tih na korist druge str. Nepostavno so pristopili k j volitvi: a) Zupan je volil, kljub ugovoru vladnega zastopnika in kljub temu, da mu je ta pred oči podstavil postavno določbo, po kateri nimajo volil, pravice posamezne dav. obč. v lokalu za štiri davčne občine, da si v to ni imel pravice; b) pooblastilo Katre vd. Bense štev. 364. je bilo ponarejeno, ker je kot priča podpisal Miha Skolaris, ki pa ne zna pisati, c) pooblastilo Franceta Buditi pod štev. 524. tudi ponarejeno, volilec ne zna pisati, č) enako pooblastilo Andreja Er-zetič in njegove žene Frančiške štev. 585., ker je isto datirano za 10/v\ 03. v Ausach, piiče pa so v Kozani; d) pod Slev. 532. je pooblastilo Manje Budin, ki biva v Vockla-brucku, priče pa so v Kozani. Enako je bilo pooblastilo (štev. 767.) Katarina Zorzut, poročena Vendermin, ponarejeno, s katerim je volil M. Zoraut, da-st njen mož še živi. Ro-zalija in Urša Zorzut se nahajata v Alek-sandriji, pooblastilo pa je bilo pisano v odsotnosti volilk v Vedrijanu 10./V. 03., s katerim se je volilo pod štev. 894. Enakih slučajev je Se premnogo, katerih pa tu ne bomo vsili popisovali. Prebijemo naj Se k temu ponarejevanju pooblastil dejstvo, da ves čas volitve sta v kolikor je pokazala potreba dva Zupanova pr*i3ta5a J. V. in M. S. izpisovala vabila k volitvi, katere sta za tri dni nazaj datirala, in v tej kovačoici so večinoma bila razna pooblastila ponarejena. Dotičnika sta njih čine priznala z izrazom (Dalje t pi-lloKl.) Kavalkada je jezdila v hitrem teku. Onstran Fromellesa se je vlila ploha; zavili so se v svoje plašče. Imeli so napraviti še tri ure pota, prejezdili so jih med nalivi dežja. D'Artagnan je vzel svoj klobuk z glave in se ni zavil v svej plašč; bilo mu je v zabavo, da je tekla voda po njegovem žarečem delu in po njegovem telesu, katero je stresala groznica. V hipu, ko je prijezdila mala četa skozi Goskal in ni bila več daleč od poštnega poslopja, stopi mož, ki je iskal pod bližnjim drevesom zavetja ter se naslonil na deblo, da ga ni bilo mogoče razločevati, na sredo ceste ter položi prst na usta. Athos spozna Grimanda. »Kaj je vendar?« vpraša d' Artagnan. »Ali je morda zapustila Armentieres?< Grimand pokima. D'Artagnan zaškriplje z zobmi. »Tiho, d'Artagnan,» pravi Athos, »jaz sem prevzel vse, torej imam tudi jaz izpraševati Grima «.lu.« »Kje je ona?« vpraša Athos. Grimand pokaže z roko proti reki Lysi. »Daleč od tod ?« vpraša Athos. Grimand pokaže gospodu svoj skrčeni kazalec. »Sama?« vpraša Athos. Grimand prikima. »Gospodje,« reče Athos, »ona je pol ure od tod, v smeri proti Lysi.« »Dobro,« pravi d'Artagnan, »pelji nas, Grimand.« Grimand krene preko polj, služeč kavalkadi za vodnika. Za kakih petsto korakov pridejo do potoka, ki ga prejezdijo na plitvem mestu. Pri svitu bliska zapazijo vas Enguinghem. »Ali je tamkaj, Grimand?« vpraša Athos. Grimand odmaje z glavo v znamenje zanikanja. »Torej tiho!« pravi Athos, In četa nadaljuje svojo pot Nov blisk se posveti; Grimand iztegne roko, in pri modrikastem siju bliska zapazijo na obrežju majhno, samotno hišo, oddaljeno kakih sto korakov od bližnjega broda. Jedno okno je bilo razsvitljeno. »Na mestu smo,« reče Athos. V tem hipu se dvigne pred njimi mož, ki je ležal v jarku; bil je Mousqueton; pokaže jim s prstom razsvitljeno okno. »Tukaj je,« reče. »In Bazin ?« vpraša Athos. j »Dočim sLn stražil jaz okno, je stražil on vrata.« j »Prav,« pravi Athos, »vi ste vsi zvesti sluge.« i Athos skoči s konja, izroči vajeti Grimandu, da ostali četi znamenje, naj zasede vrata, ter gre sam k oknu. Malo hišo je obdajal živ plot, visok dva do tri čevlje; Athos stopi čez plot ter dospe k oknu, ki je bilo sicer brez veterine, toda skrbno zagrneno z za- Zato stopi na zidan temelj, da bi videl preko zaves. Pri siju svetilke vidi žensko, zavito v temen popotni plašč, sedečo na stolcu ob ognju, ki je pravkar pogašal. Njeni komolci so bili vprti na slabo mizo, in njena glava se je naslanjala na roki, beli kot ala-baster. Njenega obličja ni bilo mogoče razločevati, toda na Athosovih ustnicah zaigra grozeč smehljaj; zmota ni bila mogoča, to je bila ona, katero je iskal. V tem trenotku zarezgeče konj; milady dvigne glavo/ opazi bledo obličje svojega moža Athosa, pritiskajoče se k oknu, ter zakriči. Athos vidi, da ga je spoznala, sune s kolenom in roko v okno, in šipe se zdrobijo. In kakor pošast maščevanja plane Athos v sobo. Milady steče proti vratom ter jih odpre; še bolj bled in še bolj grozeč kakor Athos, je stal na pragu d' Artagnan. Z glasnim krikom groze se miiady umakne. Mene', da more Še na kak način bežati in v strahu, da jim ubeži, potegne d* Artagnan izza svojega pasa pištolo ; toda Athos dvigne roko. »Vtakni to orožje nazaj za pas, d' Artagnan,« pravi; »ta ženska i..ora biti sojena in ne umorjena.. Čakaj še trenotek, d'Artagnan, in potolažen bodeš. Vstopite, gospodje.« D'Artagnan uboga, kajti Athosov glas in njegovo dostojanstveno vedenje sta bila kakor glas in vedenje sodnika, poslanega od Gospoda. Tudi vstopijo za d'Artagnanom Porthos, Arainis, lord \Vinter in mož v rudečem plašču. Sluge ostanejo za straže pri oknih in pri vratih. Z iztegnenimi rokami, kakor bi hotela zarotiti to strašno prikazen, je omahnila milady na svoj stolec. Ko opazi svojega svaka, strašno krikne. »Kaj hočete?« vsklikne milady. »Mi hočemo,« pravi Athos, »Oharlotto Backson, ki se je imenovala najprej grofica de La Fere in potem lady Wiiiter, baronica de Scheffield.« »To sem jaz, to sem jaz,« zastoče ona na višku strahu, »kaj hočete od mene?« »Mi vas hočemo soditi jo vaših grehih,« pravi Athos: »dovolimo vam, da se zagovarjate; opravičite se, če se morete, gospod d* Artagnan, vi ste prvi tožnik.« D'Artagnan se približa. (Dalje pride.) Priloga „SoCfi" št. 4B i dne 8. junija 1904. i kakor smo kasneje doznali: »Bog v a r' če to ven pride, mi greva pod ker-minal." Da so nekateri volilci volili po Štirikrat in petkrat, ki niti enkrat volilno pravico nimajo, to smo že v lanskih dopisih povedali in Cesar so tudi sami napram naši stranki priznali. Tej je vse .slovesno zadoščenje« za korektno postopanje, kakor g. dop. pravi za našega župana. (Pride še 1) „Narodni kolek". (Iz vrst .Adrije*). ' -"""--' -Gitatelji ,SoCe" bi zamogli po tem, kar se je v zadnjih treh številkah .Soče" pisalo o narodnem kolku, zadobitt o vsej stvari precej nejasne pojme. Posebno člankar v .Soči* 4. t. m., ki je akademij * / krogu .Adrije* že skoro uvrstil med Marijine hčere, je v stanu pojme v tej zadevi docela zmesti. Le prav je torej, da se i od naše strani čuje glas, da bodo čitatelji »Soče* vedeli, kaj bi bili »Adrijaši* pravzaprav zakrivili, da se iih tako naenkrat podi v klerikalne vrste. Ni moj namen, da bi vsled onega članka spiral s sebe ali svojih kolegov sumnjo, da hoče akad. fer. društvo ,Adrija' in njeni člani .seči pod rame bankerotni klerikalni politiki". Hočem le pojasniti, kako je prišlo do uvcdeuja narodnega kolka v prid .Šolskemu domu', m stališče, katero zavzemamo vsi akademiki na Goriškem napram narodnemu kolku, in potem naj č«ta~ telji sami sodijo, koliko povoda je imel do-tiCni člankar izreči to sumnjo. Lansko leto na občnem zboru .Adrije* se je izvolil odsek 5 članov z nalogom, da se bavi s tem, kako uvesti pri nas narodni kolek, ki donaša češki »Matici ŠKolski* in društvom v obrambo čeških manjšin ob jezikovni meji izdatnih dohodkov. Pri nas bi bili taki društvi, ki imata svoj dcbkrog razširjen po vsej Sloveniji, »Družba sv. Cirila in Metoda* in »Naša straža*, ki pa obstoja le še na papirju, oz. slične ustanove po posameznih slovenskih deželah. Prih »jala bi torej v poštev le .Družba sv. Cirila in Metoda*, oz. ker je delokrog »Adrije' omejen na Goriško, .Šolski dom' v Gorici, ki iniu. enako nalogo na Goriškem. Imel pa je odsek, predno je sploh v tem oziru kaj ukrenil, pred očmi domači boj, ki ne prizanaša tudi društvom, ki imajo edinole socijalno-kullurne namene, kakor se to v Gorici ne kaže le pri .Šolskem domu*, ampak tudi pri drugih važnih društvih. Vsled tega je odsek poslal enega odbornika ,Adrije* do g. Andreja Gabršceka, da ga zaprosi, da bi sprejemal v »Sočo* agitacijske notice za narodni kolek, čigar čisti dohodek bi šel za »Šolski dom*, oz. da sliši njegove pomisleke. G. Gabrsček je izjavil, da take notice vsekakor sprejme, ker on zavzema nasproti .Šolskemu domu* le pasivno stališče, da pa ne more nič imeti proti temu, ako hočejo akademiki kaj delati za »Šolski dom*. To je g. Gabrsček tudi v zadnji »Soči* potrdil. Vsled te izjave je odsek šel z vso vnemo na delo, in danes je narodni kolek tu. Razume m po sebi, da hočejo mladi akademiki to svojo napravo čimbolj razširiti in uveljavili, in da hočejo pri tem delu popolnoma kopirati Čehe, po katerih vzorcu so tudi narodni kolek uvedli. Poiluzili *e torej hočejo vseh možnih prilik, da razpečajo ta narodni kolek. Zato je tudi pridobil odsek društva .Adrije* oba odbora društev, ki sta imeli veselico preteklo nedeljo, za svojo misel. Še bolj ga pa pri tem delu vzpodbuja to, da hoče dokazati slovenske jasnosti, da se ta koristna naprava da i pri ras z vspehom izvesti. Kakor pa kaže notica, podpisana po g. Gabršceku v zadnji .Soči*, je bil isti presenečen po načinu agitacije ter je vsled tega •Soča* nastopila proti narodnemu kolku, ki bi šel izključno za »Šolski dom*. B i pa je tak način razpečavanja pričakovati iz gorenjih razlogov. Zato ni nikdo med nami mislil na kak odpor prot: temu. Pa tudi, kar se tiče, »akademičnega odbora* »Šolskega doma*, ki je provzročil toliko hrupa, moram konstatirati, dasiravno to z natega stališča ne bi bilo nič tako hudega, da isti sploh ne obstoja, ampak le odsek .Adrije*, čigar člani so ob enem poverjeniki .Šolskega doma*, ker drugače ne bi smeli prodajati narodnrga kolka v prid istemu. Stališče goriških akademikov napram »Šolskemu domu* pač ne more biti drugačno, kakor to, di priznivajo veliki pomen istega za slovenski živelj v Gorici. Tega tudi nikdo na Goriškem ne taji. In tudi ob času najhujšega strankarskega boja se je v .Soči" s ponosom povdarjalo, kolikih zaslug sta si priborila pri tem zavoiu gg. dr. Turna in Gabrsček, in da je pravzaprav njih zasluga, da je »Šolski dom* zidan v taki obliki, kakor je. Naše mnenje ie torej, da onadva, akoravno je danes »Šolski dom* docela v [Blffrtliraprolne -stranke;' ver *w»»ne moreta nasprotovati temu zavodu, za katerega sta se toliko trudila; saj vendar služi onim namenom, radi katerih sla zanj delovala. Da ne želita propada istega, sta pa že ponovno izjavila. Ako je danes ;Salski dom* v nasprotnih rokah in je nasprotna stranka tudi tuintam kaj grešila s tem, da je odtujila temu zavodu napredne elemente, bilo bi pač edino sredstvo, da se postavi .Šolskt dom" nad stranke, \ to, da bi se skušal napraviti »modus vi-\ vendi*. To pa bi se moglo zgoditi le po ! konkurenci obeh strank in z malo dobre , volje. V tem oziru pa se ni nič storilo. Ako torej prodajamo narodni kolek v prid .Šolskemu domu* vsem Slovencem na Goriškem 1 je skušano le doseči med narodom to, da j isti spozna, da je tako važna postojanka, kakor je ,Šilski dom" nekaj, kar bi moralo st4i izven strankarskega boja. Vspeh pri prodaji narodnega kolka bi imel torej v tem oziru le dober vspeh. Vsako l drugo tolmačenje dela društva »Adrije* je ! docela napačno. Kar se pa tiče pevske in glasbene šole, moram opomniti, da se na j isto ni oziralo radilega, ker v tem oziru na-sproti .Adrijic do one notice v .Soči* prav nikdo ni izr.zil kake želje, in da še niti danes ne vemo, aH bi sploh odbe .pevskega in glasbenega društva* reflektiral na tako podporo ter sploh hotel prikrajšati slovenske ljudske šole v mestu. Dalo bi se bilo pač govoriti o tej stvari, in ako bi se bilo vedelo, da bode položaj tak, kakor jo danes, bilo bi se najbrže dobri stvari m ljubo sku-t šalo doseči in tudi doseglo popolno spora* zumljcnje. T. S. ' Opomba uredništva: Dopisu dajemo prostora, ker stojimo na tem stališču, da prepuščamo besedo onim, katerih . se tikajo naši članki in vesti. Mi smo govorili jasno in odkrito, pripoznah dobre namene akademikov, kazali pa zajedno na to, kako se utegnejo ti dobri nameni zlorabiti od izvestne strani. G. akademik T. Š. prav ! dobro povdarja, da »Š. d." bi moral stati nad strankami. S tem pa potrjuje našo trditev, da ne stoji nad strankami, marveč da je klerikalna postojanka, katero držijo v svojih krempljih in katero v političnem boju postavljajo v ospredje 1 Z-Uegadel pa je 1 jasno, da je v sedanjih razmerah vsaka pomoč ! .S. d." pomoč politični klerikalni slranki I Kdor še ne vidi, pa sprevidi! DomaČe in razne novice. Imenovanja v politični i-1 roki. — \ C. kr. primorski namestnik je imenovil c. kr. namestniške koncipiote: Evgena barona Weissenbach >, Eroesta grofa Dandinija in Friderika pl. Grabmavcr ja c. kr. okrajnimi komisarji. Za koncipista sta bila imenovana konceptna praktikanta: Karol baron Holun-bucuel in Oktavijan baron Kopfinger v Gorici. Imenovanja y finančni stroki. — PredsedniStvo c. kr. finančnega ravnateljstva za Primorje je imenovalo računskega podčastnika Karola Polaka in pehotnega na-redn ka Ivana Veterina kancelistoma v XI. plač. razredu. Častnim Članom je imenovalo rokodelsko podporno društvo v Lokavcu tamkajšnjega industrijca g. I vana R o 11 e 11 a v priznanje zaslug za društvo. Nadvojvoda Ralner v Gorici. — V nedeljo zvečer ob 10.20 je dospel v Gorico nadvojvoda Rainer. Of cijelnega sprejema na kolodvoru ni bih. Pričakovala sta ga pa dvorni svetnik grof Aueras, policijski svetnik Contin ter še nekateri drugi. Nastanil se je v hotelu »Sudbahn*. V ponedeljek zjutraj je odšel v Št. Ferjan v Brdih z višjimi častniki, odkoder so se vrnili ob 11. uri dop. Na to je sprejel pos; le višjih častnikov tukajšnje garnizije, nadškofa, dvornega svetnika grofa Attemsa, diž. glavarja dr. Pajerja, župana dr. Venulija, predsednika sodnij, dvornega svetnika vit. Defacisa, drž. pravdnika vit. Vidulicha in druge. Ob 1. pop. je bil obed za štabne častnike. V ponede^ek zvečer je svirala po mestu vojaška godba ter se ustavila pred hotelom .Sudbahn*, kjer je igrala več komadov. Nadvojvoda je bil včeraj v Krminu, kjer si je ogledal Maksimiljanov spomenik. Potem se je vstavil v Villanovi, ki je bila vsa v zastavah. Nagovoril ga je tam nam. svetnik Fabris. Ob 5. pop. so čakali častniki in razni dostojanstveniki na kolodvoru odhoda nadvojvode. Nadvojvoda seje odpeTjarria'13unaj. Smrtna kosa. — Umrl je v Št. Petru pri Gorici po dolgem bolehanju gospod Ivan Mer že k, c. kr. orožniški stražmojster v pokoju, star 59 let. Pokojni je služboval mnogo časa po Tolminskem ter ostal povsodi v dobrem spominu. Bodi mu blag spomin! Preostalim naše sožalje! Pevska vaja možkega zbora pevskega in glasb, društva bode drevi ob 8 V, uri namesto sinoči. Koncert t hotelu .Sttdbahn*. — V soboto je bil prav lep koncert v parku tega našega hotela. Poteg večje družbe odličnega občinstva je bilo tudi nad 40 častnikov generalnega štaba, ki so bili tiste dni v Gorici. 5 Prihodnjo soboto bo zopet koncert. Opozarjamo nanj tudi naše rojake t AH naj bodo ti koncerti v tem prvem, toda našem hotelu res edino za tujce? Porotne obravnave. — V poned Ijek je začelo porotno zasedanje v Gorici. Na zatožni klopi je sede! Lah iz kraljestva Fa-brizio Cecchini, star 50 let, obtožen goljufije. Cecchini se je izdajal za vinskega trgovca, ki ima svoje zaloge v Gradišču in v Gorici ter je znal izvabiti od maja 1901. do decembra 1903. od vinogradnikov vina za K 2370-37, in neko posojilo 350 K, skupaj K 272037.Cecchini je bil izgnan iz Avstrije leta 1897., ali v letu 1901. se je povrnil ter se nastanil v Trstu. Tam je spoznal G. Sposito iz Istre, kateremu je rekel, da je veletržec z vinom in od njega izvabil 41 hektolitrov in 58 litrov vina, rekoč, da plača K 1560 tekom treh mesecev. Potem se je seznanil z Al. Apollo-nijem iz Pirana, od katerega je izvabil kot veletržec 6 hektolitrov in 35 litrov, rekoč, da plača v 15 dneh. A. Soranzu v Tržiču je rekel, da ima kapital okoli 30.000 lir. Dal mu je vina za K 506. Gez 8 dnij je prišel k njemu, in v pogovoru o Val. Fumisu v Selcih, sta šla k temu. Fumis je dal 12 hektolitrov za K 350, hotel pa takoj plačilo. Izvlekel je svoto 200 K iz žepa, potem pa rekel, da potrebuje to za pot v Istro, na kar mu je posodil S. potrebno svoto. Potem je spravil na sličen način še 2 hektolitra in 59 1 iz Iv. Galopina v Tržiču. Vino je prihajalo deloma v Gradišče, deloma v Gorico; prodajal je isto za vsako ceno. Obravnavi je predsedoval svetnik Zorrer, prisednika svetn. Kuhačevič" in Ruta i-, drž. pravdnik vit. Vidubch, branitelj dr. Sbisa. Na vprašanje predsednikovo, če je kriv, je odgovoril, da ne. Razlagal je, kako je hotel plačati prvi dolg, namreč tako, da ima njegova žena dobiti dedščino po materi, in kadar ta umre, pa plača vino. Priče so izpovedale skoro isto, kar pravi obtožnica. Porotniki so z 10 f glasovi potrdili krivdo goljufije v škodo A-polloniju in Sovranzu, z 9 odbili ono Spo-I situ, z vsemi glasovi potrdili ono v škodo Galopina in glede posojila Sovranzevega. Sodni dvor je prisodil Cecchiniju 2 leti trde ječe s postom vsaki mesec, po prestani kazni ga { pošljejo Čez mejo. « Včeraj je sedel na zatožni klopi V. Penič. ki je delal pri železnici v Hudijužni. Dnč 10. fobr. letos je vstal Penič, ki je bi-f val skupaj s Fr. Sladičem, ter iskal drv, da si zakuri za kavo. Ker jih ni bilo, je obdol-| žil S., da mu jih je vzel. Ta je protestiral. Prišlo je do prepira, in Penič je udaril S. z ' železjem po glavi ter ga zadel tudi na levo ' oko, da je oslepel na isto. Pokazalo se je, ¦ da P. ni imel namena storiti kaj tako hudega Sladiču. Prisodili so mu 3 mesece navadnega zapora, 100 K za bolečine in 1000 kron za izgubo očesa Sladiču. Predsedoval je svetnik Schmarda, branil dr Franko. Pe-t nič je Hrvat iz Zagreba. I Obravnava proti bivši poštni upravite- Ijici Jak, Stanonik se je odnesla, ker je odsoten branitelj dr. Gr. Luzzatto. | Zastava »Goriškega Sokola* je raz- stavljena v izložbi trgovine g, Drufovke v Gosposki ulic«. Zastava je krasno delo. Raz« ' stavljena je bila tudi v Pragi, kjer je vzbu-' j&la mnogo občudovanja. Opozarjamo, naj si 1 jo ogleda vsak, kadar gre po Gosposki ulici. SlavIJe v Kasovljah je skončalo tako, kakor je bilo pričakovati, prav dobro in v občo zadovoljnost. Udeležba je bila velikanska, veselica se je izvršila točno po vspo-redu, vsa prireditev je bila lepa. Društvo z Brjij sme biti ponosno na svojo lepo zastavo. Obširneje poročilo prihodnjič. »Trgovski dom". — Prireditev prostornega gledališkega odra je dobil g. S t a n-eich iz slovečega gledališča della Scala v Milanu. Oder bo napravljen po najnovejših zahtevah ter bo oskrbljen z vsem, kar potrebuje oder malih modernih gledališč. Ker bomo torej imeli gledališče, se je začelo misliti tudi na gledališko šolo in družbo. —-Naj bi se ta lepa misel tudi izvršila! Goriški mestni syet je bil sklican sinoči na sejo, ali je prišlo premalo mestnih očetov. Nekaj je bilo v zraku, kar je parilo in razkropilo jih.... Velika slavnost .Goriškega Sokola*. Prijavljena so >ooleg že navedenih društev še sledeča: Bru.no in pevsko društvo .Vipava* iz M?rna, katoliško delavsko društvo iz Mirna, pevsko društvo iz Bilj, pevsko društvo »Adrija" iz Barkovelj, slovansko pevsko društvo iz Trsta, trgovsko izobraževalno društvo iz Trsta, »Sokol* iz Trsta, »Sokol" iz Ljubljane, tržaško podporno in bralno društvo in čitalnica iz Kanala; vkup torej nad 30 društev, večina z zastavami in kor-porativno. „Na svidenje!" Veselica v $t, Andrežu. — V prostorni dvorani g. Lutraana se je zbralo v nedeljo pop. vse polno ljudij, da poslušajo pevske in dramatične točke veseličnega programa štandreškega pevskega in bralnega društva. In iznenadeni smo bili vsi, Med tem ko smo bili lansko leto zadovoljni z vspehom omenjenega društva, smo se letos kar radovali velikega napredka v proizvajanju tudi še precej težkih točk nedeljskega programa. Najbolj je seveda vsem ugajal Ko-cjančičev venec nar, pesnij, ker so bili pevci kos tudi najtežjim prehodom. Spoznalo se je koj, kako vneti so pevci za petje, in kako dobro in temeljito jih je izuril društveni pe-vovodja g. Emil Komol. Šaljiv prizor, namreč lažnjivi Kljukec in še lažnjivejši Pavliha, je vzbudil mnogo smeha, pa tudi veseloigra .Dve tašči" je spošno vsem ugajala. I/.ginile so z odra diletantske kretnje in tupatam zares umetniška mimika je bila svedok, da je bil tudi pri igranju izboren spiritus agens, namreč g. I. Molek, član dramatičnega društva v Ljubljani. Opozoriti moramo nanj tudi druga društva, da si poiščejo pri njem svetov in pouka pri vsakem dramatičnem -nastopu. Sploh pa smo bili res zadovoljni z nastopom tega društva, ki tako eminentno izvršuje svojo nalogo v kulturnem oziru. Le lepa naša narodna pesen je mogla zamoriti v Št. Andrežu rekel bi železno srajco laških popevank. Ne sliš:š jih več, in če se tudi kdo spozabi, koj mu člani povedo svoje mnenje neprikrito in neolepšano. Dogodilo se je sicer nekaj neprijetnega po veselic*, ko so se namreč začuli kar nakrat laški akordi poulične pesni, in kdo je pei? So-cijalisti! In zakaj? Motivirali so sami s tem, da so tudi Lahi reveži kot oni, in zakaj ne bi peli pesnij druge narodnosti.' Sodrug K o p a č, ali so to sadovi Vaših propovedij, ali jim tako razlagate narodnost, da pojejo Vaši slovenski privrženci pri slovenski veselici med slovenskim občinstvom same laške pesni, katerih niti ne razumejo? Menda niso padle Vaše besede na rodovitna tla? Od sedaj naprej pa vemo, kdo kvari popolnoma slovenski značaj slovenske občine štandreške. Omeniti bi imeli tudi druge stvari, kako je društvenikom huda predla pri prireditvi veselice, toda za sedaj povemo le toliko, da je vsak oni, kateri deluje proti temu društvu iz katerega koli ozira, neomikanec, da ne rečemo ravno izdaj ica. Vsi Štandreži bi morali polpirati društvo, da proč vita in vspeva in nas še večkrat razveseli s takim vžitkom kakor v nedeljo, dokler si ne razvije društvene zastave, ki bode gotovo v čast ne samo Št. Andrežu, goriški okolici, aupak sploh vsemu slovenskemu življu na Primorskem. V to pa vsi poklicani faktorji: »Na delo!* — l. Kdo piše soc. demokratično liste! — Izvrševalni odbor laške soc. dem. stranke se je bavil s tužno usodo goriške .Nuove Idee" ter izjavil pri tem glede na znani škandal sprejetja denarja, da se je neka reč nekako preklicala ter so se zamašila usta, da se ni pisalo naprej...., da se je izvršil dogodek na iz hudobije, ampak iz popolno na- pačnega tolmačenja pomena soc. časopisja. — Lepo priznanje! Torej tisti ponosni soc. dem. voditelji, ki so pisali glasilo soc. dem., so si popolnoma napačno tolmačili pomen soc. časopisja l Torej se bavijo s soc. dem. časopisjem ljudje, ki niso y.a to! Glejte, kdo bi mislil: Včasih tako čislani rešitelji delavstva, slavljeni socijalisti, sedaj pa ljudje, ki niso prav umeli pomena soc. dem. časopisja. Tako stoji v ,Rud. praporju«. — Ali pri ,Rud. praporju« umejo pomen soc. ča-sopisjaPI Ce se ozre človek po njihovih j udriharijah po osebah, po brezstvarnosti in { kričanju — no, potem mora biti sodba jed- } neka oni o .Nudvf Idei". — Pa brez zamere!! j Klerikalna brezsrcnost. —_ Politiku- f joči duhovniki zapeljujejo ljudstvo na slaba pota ter isto derooralizujejo na vseh koncih j in krajih. NajgrSe pa je to, da učijo taki j »božji namestniki- svoje privržence s o v r a- j Stva do svojega bližnjega. Radi tega se po- j kaže pogostoma brezvčnost klerikalcev na x prav jasen način. Poročali smo o požaru to- ( varne za ilirske testenine v Ilirski Bistrici. Kar je bilo ljudi dobrega mišljenja, vse je ' hitelo pomagat ~ le okoličani - klerikalci so se nekako radovali nad tem požarom, češ, liberalna Bistrica gori. Pri farni cerkvi je zvonilo bližnjemu v pomoč, ali ti pobožni ljudje, ki še tako radi obešajo za črno suknjo ter hočejo biti visoki in sveti, so stali lepo mirno in zijali, kako gori .liberalna* Bistrica ! Klerikalna vzgoja ljudstva! Skoda je velika, da je pogorela ta sloveča slovenska tovarna, ki si je pridobila s svojimi izvrstnimi izdelki na trgu najboljše ime, ali na mestu izgorele zraste iiova tovarna. Poslopje bo trinadstropno ter preskrbljeno z najnovejšimi stroji. Tako je prav l .Slovenec« za .Šolski Bom". — .Slovenec* je zopet enkrat spregovoril o ,Š. D.* Pa kako! Pravi, d', ni, na razpolago liberalcem za njihove umazL<>2 namene.* — Tako! Liberalci nimajo ni kakih namenov 9 »š. D.', pač pa klerikalci in teh nameni so umazani, kar smo že stokrat dokazali. Mi hočemo .S. D.* le dobro, ker svarimo pred izkoriščanjem in pred slačenjem istega v politiko, kakor delajo klerikalci sistematično.. »Slovenec* govori o klerikalni nesramnosti. Ta nesramnost je taka-Ie: Liberalec ima pravico, podpirati ,S. D.*, drugače pa molčati, in ako kaj zine, pa je tu nesramnost in umazane namene ima. Ali ima liberalec tudi z darovanim denarjem umazane namene ?! Pričakujemo, da odpre .Gorica* rubriko: V umazane namene pri ,Š. Domu* so darovali ti-le liberalci take zneske.... Mi ne ubijamo društva, ubijajo pa ga klerikalni pustolovci, njihovo časopisje in tudi ljubljanski .Slovenec* mu s takim pisanjem ne bo koristil. Jemljemo pa na znanje njegovo odkritosrčno izpoved, da liberalci nimajo nič iskati pri .3. D.", samo podpirati ga smejo pa molčati. Izvrstno! Hvala lepa! Kristus sli Luelfer? — Še ni dolgo temu, ko je pisal neki duhovnik v .Primorskem listu*, da je bi! Kristus prvi liberalec. V sobotnem .Slovencu* pa smo čitali iz peresa jeseniškega duhovnika, da je bil Lucifer prvi liberalec. Torej precej različno naziranje o prvem liberalcu 1 Krivo-verstvo?! — Kdo ima prav, al' goriški .gospod nune* ali kranjski .gospod?* DornberŠkl kaplan se krega sed j .Prismojencs* radi policijskega reda ter pika pri tem med vrstami župana, češ, da premalo gledana red, da preveč popivajo itd. Ker ima sedaj na piki g. Budina, katerega pa je nedavno temu nekako pohvalil, in ker se stalno zaletava to kaplane v postajenačefaika, je umevno, da v omenjeni notici se obrača v glavnem proti njima. Kaplan je v skrbeh, da bi Dornberžani preveč ne popivali in zapravljali, menda zato, ker se boji, da bi potem nanj kaj manj odpadlo! Zgraža se nad .liberalci", če se malce poveselijo, kadar pa tečejo njegovi pajdaši prepira po Dornbergu brez vzroka ter se pretepajo in pijani okoli vlačijo, takrat je pa vse prav, policijski red ni v nikaki nevarnosti, in še pohvali jih v .Prismojencu«. — Ta katoliški duhovnik ni za drugega v Dornbergu nego za to, da dela zdražbe in prepir, seje sovraštvo ter spod-kopuje vero! — Z leskovko bi ga morali pognati čez Vipavo! Mali kondukter, obsegajoč železniške in poštne zveze južnih pokrajin. Veljaven od 1. junija do konca oktobra 1904. Založil Jer- nej Bahovec v Ljubljani. Cena 30 vin., po pošti 85 vin. V tem kondukterju je navedena tudi naša Vipavska železnica. V se-znamku postaj pa čitamo postajo: Trnje. Take postaje na.Vipavski železnici ni, marveč se imenuje postaja Dornberg po kraju jednakega imena. Dornberg pa je Dornberg, čist slovenski kraj brez slovenskega imena! Trnje naj se torej v bodoče izpusti, ker kraja s takim imenom ni. — Hvale vredno pa je, da se nahaja v tem kondukterju tudi Vipavska železnica, ker smo jo doslej pogrešali po takih voznih redih, ter je n. pr. ni tudi v nedavno izišlem Bonačevem voznem redu. — Politični obhod In razlastitvena razprava radi gradnje bohinjske železnice. ~- C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu razglašava: C. kr. železniško ministrstvo je zaukazalo z odlokoma od dne 18. in 21. maja 1904., da se ima v smislu določb min. naredbe od dne 25. januarja 1879. oziroma zakona od dne 18. frbruvarija 1878. vršiti politični obhod in razlastitvena razprava: . 1) glede varijante med km. 37-768 oo km. 38-135 (kat. občina Podbrdo). 2) glede prevoza v km. 53% kateri se vmesti mesto opuščenega prehoda v km. 53% kakor tudi mesto opuščene 06 m široke vabljenice km. 533/4 na progi bohinjske železnice. Vsled tega se v smislu zakona javno razglašava, da so dotični, kat. občine Podbrdo in Sv. Lucija zadevajoči pripomočki razgrnjeni na vpogled na županstvu na Grahovem, oziroma pri Sv. Luciji od 31. maja do vštetega 13. junija t. 1. in da se imajo podati morebitni prigovori zoper zahtev.mo razlastitev v rečeni dobi ustmeho ali pismeno na c, k. okr. glavarstvo v Tolminu. Tatu dežnikov, po imenu M. Brollo, so prijeli redarji v Gorici. Ukradel je 8 dežnikov v mestu raznim dežnikarjem pa neki sveženj v Delchinovi prodajalni. Brollo je bil že opetovano kaznovan. NI res, da je umrl oni Lah Domenico Isono, ki je bil zapleten v pretep v Rihem-bergu, kakor se je bila raznesla govorica. Baje pa je nevarno ranjen. Svetovno znani najhitrejši braso-parnlk .Dentschland" parobrodne družbe .Haroburg-Amerika L«nie*, koje zastopnik je v Ljubljani gosp. Fr. Seunlg, je cdplul 26. maja popoldne iz Hamburga in srečno dospel je 2. junija predpoldne v New York, vozil je torej samo 6 dni 19 ur, dasi je bi! zaseden do zadnjega prostora. i, napenjanje, 3teponavfznamenje: ,-. - ' r. ' ,', da so prebavni organi kOlCanje, glaVObOl, pokvarjeni, kar ni smeti mOčnO SrčnO zanemariti. V odstrani- imftaniP n^nanip tev tega' PriP°roča se uri .panje, nespanje, kot pijača rogaška yo(Ja VČaSnO bruhanje, >T«m pel vrelca«, katero tudi zdravniki v jednake svrhe predpisujejo. Rogaški »Stvria-vrelec« je močneji in se to vodo le perijodično pije. Razgled po svetu. Delegacije. — Plenarna seja avstrijske delegacije je danes 8. t. m. s sledečim dnevnim redom: Poročilo peticijskega od«"?ka o došlih peticijah in eventuelno poročilo proračunskega odseka o došlih nuncijih ogerske delegacije. Ogerska delegacija je sprejela ves vojni proračun v obči in podrobni debati. Češki deželni zbor je sklicm na dan 14. t. m. Bukovmski deželni zbor je razpuščen. Novi kolodvor pri sv. Andrejn in novo skladlSče za les pod Skednjem v Trstu. — Ministerslvo za železnice je od dalo na temelju dne 16. maja t. 1. izvršene razprave gradnje za novi kolodvor pri sv. Andreju stavbeni družbi .Union* na Dunaju; gradnje za novo skladišče lesa pod Skednjem psi stavbenemu podjetju K. Gorup, Martelanc & Cie . Trstu. »Edinost* pravi na to: Oziram na kratko vest, ki smo jo že priobčili o oddaji druge skrbne pristaniščnih del v novi Inki, moramo beležiti zadovoljstvom, da se je g. Korneliju vitezu Gorupu po dolgem trudu in pogajanju z dotičnimi ministerstvi posrečilo skloniti vlado, da je oddala omenjena dela od njega sestavljenemu konsorciju, ki se je obvezal dovršiti ta dela, proračunjena na štiriindvajset milijonov kron, do konča leta 1912. Ta vspeh se je dosegel le z velikimi težavami, ker so konkurirale, razun Faccanonija, prve svetovne firme. Stvar je bila še težavneja in še bolj komplicirana, ker si vlada radi nedelavnosti parlamenta ni mogla parlamentarnim potom poskrbeti potrebnih denarnih sredstev. Vsled te bil pri-inoran gospod vitez Gorup obrniti se do bančnega zavoda, kateri se je zavezal pred-ujmitt vladi potrebna denarna sredstva do zakonite ureditve f.nancijelne strani vprašanja. S to oddajo je prišlo to delo v domače roke ter se je zlomila tradicija naših vlad, kakor da so le tujci v stanu prevzemati in dovrševati velika podjetja. Sad teh vspešnih prizadevanj gospoda Kornelija vitez* Gorup* bodo pa v obilni meri uživali ~ in sicer na dolgo vrsto let — tudi naši domači delavci, ki ne bodor kakor je bilo doslej, ko so imeli velika dela v rokah italijanski podaniki — fapostavljani na korist tujineev. In ne najmanjšo korist bo imela tudi država sama, ker bo v njej ostajal dobiček podjetnikov in delavcev. Razprava o žoleznlcarakein Strajkn na Ogerskem se vrši te dni v Budimpešti. Obtoženci, katerdi je 13, so izjavili vsi, da niso nič krivi. Razprava utegne trajati več dnij. Nove vozove j.* dobila južna železnica pri brzovlakih. Prostori so sedaj med seboj odprti in ne več razdeljeni v male oddelke. Potnikom bo to po noči zelo neljubo. Žetev na Ogerskem. — Iz Budimpešte poročajo od 2. t. m., da ceni statisk Viljem Balle letošnji pridelek ozimne pšenice na Ogerskem, izvzemši Hrv tsko in Slavonijo, na temelju uradnih porodi na 31869.000 kvintalov, nasproti 43,028 673 kvintalov v minolem letu. Madjarska deputacija. — Madjurksi niinistorski predsednik Tisza je pripovedoval v parlamentu nedavno to-le anekdoto: Pred kratkim je prišla k njemu deputacija z dežele. Jeden dan te deputacije je nastopil brez obuvala v samiti nogavicah. Min. predsednik se je nasmejal. Mislil je prvotno, da je tam taka moda, odkoder je ta deputacija, ali kmalu se je prepričal, kako je s to stvarjo. Tisti dan, ko je odšla deputacij* ol doma, je deževalo. ZHegadel so nataknili na čevlje galoše, le jeden jih ri imel. Pred vhrdomdo min..predsednika so sezuli galo^e, oni brez njih je sezul pi čevlje, ker je mislil, da tudi drugi sezuvajo čevl.e, ter nastopil v nogavicah, kf so bile raztrgane. Cerkev razdrli. — V Toulonu na Francoskem je v neki cerkvi odrekel župnik prvo obhajilo otrokom, ki so peli na neki šolski veselici »internaeijonalno* pesem. Na to je bila množica t ko razjarjena, da je udrla v cerkev ter vrgla klopi iz nje in pometala ob tla kipe in drugo, sploh razdejala cerkev. Orožniki so le s težavo rešili župnika. PIJ X. — poljskega pokolJenJaT — .Gazela Polska" h poljske Šlezije prinaša vest, da je sedanji papež Pij X poljskega poko-Ijena. Njegov praded se je izselil iz Bogu-šemca v Italijo, in sicer med Rezi Jane, kjer je svoj poljski priimek Krajec premeni! v laški — sarto; poprej je bil slovanski, odslej laški .Krojač". V Budimpešti se nahaja r*eka nuna iz družine Krajcev in ta se trudi sedaj dognati, ali je papež res iz te rodbine ter poljskega pokoljenja ali ne. Poveljnik t Port Artnrjn — Švicar. — Poveljnik v Port Arturju, Stossel, je rodom Švicar, kjer še živi njegova rodbina. Vsako leto obišče Švico in svoj rojstni kraj. V Rusijo je prišel Stossel kot inženir, vstopil v vojsko ter se porušil. Na admirala Togo v Port Ar tur J a I je prišlo pred kratkim pismo iz Brna v Moravski. Pismo so izročili zapovedniku Sfosslu, ki je pi*ču po zaslugi odgovoril. Neki objestni švab se je hotel norčevati z Rusi, pa se je nehotč porogal svojim prijateljem Japoncem, ki dosedaj vendar še niso vzeli Port Arturja. Zopetni zločin na Železnici. — V noči od 25. na 27. m. m. se je na železniški progi blizu Dovjega na Gorenjskem zgodil nov zločin, ne da bi prišli storilcu na sled. Ko se je nočni čuvaj Franc Rabič z Dovjega okrog polenajstih ponoči podal k stražnici št. 27. v službo, je zapazil, da je ležal brzojavni drog poševno na železniškem tiru. S pomočjo svojega tovariša Jožefa Gregorija je odstranil nastavljeni drog tako, da so mogli vlaki nemoteno voziti. V ravnotisti noči se je oddalo pri vseh vlakih na progi med Jesenicami in Dovjem napačno znamenje. Progo med Hrušico in Dovjem strogo stražijo vsled tega ponavljajočega se Železniškega zločina orožniški postaji Hrušica in Dovje, kakor tudi železniški delavci in čuvaji. — Dne 26. m, m. zjutraj je opazil železniški delavec Jakob Rabič z Dovjega neposredno pred prihodom iz Ljubljane proti Tribžu vozečega vlaka, da so mostnicepri kilometru 30 blizu Dovjega odtrgane in nastavljene na železniški tir. Kakor so se orožniki prepričali, se je Rabiču zahvaliti, da ni vlak skočil s tira. — Kot storilca tega zločina sumijo nekega odpuščenega železniškega delavca. Pogorela tovarna. — Kakor smo že javili, je pogorela dne 1. t. m. v Ilirski Bistrici znana tovarna testenin g. Žnideršiča in Valdnčiča. Kako je navstal ogenj, ter uničil to cvetoče podjetje, se ne ve. Škoda se ceni na približni 170.000 kron; tovarna je bila zavarovana pa Je za 60000 kron. Ogenj je bil strahovit in visoki plameni so pretili uničiti celo trsto hiš, mlinov in bogate zaioge lesa, ki se nahajajo v bližini tovarne. Odlikovali so se na gaš uju izlasti donite* bistriško trnovska požarna hramba, pjt-m orožništvo in delavci južne železnice. Gospodarsko stanje Avatro-Ogrske. —. Nedavno temu je g. R. Vrba v Pragi delo priobčil pod imenom: .Oesterr. Bc-dr&nger*, v katerem opisuje sedanji gospodarski položaj v Avstro-Ogrskl. Iz tegi dela podajemo sledeče podatke. Leta 1850. so znašali državni troški Avslro-Ogrske skupno le okolo 315,245.810 kron. leta 1903. so p.i znašali ti troški do 1.921,456.569 kron. V 50 letih so se torej povečali sdroški za sedemkrat. Leta 1868. je znašal državni dolg 5.353 881.198 kron, a leti 1892. \e narastel na 11939 milijonov, za kateri je Irebu plačati letnih obresti 500 milijonov. Tekom 42 let so se davki na nepremičnine povečali zi petkrat. Sedaj ima samo deseti del prebivalstva v Avstro-Ogrski letnrgi prihoda nad 1200 K. In zopet sta delegaciji te dni dovolile 400 milijonov kron za vojne potrebe ! Kanoniki, kt ne trpijo vročino. — h laškega mesta Avese javljajo, da so na praznik Sv. R»a. Telesi pri odtodu po mostu, polni in trujeni od vročine, kanoniki siolne cerkve kar naenkrat zapu-tili procesijo ter šli v prvo bližnjo cerkev, se tam iznebili duhovnih oblačil pa krenili domov. Tamkajšnji škof, ki se je udeležili procesije, jih je radi tega odstavil , — Vseučilišče v Tokiu je pogorelo. Škoda velikanska. Kaj nameravajo Japonel in kako se občutijo posledice vojne. ,Loka!-Anzt>iger* v Berolinu je prejel poročilo iz Tokia: Odkar je izbruhnila vojna do poslednjih dni je zapustilo Japonsko približno 100.000 vojakov. V Koreji in severno od reke Jilu so le tri de vizije Kurokijcve in nekoliko deželne brarabe. Sedaj je na potu več vojaških transportov. Druga armada bo obstojala, ko se spopolni, iz prve, tretje, Četrte, pete in enajste divizije ter novoosno-vane brigade poljskega topništva. Obče prodiranje obeh armad v notranjo Mandžurijo se bo vršilo po deževni dobi koncem junija. V glavnem stanu trdijo: »Prej mora pasti Port-Artur« 1 Topovi za obleganje stoje pripravni v mojiskera zalivu. Za' 20. junija se pričakuje koncentriran napad na Port Artur. Glavni Štab je predlagal, naj se vzame trdnjavo z naskokom od kopne strani; mikado ni pa tega dovolil, ko so mu povedali, da bi pri tem padlo najmanje 5000 mož. Stefl-dar zahteva mnogo višjih častnikov, da se vzame trdnjavo z naskokom. Tretja armada obstoja iz mobilnih divizij 8t. 9. in 10. ter dveh novoosno^anih brigad poljskega topništva. V Japonski se 2e prav Živo občutijo nasledki vojne. Mnogo trgovin je zaprtih, tujci izostajajo in tudi ni umestno potovati po Japonski, ker zasledujejo povsod vohunstvo. Odločnost in nade pa se niso zmanjStle. Rdšl v EoreJI. Japonski konzul v Gensanu je brzoja-vil, da je došlo dne 2. t. m, 291 Ru«ov v Amheng. 300 Rusov prodira baje oi vztoe-negi obrežja v Pingjang, — (Reuterjev bir«3.) . Carinski komisar je brzojavil: Pričakuje se v najbližnjem času napad ruske vojske. Delajo se priprave, da se spravijo ženo in otroci v nek samostan v gorah, ki je oddaljen od Gensana 20 milj. — Iz VliKJivostofca so sporočali, da je unicii ruski oddelek«, ki se nahaja v Koreji za hrbtom japonske armade, japonske zaloge živil in krme ter transporte. Rusi so prodrli do Gensana, do Andiu in do Pingjang«. V severni Koreji je ljudstvo navdušeno za vojno proti Japonski. O i tam je odšlo mnogo Korejcev v M: udžurijo. Koliko t oj ust t* je na bojIHa ? Rusija ima v Mandžuriji 152 bataljonov, to je 152.000 mož pehate. Konjenice pa ima skopaj 107 stotnij in eskadronov s 16 100 možmi. Artiljerije ima Rusija na bojišču v Mandžuriji 61 brigad s 170 topovi. Razen tega se se nahaja pod poveljstvom generala Lineviča za hrbtom armade in v Port Arturju 119.700 maž s 128 topovi. General Kuropatktn ima tedaj rti razpolago v celem 287.800 mož s 598 topovi. Japonska pa je dosedaj izkrcala v Mandžuriji pehote: 32 bataljonov z 32,000 možmi; v celem torej 104 bataljone s 104.000 možmi. Konjenice so Japonci izkrcali 24 eskadronov, eskadron po 178 jezdecev, torej 4272 konjenikov, artiljerije s,-a 55 baterij s 330 topovi. Na polutoku Liaotongu in Kvan-tungu pa je stopilo na suho 52 batalijonov japonske pehote z 52.000 možmi, 13 eskadronov konjenic«? z 3314 konjeniki in 18 baterij artiljerije s 108 topovi. Japonska je torej imela koncem maja na bojišču v celem 162 586 mož s 438 topo??, Ako s tem primerjamo število rujke armade 287.800 mož, se preprfrr.ir.:« da ima Japonska dejansko 125.214 . y j a k o v manj na bojišču, kakor pa Ruska. To razmerje moči p,i se tudi pozneje mnogo ne spremeni, ko obe str. nki spravita na bojišče vse one polke, katere ste že mobilizirali. To vojaštvo bo zbrano na bojišču začetkoma avgusta. V tem čaau bo Smela Rusija na bojišču najmanj 154 bataljonov pehrte, 327 eskadronov in stotnij konjenice in 101 baterijo, torej skupaj 245.850 mož s 646 topovi. Japonska pa bo imela v istem času v najugodnejšem slučaju 236 bataljonov, 89 eskadronov in 141 baterij, torej skupaj 248.176 mož z 846 topovi. Port Artur. Iz Cifu poročajo, da imajo Rusi v Port Arturju 40.000 mož posadke in da so vse njihove vojne ladje pripravljene, da vsak hip odplujejo iz pristanišča in napadejo japonsko brodovje. »Standardu* pa se poroča i2 Tokija, da je tamkaj razširjena vest, da je general Steseli, poveljnik portarturške trdnjave, sporočil generalu Oku, da je pripravljen kapitulirati, ako se mu dovoli, da odide s celo svojo oboroženo posadko v Niuč-vang (? Jv Maršal Jamagata. Mikado je imenoval vrhovnim poveljnikom vseh japonskih vojnih sil starega maršala Jamagato, katerega njegovi rojaki imenujejo — japonskega Moltkeja. Jamagata Aritomo je rojen leta 1838. in je potomec ¦tare plemiške rodovine Samurajev. V državljanski vojni leta 1868. se je posebno odli- koval kot: vodja cesarske stranke. Po končani vojni se je Jamagata odpravil v Evropo in Ameriko. Ko je izbruhnila francosko-nem-Ska vojna, je bil Jamagata v San Frančišku. Leta 1872. je postal general, naslednje leto pa vojni minister. Leta 1877. je udušil po sedemmesečni ljuti borbi upor starojaponske stranke, ki je z orožjem v roki hotela preprečili, da se Japonska modernizira-in pre-ustroffr »«w^)sJ^iniiahjLNato 4ejL magata organiziral japonsko vojsko popolnoma po evropskem zgledu in ž njo kot vrhovni poveljnik japonske armade v kitajsko-japonski vojni porazil Kitajce. Da je mikado imenoval vnovič 67letnega maršala za vrhovnega poveljnika v tej vojni, se smatra za dokaz, da Japonci zastavijo vse sile, da zavzemo Port Artur. Rus! kupujejo ladje. Najmočnejši nemški prevozni parnik »Roland', ki je bil zgrajen šele vlani ter vzbudil obče občudovanje, je kupila Rusija, S tem bo ruska mornarica znatno okrepljena. Japonski prestolonaslednik pred Port Arturjem. »Daily Chronicle« je prejel iz Tokia poročilo, da ko so se izkrcavali japonski častniki in vojaki na poluotoku Liaotung, so morali prebresti morje popolnoma goli. Le japonskega prestolonaslednika so na rokah prenesli iz ladje na kopno. Iz tega se da posneti, da se hoče udeležiti obleganja Port Arlurja tudi japonski prestolonaslednik. General K uroki uJoU V Parizu so razširjene vesti, da so Rusi vjeli generala Kuro-kija? Ruska topnttarlea potopljena. k Tokia poroča Rvulerjcv urad z dne C. t. m. Ruska topnicarica po obliki ,Gi-Ijaka* je bila pri Port Arturju zadeta od torpede in uničena. (Topničark, ki imajo to obliko, je pet. Dolge so 57 do 64 m", in 11 m. širok*, gazijo v vodo 2*6 3*4 in., držijo 1134 do 1437 ton in imajo 1280 do 1724 konjskih sil. Oboroz Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor 5n pojasnila. Ranjenja vsiike vrste naj s« skrbno varuj" prj»d vsako nesnago, ker vsled le vsaka majhna ranitev lahko nastane vr-lika. teSko ozdravljiva rana Že 40 lel je odkar se imenuje mofilno ma7Jlo, praiko domačo maxl'o priznano kol zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane olajšuje mplja in boleine, hladi in pospešuje eelenje in zdravljenje. (NT* RazpoSilja se vsak dan. Proti na; n-j poslanem znesku K 3*16 se pošilja */i Skalljic ali K 3*36 "/„ .šk., ali K 4 (i(i 8/, Sk, :>b K 4-96 */, Sk. fresko na vse postaje avstro-a^urskn monatltije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko. __________ ............: Glavna zaloga ¦ .. B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna »Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice č. 203. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. — V Gorici v lekarnah Cristofolettf, Gliublch, rontonl in Gironc li. 2 i Veliki požar zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnica li nove sestave, koje od de ae in leve sfrani vodo vieč9j< in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! -•- R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. I I 129 odlikovanj I 1 V\aro\ praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korani Št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolafie za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo pa jako zmernih cenah. Fran Obrdank (prej Jos. Hrovatin) ^^= sodovičar ^^= Kerševani & Čuk v Gorici r ulici Biva Castello štev. 4 (konec Rastja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mehanično delavnico, zalogo iivalnlh strojav in dvokoles Iz tovarna „Puch" far drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonatru-jranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Posojujeva tudi dvokolesa. Vse stroje za poljedelstvo in vniorejo. Brizgalnice za sadjlno drevje z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje« denkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z uataiijko »»merjeno pet rol mešanico, ' svetllnice na acatllan da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vini in ivečje s iiferencijalflin pritiski«, stroja za drobljenje, stiskalnica, Čisto nove mline za grozdje, uoto priprave proti peronospnrt in za žTepIanJe, eesalke za vino, cevi za vino. kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trlcure), inlatllnfee, vltale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah && Ig. Heller, Dunaj, II. Praterstrasse 49. CenUnlkt zastonj In frank«. Dopisuje m v vseh jezikih. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrBtnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuj očimi ae vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividendc. vzajemno zavarovalna banka v Pragrl Rezervni ftidl: 25,000.000 K. Izplačan« •dihala* »¦ kapitalljat 73.000 000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naio drlave Vil prtjMBlI* 5 letno odplafiovanjo potom prvih kreditnih zavodov h Budimpešto tu ino-conilne vrednosti proti vknjižbi na i. in II. mostu. flcpiini IfPPfliff r^diovnikom, častnikom, državnim in zasebnim uradnikom UobUIII KI bilil. trgovcem, obrtnikom 8 porokom ali brez poroka na 1 do 15-letno odplačevanje. Izvršuje se hitro kulantno in diskretno. Konverzija bančnih in privatnih dolgov = ITleller bajos es Orsai = bančni zavod Budimpešta, 01. Dčuid-utaa 15. (Protokolirana tvrdkn.) ¦ nmrko za wlg«»vnr.) „Goriškf\ TiskArtifV' A. G^bršček v Gorici = telefon št. 83 — v Gosposki ulici št. 7 — telefon §t. 83 ~ izuršuje fačne, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in drušluena poročila, Irgouske in obrlne račune, pisma in kuuerte z naslouom, uizitke, nasloune karle, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrfuuska naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča -------------dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska. z===== Delika zaloga izgotouljenih tiskovin za občine, šole, e, kr. žandarmerijo, sodnilo in druge upade. V samozaložbi našo tiskarne so izšlo sledeče knjige: »Slovanska knjižnica", izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej je izšlo 133 snopiče« najrazličnejše zabaune in poučne usebine. 1 Celoletna naročnina stane R 360 »Salonska knjižnica", fzbfllc « nedoločnih rokih. t. knjip: „0 te Ženske'% nauele in trtice. K 2-—; 2. knjiga: „Hamk!" Žatolara, R 1*04; 3. knjiga: „Ruska antologija" t> slovenskih prevoJih.K 3-~ 4. knjiga: „5pisi Zofke Kuedroue", k z•- :::::::;::: »mladinska knjižnica", izhaja v nedoločenih rokih. : Doslej je izšlo 28 snopičeu. »Križarji". Poljski spisal H. Sietikieiuicz- Roman o Štti*h delih. Obsega 1038 strani. Cena R 5*20. Vo poŠti 30 uin. oeč. „lxegijonarji". Igra s petjem iz rtapoleonouih čosou. , Spisal fran Goučkar. -— Cena 80 uin. Pripouesfi o Petru Delikem. Poslouenil luan Steklasa, ---------Cena K 160. — „tallja", prinaša jednodejanske burke in ueseloigre. Doslej so izšli slede« zuezkf: I. knjiga: Pri puščavniku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 oseb; III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubač. Veseloigra v snem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Ooktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — 8 oseb; VI. knjiga: Oobrodošll! Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: PuMfarka. Burka v enem dejanju. —5 osebjVIII. knjiga: Čftalnlra pri branjevki. Burka v enem dejanju.— 5 oseb; IX.knjiga: Idealna tažči Veseloigra v enem dejanju. — t osebe; X. knjiga: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb; XI. knjiga: Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; XII. knjiga: Mesalina Veseloigra v enem dejanju. -