DOLENJSKE
Dolenjske Novice iishajajo vsnk Ćetrtek ; ako : : je ta dau prazuik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo leto 5 K, za pol leta 3'5(l li. NaroÊûiiia za Nemčijo, Bosno iu druge evropske driSave znaša 5'50 K, za Ameriko 6*50 K. Lint ili oglasi se plačujejo naprej.
Vse dopise, iiiiročiiiiio in oznanila sprejema tiskiinia J. Krajec nasi.
Praujo Neubauer:
HajsKi vzdihi
Smaritice beli kraii, T grmiču slaviji glas, T srcu pa mojem: Marija, sladka o njej melodija: „Bodi řošéena liera in žena, mati <Io)>rot, rev in sirot!" V prsih plamteCa je želja: „Itodi nam mati • veselja, ki ne pozna ga več človek trpeč!« Boj nam vsakdatyi gost^ naSa je le — bridkost! 8ámi smo, vsi zapuščeni, upi so v nas zamorjeni!
A če je dol zalit s krvjo,
če gore so krvave, še z večjo nam kipi močjú
iz src trpečih; „Ave!" l'ozđravlja Te stotisoč moi na polju sred krvavih rož ill vrh gorč ledene, kjer trga snežena plast, ljubezni Ti ognjene pojijo večno čast. Kakó Te i)rosijo molitve iz grozeiiolnili dni reíítve! — Ah, sred viSiii oh Tebi Sin, oh njem pa Ti, Marija! A sred dolin in vrh planin prepolno rau in Itolečin in besna le morija! Oj prosi, prosi itoč in dan, nikoli ne utihni, in stokrat k Sinu vzdilini: „Naj svet ne ho več kaznovan ! Saj Ti za greh si križan bil, za vse krivice kri prelil! Odprl si izgubljeni raj I Povrni zemlji zopet — maj Î"

Poziv somišljenihont !
Slovenska Ijoilska stranka, ki se je na zboru zaupnikov dne 27.decei]ibra 1917 potrdila, hoče z vsemi močmi delati za vsestranski napredek slovenskega naroda v verskeiii, iiarodikeui in gospodarskem oziru.
Za to delo pa neobhodno potrebuje lastne pisarne, ki naj bo njena centrala. Nemudoma se mora napraviti statistika somišljenikov, uravnati organizacija, dobiti pregled potreb posameznih krajev. Somišljeniki žele večkrat zaupnih pojasnil v političnih, kulturnih in gospodarskih zadevah. Vse to bi bilo delo dobre pisarne.
Za pisarne pa je poleg drugega treba skušenega tajnika, ki naj posvečuje ves svoj čas in svojo dušno moč stranki. Seveda pa mu je treba zagotoviti življenje in obstanek, da se bo lahko z vsem srcem žrtvoval le temu delu.
Tako dobio pisarno hočemo takoj vstanoviti. Za-tijo potrebna gmotna sredstva pa nameravamo nabirati potom stian-kinega sklada, v kateri naj vsak strankar prispeva svoj dar.
V	ta namen se obiačamo do vseh iiaštli denarnih zavodov, naših zadrug in vsakega somišljenika s prošnjo, naj se kmalu spomni stiankinega sklada, ki hodi naša častna zadeva. Kdor sti anko ljubi, naj jo ljubi ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju.
V	Ljubljani bomo pobirali mesečno na polo, po deželi pa bodo prevzeli to delo krajevni odbori, ko se vstanovljo. Dotlej pa naj tudi dežela pošilja naravnost V Ljubljano, na naslov; Sklad Slov. ljudske stranke v Ljub^ani.
Ljubljana, 20. aprila 1918.
Načelstvo S. h. S.
Majnikov hnoáč ali Icebep.
Letos je kebrovo leto. Vže se sliši proti večeru šumenje hrošČev, ki vznemirjajo zrak in pretijo uničiti brstečo rast. Naša dolžnost bodi, da se krepko postavitiio temu največjemu škodljivcu naših poljščin, sadnega in gozdnega drevja in vsej zelenjavi v bran. Da prav spoznamo tega kvar-Ijivca in kako ga je treba uničevati, sledimo popis» iz knjige: „Naše škodljive Živali" :
Vsako četrto, po nekaterih krajih tudi vsako tretje leto je hroščevo ali kebrovo leto. V prvih toplih pomladanskih dnevih začno riti iz zemlje, ki je časi na kacem mestu vsa preotlana kakor rešeto. Z vsacím dnevom se množe tímni roji, ki po dnevi in pri slabem vremenu mirno spe sedé po drevju, ob toplih večerih pa lojijo glasno okoli in iščejo primernih dreves za žrtje. Najljubši jim je hrast, za tetii pa divji kostanj in javor, izmed sadnega drevja pa posebno češplja in sliva, pa tudi ostalo jim se ne upira. Samo lipe iu akacije ne marajo. Ker torej vŽe poganja vsa rast in je drevje v najlepšem cvetju ali pa je malo prej odcvelo, očevidno je škoda, ki jo delajo ti jiožeruhi. Listje, cvetje in mladi zarod vse vprek ti poklestijo. Le poglejmo hrastov gozd v hrosiSevem letu. Sredi maja je gol, kakor bi se bil posušil.
Tako udelavajo prvo polovico meseca maja, potem se Še le izgubljajo, a prej so se zaplodilt. Samci poginejo, samice žro še nekaj časa dalje, potem pa se zalijejo v zemljo in oiule odlože svojo zalego, kacih trideset in še več okroglih jajec. Čim ralilejša je zemlja, tem ljubša jim je, zato jih mika sosebno obdelani svet, njiva in vrt. Iz jajec se izvale ličinke, ki obgrizujejo rastlinam korenine in je izpodjedajo, da vsied tega vsibajo. Te ličinke imenujemo ogrce ali podjede. O teh škodljivcih hode pozneje še govora. Od njili postatiejo v treh ali štirih letih zopet hrošči, v toplejših krajih dorastejo preje, v hladnejših pozneje. A brez njih ni nobeno leto.
Tega hudega sovražnika je treba zatirati na vso moč. Tosamezna roka sicei lahko časi mnogo stori, ali velik in v resinci izdaten vspeh pokaže se samo tamkaj, kjer se k skupnemu delovanju združijo cele vasi in občine, celi okraji ali cele dežele. Zato so tudi izdane posebne postave in naredbe, ki ostro ukazujejo županom cele vasi in občine, gledati na to, da se kebri pobirajo in pokončujejo. Škoda, da v mnogih občinah ta postava stoji samo na papirju, a dejansko se ne vrši. Ali sploh se mora vendar priznati, da se je novejšega časa tudi v tam obrnilo na bolje. Kmetijski in gospodarski Časopisi o vsakej nevarnosti bobnajo na vojsko proti kebrom in s tem res izpodbude mnozega zanikarneža na delo. Kmetijske družbe razpisujejo darila na pobiranje in pokončavanje hroščev in tako izpodbadajo sosebno mladino. Učitelji na deželi v tem lahko mnogo store. Ne bodi jhii žal besede, ki bode veljala tem več, ako se jej pridruži Še lep primer.
Hrošči se najbolje pobirajo, ako se otresajo z dreves. Ali to se mora vršiti zgodaj zjutraj, predno jih je solnce obsijalo, ali pa ob mrzlih in oblačnih dneh. Takrat kebri izumrli vise po lisiji in vsak stres jih pomeče na tla. Pod drevo naj se lazgrne kaka rjuha (prostiralo, ponjava) ali kaj druzega, da se mrčes hitreje pobere in da se ni treba za vsacim pripogibati. Nabrane je treba potem kakorkoli pomoriti, n. pr. popariti. Ni mi treba še dostavljati, da kokoši prav rade zobljejo. Z apnom pomešani dado jako dober gnoj.
Samo ob sebi se razumeva, da je treba; kakor se da, hrošče pokončavati, dokler so še v zemlji ličinke (Črvi, ogerci, podjedi). No, o tem bode še pozneje prilika kaj povedati.
Pameten človek, ki vidi kako škodljiv je hrošč in kako malo človek posamič proti njemu opravi, pozdravljal líode z veseljem vsacega, ki bi mu hotel pri tem delu pomagati. In tacih radovoljnih pomočnikov se človeku ponuja v dobršnem Številu. Jako dobei' zaveznik je krt pod zeinljo, ki se najrajše masti s hrošČevo zalego.
Črnomaljski gospodje.
(Donesek k zgodovini Bele Krajino.)
LoopolJ Podlogar,	(Dalje, 3.)
Že leta 1237. so bili na Kranjskem. V Ljubljani so oskrbovali bolnico za gobove in se posvetili izobrazbi ljudstva s tem, da so ustanovili golo.
Koroški vojvodi so bili i-edovom zelo "aklonjeni, posebno še viteškemu redu i^liik m. (1266 — 1269. 27. X.) je zidal 1'edu v Ljubljani novo hišo in ga obdaroval 2 obširnimi posestvi. Ko jc podedoval po po smrti svoje sorodnice Zofije Višnjegorske ^e Belo Krajino 1.1256., je naselil nemške viteze tudi tam. V Črnomlju se je red priljubil ljudstvu in duhovnikom. Ko je vojvoda UIrik poklical tia svoj dvor črnomaljskega Župnika Ivana in ga postavil za svojega dvornega kapelana in vicedoma, je Ivan poprosil vojvodo, naj podeli Črno-^"aljsko župnijo z vsemi pravicami in z "vsem, kar k njej spada, nemškemu redu. L' 1268., na praznik sv. Marcela, papeža 1» nmčenca (17. jati.), je bila črnomaljska «adžupnija izzročena nem. vit. redu.
Črnotiialjski gospodje nemškem« redu niso bili nič kaj prijazni sosedje. Že leta 1263. se je pričel med njimi boj zaradi zemljišč. Pravda je prišla pred koroškega vojvoda. Ko je prišel Ulrik III 8. majnika 1. 1263. v Kostanjevico, sta bili klicani tja na razsodbo obe sprti straiiki, n. vit. red in neki Henrik „Stanloce". Ta si je lastil nekaj zemljišč v Dolu (Tušev dol ?), ki so bila last netiiškega reda. Vojvoda je razsodil na korist reda. Ta je Henrikn, ki se je zavezal, pustiti n. v. red v nemoteni posesti, dal nekaj odškodnine v denarju. Kot priča je podpisan Friderik Urnomaljski.
Tudi Henrik „Stanloce" je bil eden črnomaljskih gospodov. L. 126!)., 7. julija, je podelil očak Gregor de Montelongo (1251 — 1269) Mainhardu Žneperškcmu 3Va kmetije na „Kalu", katero je imel prej v zajemu Henrik Črnomaljski, imenovan tudi „Stanloce", in jih bil prodal Henriku Karstberškemu. Iz listine izvemo, da so bili Črnomaljski, Karstbergi in Šneperski med seboj sorodni.
Leta 1295. je umrl pri Tieh Faiah župin'k Volrik Črnomaljski. Takrat v Metliki
ni bilo župnije; ta je nastala 1.1466—1468., ko se je morala Žujmija premestiti zaradi turških napadov od Treh Far v utijeno Metliko k cerkvi sv. Nikolaja.
Farna cerkev pri Treh Farah se ime-inije leta 129.5. „Ecclesia s. Mariae apud Augiam iuxta Fluvium Culpae". (Augia = A\va)!
Voliikov naslednik v trifai-Ški župniji je bil Qerloh Hmeljniški, sin Meinzlinov s llmeljnika.
Zgodovinar Richter [Neues Archiv MUhldorf 1830 (XXI). Richter. F. u. G. v. Auersperg 650—651] inše, da je bil ta Gerloch Turjačan. Leta 1254. se je poročil Oton Turjaški z Berto, vdovo Ilmelj-niško, roj. Mirnsko. Hmeljniški so imeli svoja posestva na Belokranjskem pri Podzemlju in Gradaeti. Bili so mejaši Črnomaljskih in prav vcijctno tudi v rodovínskt zvezi. Črnomaljske gospode zasledimo na Hmeljniku kot lastnike za Turjaškimi.
Otona Turjaškega rod, ki je izviral iz zakona z Berto Hmeljniško, je nosil ime Hmeljniških, ne Turjaških. L. 1300., 13. junija, je potrdil goriški grof Henrik
n. v. redu nove pridobitve v Bell Krajini. Listina navaja vodo Premoč med vasmi Essewnik (Jelševnik), Gersitzen (Jerneja vas?) in Dolaehoin (Dobliče). Priče v tem liriznalnem pismu so: Meinlzel Turjaški, Albert in Fric Hmeljniška ter Henrik Črnomaljski. Turjaški so bili lastniki večjih zemljišč tudi okoli Vinice; grajščina Vinica jo bila njih last. Te priče so si bile vse sorodne.
L. 1312., 24. aprila, daruje Elizabeta Črnomaljska, soproga Rngerja Phephlina, križnikom v Ljubljani miTn na Krupi in štiri kmetije, katére je bila njena mati Gizela (Gcysele) dobila za doto. — Pričali so: Konrad in njegov brat Henrfk Črno-tnaljska; Konradov sin Winther, Albert, Fric (oba Hmeljniška).
Leta 1326. je bil prodal Herbart iz Gradaca i^von Graetz) Turjaškim nekaj zemljišča. Priča prodajalni pogodbi je bil Raespelj Črnomaljski. Gospodje iz Gradaca so bili mejaši Turjaških, ki so imeli — kakor prej omenjeno — kot lastniki Hmelj-nika zemljišča in podložnike med Gradacom in Podzemljem.
Pustite ga toi'cj pri niiiu, vaš jirijatelj je ill ne bodite tako iiespaiiietiii, da bi še iiajeiiiiili in i)laČeva!t ljudi, ki ga love in pobijajo. Krtine po traviiikili so res neprijetne, ali ta neprijetiio.st ni v nikakoršiii razmeri s koristjo, ki nam jo prinaša a tem, rta pod zemljo ncusniiljeiio hrusta požrešnega „črva".
Poleg krta tudi netopirji (pirlipogačice, niraknlji, pol tifi pol miš) posebno pridno zatirajo hi'ošča. Te živalco letajo zvečer, torej ob istem žasu kakor hrošči in jih sila podavijo. Njim se priilružijo še sove in legeni (ležetrudniki, podhujke, kozomoliîe). Po dnevi stopijo na njih mesto zopet drugi pokonćevalci, namreč vrabci, sinice, žolne, vrane in še mnogi drugi. A več nego vsi drugi store škorci. Spomladi so po ves dan na polji, v seiiožetih in ])o logili in sicer vsi Jia tleh. Človek bi mislil, kaj neki imajo? Le pusti jih, pi'av koristnega dela so se lotili. Ob tem času silijo rui dan kebri, ki so vŽe od Jeseni čakali »godnega vremena. A Škorci so tudi pripravljeni, da jili bodo vsprejeli, kakor se pristoji tacitii netekom. Keber se iii še popolnoma i/.kobacal iz zemlje, vŽe ga je škorec pograbil, pretrl in kar je bilo mehkega na njem, požrl, pustivši trda krila in kar je še druzega neužitnega. Da, še pod zemljo skritega najde in ga izvleče na beli dan. Čast in hvala torej škoi'cu. Daj mu mir in še vabi ga k sebi. Samo v zrelo Čresnjo mu brani in jeseni mu ne daj v vinograd.
Naša dolžnost!
Velikanska je škoda, ki jo delajo v zemlji črvi ali ogrci. Ležal, da imamo to škodo samo takrat pred očmi, kadar jo gledamo in da se prej in slej ne menimo dosti za njeno odvračanje.
Škoda, ki jo dela črv na i'aztiih sadežih v zemlji, je veliko večja, kakor si navadno predstavljamo. S tem, da črvi ohjcdajo korenine našim sadežem, se pridelki znižujejo v vsakem ozivu, pred vsem glede kolikosti, pa tudi glede kakovosti. Če se pridelki vsled objedanja korenin znižajo i'ecimo le za desetino vrednosti, je to že ogromna škoda, ki jo trpimo pri naših poljščinah in drugih sadežih. Ta Škoda pomeni za cele občine na tisoče in tisoče; za celo deželo na sto in stotisoče!
Navadno je pa škoda večja, kakor vrednost ene desetinke vsega pridelka. Doživeli smo leta, ko je črv izpodjedel ua nekaterih sadežih do golega vse korenine, da ni na dotičnem pi'ostoru nič zrastlo ill so izgledala napadena mesta, kakor bi bila požgana. Srd in gnev pograbi človeka, ko gleda tako škodo.
Vsa ta škoda pa prihaja od hrošča, ki nam v hrosčevih letih zaplodi neštete množice požrešnih črvov.
Čudno, da se ta Škoda tako hitro pozabi in da se škodljivemu hrošču tako prizanaša, ko bi ga morali ravno v takih letih z vsemi silami preganjati, da se mu zalega po možnosti zatre.
Če pomislimo, da zaleže ena sama samica po 25 do 30 jajc, da zaplodi tedaj ena samica lehku do 30 črvov, ki izpod-jedajo korenine celo prvo poletje, potem celo drugo leto in potem še tretjo pomlad in napravi na ta način samo ena zalega škode za več kron, posebno dandanesf ko postajajo eni in drugi pridelki tako dragoceni, potem se nas mora lotiti zavest, da je treba tega škodljivca na vse mogoče načine preganjati in zatirati.
Kolikor bolj se krčijo danes naše delavne moči, toliko bolj je napenjati sile, da pokonČnjemo tega škodljivca in da odvračamo na ta način'vso poznejšo Škodo, ki nam jo dela v podolti črva v zemlji. Dajmo tedaj hrošče pridno otresati, pobirati in pokončaviiti ! Lotitiio se tega dela kar splošno in dajmo ga nadaljevati do končal Pomaga naj vse staro in mlado! Kajti za to delo je treba zdriižcMih moČi, da bo vspelo.	Roiuinann.
Dogodki pretočenega tedna»
Cesarica Cita je obhajala v soboto 27. aprila svoj god. Po vsej Avstriji so se vršile cerkvene slovesnosti za dobro, milo in blago državno mater. Vsi narodi in posebno še mi Slovenci smo proslavljali cesaričin imendan s prisrčno molitvijo k Vsemogočnemu za srečo in božji blagoslov cesarici Giti in celi cesarski hiši habsburški. Dan je bil povsod prost šolskega poduka.
Ta teden sta zborovala iiiiančni in brambni odsek. — Finančni minister je rekel, da bo 8. avstrijsko vojno posojilo razpisano najpozneje koncem meseca maja. — Na Ogrskem vladna kriza še ni rešena; demisijo dr. Wekerlejevega kabineta je cesar sprejel, a nove vlade še ni imenoval. Sporno točko tvori volilna reforma, ki bi jo Tiszovci radi vrgli ali pa docela izpridili, delavstvo jo pa brezpogojno zahteva. V Budimpešti so se vršile v tem znamenju mogočne demonstracije. — Slovenska Ljudska Stranka je objavila svoja nova pravila, ki temelje vseskozi na katoliškem, narodnem in demokratičnem načelu. — Ukrajinski zastojmiki so bili pri ministrskem predsedniku in vložili ugovor proti vsakim morebitnim dogovorom, ki bi kršili breatovsko mii'ovno pogodbo na škodo Ukrajincem. Tndi proti kakim tajnim dogovorom s Poljaki glede državno-pravnega stališča vzhodne Galicije in Ukrajine so se zavai'ovali. — Radi ukazov nemškega vojaškega poveljnika, ki so na škodo kmetom in na korist veleposestnikom, je ukrajinska vlada demisionirala in ukrajinski zastopstvi na Dunaju in v Berlinu sta proti postopanju nemškega generala podali ugovor. — V Podoliji so ukrajinski kmetje sovražno nastopili proti poljskim ulanccm. — Med Tui'čijo m Bolgarijo je nastala radi tui'ške zaliteve po bolgarski zemtji ob tni-ško-bolgarski meji velika napetost. Tudi med Ukrajino in Rumunijo so strune zaradi Besarabije zelo napete. Sklepanje niirovne pogodbe z Rumutn'jo zato ne gre od rok. Livonijo in Kstonsko, kateri deželi jiiipadata po mirovni pogodbi v Brestu Litovskem Rusiji, hoče Nemčija anektirati v obliki personalne unije, — Alzaški deželni zbor se je te dni sešel. Ker je nemški cesarski namestnik deželno zastopstvo v naprej obvestil, da se v deželnem zboru ne sme nič omeniti bodočnosti dežele, zato so poslanci v deželnem zboru sidoh molčali, da tako molče protestirajo, — Nemčija je te dni poslala Nizozemski noto — nasprotniki pravijo ultimat — v katerem zahteva poleg di ugih važnih stvari tudi prosto uporabo železniške proge, ki vodi iz Dalheima ob prusko-nizozemski ujeji čez Nizozemsko v Belgijo, Nemčija se pri tem sklicuje na svojo pogodbo z Nizozemsko iz 1. 1874. Nizozemska se pa sklicuje na evojo nevtralnost, a zdi se, da brez usi)eha, kajti nizozemski zunanji minister Loudon je izjavil, da je položaj zelo resen. — Guatemala je napovedala Nemčiji vojno in stopila na stran Združenih držav. — Irci se z vso silo upirajo uvedbi vojaške službene dolžnosti v svoji deželi. Priredili so splošno stavko in na neštetih shodih protestirali proti angleški nameri. Samoupravo odklanjajo. — Velika borba na zapadu se nadaljuje, Nemci še vedno napadajo in dosezajo večje ali manjše uspehe, vendar niČ odločilnega. Pa tudi nasprotniki poizkušajo z ofenzivo zdaj tu zdaj tam, a brez posebnega uspeha. -—■ V noči od 22. do 23. aprila je udrla skupina manjših angleških ladij v belgijski pristanišči Ostende in Zeehriige in potopila ob vhodu po par starih z betonom napolnjenih ladij, da bi neinškini ladjam zaprli pot. Angleži so obstreljevali obrežne na-l»rave in se tndi izkicali, Nemci so se ljuto branili in prizadeli Angležem precej izgub na ladjah in ljudeh. — Na Italijanskem slabo vreme ovira večja podjetja. — Na
Finskem in v Ukrajini Nemci prodirajo dalje in so sedaj udarili na Krim, — Rimski-katoliškiškofjelatinskega in grškega obreda so se 26. aprila zbi'ali na pomladanski posvet v Budimpešti. Predsedoval je kardinal knez primas Czernoch. — Dne 20. aprila je umri na Dunaju bivši ministrski predsednik in član gosposke zbornice 1'aron Gautsch, star 67 let. Gautsch je bil trikrat ministrski predsednik, zadnjič leta 1911, pa le kratko doho. Pod njim se je začel boj za splošno volilno pravico leta 1905,
Izdelovanje sladkorjeve gošče
(sladkorjevega sirupa) v gospodinjstvu iz sladkorne pese kot nadomestilo za sladkor.
(ro Kmetovalcu.)
Sladkor, ki ga je sedaj silno malo in ga bo vedno manj dobiti, moreš v gospodinjstvu s pridom in ceno nadomestiti s sladkorjevo goščo (sladkorjevim sirupom), ki se da-na preprost način kar doma izdelati iz sladkorne pese takole:
Dobro oprano in tanko olupljeno sladkorno peso razreži v drobne zrezke, pri čemer se lehko poslužiš navadnega krhljača (ribežnja), kakršen se rabi pri razrezevanju repe v svrho naprave kisle ali sladke repe. Take pesine zrezke zalij z vodo, pusti jih vreti eno uro in potem odlij tekočino. Prekuhane in odcejene odrezke zalij vnovič z vodo, jih zopet kuhaj in dobljeno tekočino prilij prvemu odlivkii, Tako dvakrat prekuhane pesine zrezke ožemi skozi Čisto in dovolj gosto ruto ter odcedek prilij prejšnjima odlivkoma. Na ta način dobljeno redko tekočino, ki je temnorjave barve, kuhaj počasi toliko Časa pri ne prehudem ognju, da se po možnosti veliko Vode izpari in se tako sok sladkorne pese zgosti v sladkorno goŠčo aH sladkorni sirup. Pri prehinletii ognju se sirup lehko jnisniodi ali pa se v njem nahajajoči sladkor iz-premeni v karamel, kar vse da gošči slab okus in jo nai'edi nepoiabno kot nadomestilo za sladkor.
Zgoščevanje pesnega soka potom kuhanja, oziroma potom izparjevanja vode, se mora torej previdno ter počasi vršiti, vsted Česar je seveda kolikortoliko zamudno. Zanesljivejše in hitrejše gre to delo, če s pesinim sokom napolnjeno posodo vtakneš v drugo večjo, jo s]mdaj podložiš z debelim peskom ali s čim drugim, da se ne dotika dno notrange posode z onitn od vnanje. Prazen prostor med obejni posodi pa zalij z vodo. Pri kuhanju soka v loncu, ki Je v taki vodni kopelji, se tudi pri hudem ognju ni bati, da se prismodi ali da se sladkor izprenieni v karamel, kajti zadiq'e se le tedaj pripeti, če se sladkor segreje nad 190 gradov Celzija. Pri kuhanju v vodni kopelji pa toplina ne gre tudi pri hudi vročini nikdar dosti čez 100 gradov. Izparjeno vodo med obemi posodi je seveda sproti s kropom nadomeščati.
V loncih na ognjišču ali na štedilniku seveda ne moreš naenkrat velike množine soka sladkorne pese nakuhati in zgostiti ter moraš zato to delo večkrat ponoviti, če hočeš nakuhati veliko sladkorjeve gošče. Za izdelovanje večjih množin sladkorjeve gošče naenkrat, pa pridejo prav dobro v prid brzo}»arilniki, ki vihutega kuhajo s posredovanjem vodene pare in se tedaj ni bati, da bi se sok pi'ismodil ali da bi so sladkor izpremenil v karamel.
Sladkorjev sirup, izdelan doma, so že v mirnih časih ponekod uporabljali za izdelovanje navadnih sadnih marmelad, sedaj pa nam more splošno služiti tudi kot prav dobro nadomestilo za sladkor. Iz 100 kg sladkorne pese moreš na popisani način izdelati 10 do 20 kg slad-korjevega sirupa ter je množina odvisna od tega, kako močno si pesine zrezke pri kuhanju izinžil in potem pesini sok zgostil.
Bolj če ga zgostiš, tem manj ga je, a zato je bolj izdaten, ker ima v sebi več sladkorja. Močno zgoščen sirup je tudi bolj tipežen, kajti velika množina sladkorja ovira razvoj škodljivih bakterij.
Pravilno prirejen sladkorjev sirup je prijetnega in zelo sladkega okusa ter ima teiiniorjavo baivo. Ta sirup je najbolje hraniti v dobro zaprtih posodah v kolikor mogoče hladni shrambi.
Ožeti ali iztisnjeni pesini zrezki ao l)rav dobro krmilo.
Sladkorne pese bodo letos naši kmetovalci jako veliko nasadili namesto krmske pese in zato bo lehko vsakdo imel priliko v letošiigi Jeseni izdelati za dom dovolj sladkorjevega sirupa, ki mu bo jako dobro došel, ker ho sladkorja letos še bolj primanjkovalo. Sladkorna pesa pri nas prav dobro uspeva in ima njen sok v našem podnebju razmeroma zelo veliko sladkorja v sebi. Sladkorna pesa se prideluje enako kakor krmska ter je njeno seme še vedno dobiti pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
Gospodarstvo.
Oklic vsem županstvom! Letošnjo leto je zopet hroščevo leto. Ker nam dela ta škodljivec neizmei'iio škodo posebno pozneje, ko živi kot črv v zemlji in nam izpodjeda par let korenine in uničuje na ta način naše poljske in travniške pridelke, je naša dolžnost, da ga z vsemi močmi pregatrjamo in zatiramo. Ta boj se mora izvesti po vseh naših občinah, po celi deželi. Danes je splošno pokončavanje tega hrošča tem nujneje, ker nam naši pridelki že sami na sebi pešajo vsled lazmer, ki so nastale po vojni, tako, da ne smeuio na noben način trpeti, da bi natii še ta sovražnik prizadeval škodo. Vsa županstva so poklicana, da zbero in porabijo vse sile za pokončevanje tega škodljivca. Vsak posestnik je dolžan, da pomaga po svojih močeh. Šolski otroci naj se lotijo z vso vnemo uničevanja letošnjih hroščev in naj pod vodstvom in po navodilih nčiteljstva preganjajo tega najbolj požrešnega škodljivca, da se na ta način zatare tudi Tunogo-stevilna njegova zalega. S tem delom je začeti takoj od pričetka letanja in ga je vzdržno nadaljevati notri do konca. Hrošči naj se otresajo z drevja vs^k dan ob zgodnjih jutranjih urah, dokler je hladno. Šolski otroci naj otresajo lege, ki so najbolj izpostavljene za hroščevo pašo in drevesa, ki so najbolj napadena. Pod drevje naj se razgrnejo po možnosti rjuhe in plahte, da se hrošči lažje spravljajo v pripravljene vreče. Doma naj so stresejo v pripravljene posode in poparijo, da Jih bo konec. Posušeni hrošči naj se porabijo za klajo kuram in prašičem, kar Je pri današnjem pomanjkanju krmil posebno vpostevatl. Nazadnje jih pa s pridom porabiuio tudi za gnoj in za kompost, če ni drugače. Žu|ianstvom se torej naroča, da talcoj vse potrebno ukrenejo za pokončevairje letošnjih hroščev, da se na ta način prepreči velika škoda, ki preti že letos in v bodočih letih našim sadežem in našim pridelkom. Šolskim otrokom naj se dovolijo kraju in razmeram primerne nagrade do 2 K od mei iiika, h katerim hoče tudi deželni odbor prispevati polovico zneska. Dotične izkaze je po šolskih vodstvih predložiti do 15. Junija na deželni odbor.
Deželni odbor vojvodine Kranjske.
Galun in žveplenokisla glina. Ker se
letos ne bo dobilo dovolj modre galice, se priporoča galun ali Žveplenokisla glina kot primeaek k galicnenm škropivu. Vinogradniki, ki žele naročiti galun ali žvepleno-kislo glino, naj prijavijo svoja naročila pii županstvu ozir, župnem uradu ali pri kmetijski podružnici v Novem mestu. 1 kg galuna stane 2 K 40 v, 1 kg žveplenokisle gline pa I K.
Nov način oddaje tobaka, Kadilce bodo razdelili v stalne in nestalne ali slu-
čajne odjemalce. Stalni odjemalci so vsi moški od 18. leta naprej, ki .stalno bivajo v okolišu kake trafike. Kot slučajni od-jeiualci jia	v jwštev le osebe, ki
se samo nekaj řasa nahajajo v okolišu trafike ali pa že uživajo določeno množino tobaka n. jii. potniki, tujci, vojaki, posebno dopustniki itd.
Pomlad je zniiaj, in bezeg evoti; ua njem peva ptiček: „Čiri, čiri!«
Ko čez leto bezeg se spot razcvetij ti srce morda že T grobu spi...
Pnatika za maj-
Maja je bila boginja in soproga Vulkánová, rimskega boga ognja in ognjišča. Kimljani so častili Majo vsled njene veiSne svežosti in cvetoče, nikdar iisahljive mladosti. Zato so ji posvetili v čast najlepši iiiesec, ki je poln cvetja in spomlailanskega prijetnega življenja. Mesec maj razveseljuje staro in mlado.
Maj ima 31 dni in bo letos bolj sprenien^iv mesec. Stoletni koledar prorokuje: Maj se pričetrja z liladninii dnevi, na kar sledi spremenljivo in nič kaj prijetno vreme do okoli 9. Potem nastopijo lepši in gorkejSi dnevi, sicer pa še tudi spremenljivi, vmes gromenje in nevihte; to bo trajalo do okoli 22. Od 22. dalje postane še-le stanovitno prijeten majnik, — Solnce stopi 21. v znamenje dvojčkov. Dan zrasle za 1 uro 15 minut, je tedaj dolg 14 ur 31 minut do 15 ur 46 minut. — Ljudsko proro-kovanje pravi: Če sta dneva sv. Pankracija (13.) in sv. Urbana (25.) lepa in gorka, 1)0 veliko in sladkega vina. Tudi seno se 1'ado suši, ie je na dan sv. Urbana solnčno. Od lepega vremena na dan sv. Urbana je celo odvisen mesec julij. Urban je torej iliieniteii svetnik v nobesih in pa prav merodajen in odločilen v pratiki. Piav potrebno je tedaj v naš časni in večni blagor, da ga zares častimo kot priprošnjika pri Bogu in kot mogočnega zaščitnika vinskih goric in dobre letine splob. — Majnik ne sme biti preveč moker, sicer bodeta kmet in meščan lačna in žejna, ker ne bo ne kruba in ne vina.
Dopisi.
^ Iz Smoieiye vasi pri Novem mestu.
drugič je letos posegla amrt s svojo koSčeno roko v družino Nagelnovo in odvedla s seboj za materjo sedaj še očeta Mihaela, ki je preminul dne 27. aprila v staiosti 75 let. Bil j« to mož staro korenine, mož globokega verskega prepričanja, kakoršnih je dandanes že malo. Přepustivši avoje dobro urejeno gospodarstvo sinu, je, ker je bil že delj Čaiia boleben, bival naj-
v svoji sobici pri vnniSkih in molil pri njiU. Se ko ae mu je že na koncu ounačil tim, je njegova desnica še vedno dtilala znamenje sv. ki^iža, ustnice pa so izgovarjalo Očenaš in Ceščeno Marijo. — Pogreb je bil lep, 29. aprila ob g. uri dopoldne »a tukajlne pokopališče. Vsem, ki ste po-îi'iali in cenili blagega pokojnika, ga pi i-Voiočam v molitev. Žahijoče ostale doniače "aj tolaži Bog. Dragemu stricu pa sveti večna luč!	Nečakinja.
Gospodu Št, Jernejčanu v deželi od-(•ešencev v prijazen odgovor. — Vaše cenjeno poročilo od 18. aprila 1918 bi moralo inarsikakega tukajšnega kmeta vzpodbuditi, da bi začel kmetovati pravilno, ne s tolikim trudom, paČ pa z glavo. Pred kratkim sem (opazovavša tukajšno gospodai-stvo) pisala na velezaslužno c. kr. k'neUjsko družbo kranjsko v Ljubljano, da lii bila tozadevna potovalna poučna pie-ilavanja nujno potrebna, posebno o načinu gnojenja in pi'îdobitvi domačega dobrega
gnoja. — Druga, nujna potreba pa je odstranitev prostih gnojišč in zgraditev gnojnih jam, kar bi se moralo, če ne drugače, postavnim potoni doseči. Uspeh bi sc kmetom že takoj prvo leto znatno izplačal. Toda odgovor c. kr. kmet. družbe od 22. aprila 1918 slovi naslednje:
„Da je v Bclokrajini kmetijstvo zanemarjeno, nii dobro vemo; vsaj je tudi še drugje, toda s silo se ne da ničesar doseči in konec vseh koncev je napredek v kmetijstvu mogoč edino-le potom neprestanega pouka, ki pa mora svojo podlago dobiti že v ljudski šoli. Naše ljudske šole pa niso z ozirom na bodoči poklic kmetske mladine nič vredne. Mi učimo neprestano, dosegli smo že mnogo, a ne slepimo se, kajti izkušnja nas uči,, da je kmetijski napredek silno počasen. Potnih predavanj o kmetijstva sedaj ni mogoče vršiti, ker nimamo učnih moČi na razpolaganje."
Ves omenjeni odgovor je torej žalostna, brezupna resnica. Naj pa li zahtevamo od učiteljstva kranjskega, slovenskega, več? Za to beraško plačo je truda dovoyi Tako čuti slovensko ljudstvo vseh slojev: bič — bič, kamor se obrne. Ali je torej Slovanstvo samo opravičeno, ali ne celo dolžno, da zahteva samostojnost in enakopravnost drugih narodov?
Mislimo dosti dekleta in žene na naše fante-vojake nafronti, pogrešamo marsikoga, a ko bi naše misli vedno mogle same poleteti na fronto, ne bi fantje imeli niti časa za boritev in reševajije domovine. Pozdravljamo jih prisrčno ter želimo skorajšnega stalnega svidenja. — Marsikdo se bo po svetu poleg različnih slabosti naučil tndi kaj dobrih tnjib navad ter jih potem v domačiji s pridom «porabil — če ne bo prepozno.
DomaČe in tuje novice.
Slovesno pontifikalno sv. mašo je
opravil dne 27. aprila v proslavo godu presvitle cesarice Cite v kapiteljski cerkvi v Novem mestu mil. g. prošt dr. Seb, Elbert z veliko asistenco in ob navzočnosti zastopnikov razin'h uradov iti občinstva. Navzoča je bila tudi mladina dekliške šole s svojimi gg. učiteljicami.
Cesaričin god. V soboto 27. aprila so obhajali učitelji in učenci novomeške gimnazije god presvetle cesarice Zite s slovesno službo božjo. Po maši se je pela ceaai'ska pesem. Ob jednem z gimnazijo se je te službe božje udeležila tudi deška Ijndska šola z učiteljstvom. Dan je bil pouka prost.
Mirovno pobožnost priredi dekliška Marijina kongregacija v Novem mestu na prvo nedeljo v majniku, 5. t. m., v kapiteljski cerkvi. Spored: Zjutraj po šitiarnicab skupno sv. obhajilo. Popoldne se ob polu 3. ui'i izpostavi presveto ReŠnje Telo pi'i šmarniČnem oltarju, nato sc moli 12. ura v „Večni molitvi". Ob 3. uri mirovni pobožnosti primeren govor. Po govoru peto slovesne litanije Matere Božje z molitvijo za mir in po litanijah darovanje v dober namen. K tej pobožnosti se vljudno vabijo tudi drngi verniki k obilni udeležbi.
Nova maša. Na Zaplazn v božjipotnl cei'kvi bo slovesno opravil v nedeljo dne 12, maja novo mašo trebanjski i'ojak č. g. Jožef Škoda, bivši novomeški gimnazijalec. Mlademu gospodu obilo sreče in blagoslova , božjega pri njegovem vzvišenem poklicu!
700 letnico je obhajala včeraj Avstrija, odkar je bil rojen njen slavno vladajoči ustanovitelj Rudolf Habsburški. liojeii je bil namreč 1. maja 1218. leta. Vladal je od 1273. do 1291.; unnl leta 1291. Ob njegovem vladarskem nastopu so bili časi tudi za avstrijske dežele zelo žalostni in politični položaji neznosni. Po vseli naših deželah so vladale grozovite zmešnjave. Tem nesrečnim razmeraîii je napravil konec šele Rudolf Habsburški s svojo zmago nad
Otokarjem na Marliovem ])oljn 26. avgusta 1. 1278. L. 1282. je izročil Rudolf svojim sinovom Albrebfu in Ruiloliu Avstiijsko, Štajersko, Koroško in Kiaiijsko. Tako je prišla hiša Habsbiiržanov v Avstrijo.
400 let je bilo 24. aprila, odkar je podaril cesar Maksimiljan L mesto Celovec takiatnim dežehiim stanovom inje jiostavil za deželno stolno mesto.
Mestna hranilnica V Novem mestu. V mesecu aprilu 1918 je 249 stiank vložilo 313.466 K 75 vin.; 130 strank vzdignilo 111.641 K 27 vin.; torej več vložilo 201.825 K 48 vin,; stanje vlog 6,643.956 kron 59 vin.; denarni promet 794.846 kron 13 vin.; vseh strank bilo je 616.
Strela je udarila dne 29. aprila v električni tok v Prečni ter napravila veliko škodo. Bomo morali biti nekaj časa brez električne InČi. Podjetnik se z vso skrbjo trudi, da se Čimpreje popravijo poškodbe in se postreže občinstvu zopet z lepo lučjo.
Padel je zadet od sovražne krogle Anton RajerizŽdinje vasi pri Novem mestu. Pokojni je bil star še-le 21 let. Nemila smrt mu je prestrigla nit življenja v tujini na laških tleh blizu Asiago 29. jainiarja 1918. Blagemu mladeniču naj Vsemogočni obilno poplača v nebeški domovini trpljenje, ki ga je prestal v boju za zemeljsko domovino.
Iz ruskega lOetništva se je vrnil Ivan Rus, posestnikov sin iz Gor, Lokvice pri Metliki. Kako so se začudili sosedje, ker je bil uradno razglašen ^a mrtvega in mu je v domači podružnici zvonilo ter se opravila zanj zadušna sv. maša. — Bil pa je 1. 1914 kmalu v Galiciji zajet in poslan v Rusijo. Na stotine dopisnic je poslal domov, a nobena ni dospela. — Upajmo, da se vrne tako še več ujetnikov.
Prvi čebelni roj je dobil 29, aprila 1918 posestnik Jožef Hrovat v Vavtivasi.
Državni zbor avstrijski se snide dne 7. maja na Dunaju. Nemške stranke imajo neprestano posvete, kakšno stališče naj zavzamejo nasproti vladi. Neiiiško-nacionalne stranke niso prišle doslej Šc do nikakega sklepa, jiač pa so krščanski socialci sklenili, da n« gredo v opozicijo. Eni in di'ugi so pa svečano zavrnili očitek s slovanske strani, da odpovedujejo cesarju in di'žavi zvestobo. — Češke in jugoslovanske vrste stoje sklenjene slejkoprej.
Poslanec Jarc je 24. aprila na Dunaju posredoval v osiednjih ui'adili glede rekvi-zicij žita v južnih deželah. Dobil je zagotovilo, da pridejo v poštev le one dežele, ki so v zastankib, da pa so južne dežele, — med njimi Kranjska, — od teh rekvizicij izključene — Dolenjec pravi: Bomo videli!
Od mrtvih vstal in zopet umrl je neki človek v zagrebški bolnišnici. Okoli polnoči je slišal bohiiški strežnik, da zvoni zvonec iz mrtvašnico, ki ga ima privezanega mrlič okoli roke. Strežnik se iz strahu ni upal iti sam v mrtvašnico, ampak je poklical še nekoliko ljudi. Zvonec je nepi'c-nehonia zvonil. Ko so prišli v mrtvašnico, so videli strašen prizor. Človek, ki je bil le navidezno mi'tev, se je pouo6i zbudil in s težavo vstal iz krste. Nesrečnež se je, ko je opazil, kje da je — zgi-udil ravno pred vrati nutvašnice in umrl od stialni.
Proštija. Neka bolnica lepo prosi četi t kile jazbečeve masti za zdravljenje. Usmiljena oseba jo lahko odda v našem uredništvu.
Opozarjamo na današnji oklie „Kranjskega pomožnega odbora za obnovitev Goriške" '(Zadi'užna zveza v Ljubljatii) na vse domoljubne Slovence in Slovenke za nabiranje daiov in i'aznega gospodai-skega orodja. PiiporoČujemo to velepo-membno človekoljubno akcijo omenjenega odbora v vsesti'ansko uvaževanje. Odprimo vsi zavedni Slovenci svoja usmiljena srca in radodarne roke kar največ mogoče v pomoč nesrečnim Goi'ičanom!
Moč materine ljubezni. Na Mali Paki ob Kolpi v bližini Metlike je dne 4. aprila zdrsnil šestletni mlinarjev sinček Janko
Milavec v močno naraslo, deročo reko. Valovi so ga hipoma odnesli in fantek je izginil v kalni vodi. Mati mlinarica to zapazi, skoči urno v čoln ter brabi'o vesla po silno deročih valovih. Ko Že dosti daleč od mesta nesreče o}iazi v vodi nekaj belega, kar bi utegnila biti obleka sinkova, skoči iz Čoljia, se potopi v veČ metrov globočine, zgrabi in privleče svojega ljubljenca iz vode, plava z njitii dalje, vlovi čoln iu srečno prisopiha na breg. Deček " je bil kakor mrtev. Mati joka, ga trese, se trudi na vse načine iji ga prinese v hišo ter ga tam neiniiorno budi k življenju. Šele čez tričetrt ure se sinek oživi, zaplače in se oklene matere okoli vratu. Oba sta zdrava in vesela.
Ognjenik Vezuv je zopet začel močno bruhati la.vo. V Neaplju so vznemirjeni, ker se bojijo, da bo ognjenik prihodnje dni deloval veliko bnje, nego poprejšnja leta.
Eksplozga je nastala dne 5, aprila v poslopju za izdelovanje pikrinove kisline v Bhimau pri Dunaju. Poslopje je porušeno in tudi sosedna poslopja so poškodovana. Mrtvili je 35, ranjenih 29 oseb.
V zrak zletela je 15. aprila smod-nišnica z več sosednimi poslopji v Glasen-bachu pri Solnograd«, Nesrečo je povzročil baje neki ruski ujetnik, ki je vrgel gorečo vžigalico na tla.
Gavrilo Princip, moiilec rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove blage gospe, je umrl v trdnjavi Terezin na kosttii jetiki.
Najvišja železnica na svetu je centralna železnica južnoameriške ljudovlade Bolivije. Ta železnica teČe 4880 metrov visoko nad morjem, torej nad 2000 metrov višje od našega Triglava. Zares babilonsko delo!
„Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši na Dolenjskem.
Izročitev častnega srebrnega roga polhu gorshlh strelcev št. Z.
Med najlepše spominske dneve, ki se bodo pisali v zgodovini c. kr. gorskega stielskega polka št. 2, se bo gotovo štel 17. api il 1918. Obiskala sta nas župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karo! Triller v spremstvu magisti'atnega svetnika Janka Bleiweisa viteza Trsteniškega globoko v osvojeni benečanski ravnini na našem sedanjem stališču, da izroče polku srebrni Častni rog, ki ga je občinski svet sklenil pokloniti našemu junaškemu polku kot skromen znak hvaležnosti deželnega stolnega mesta Ljubljane za vsa hrabra dejanja na različnih bojiščih, posebno pa na italijanskem. Ljubljansko odposlanstvo je pričakovala in prisrčno pozdravila na kolodvoi'u Številna ^deputacija polkovnih častnikov ter ga je spremila na priprav^ena stanovanja, kjer je odposlanstvo posebno Ijiibeznjivo pozdravil še posebej na.s gosp. polkovnik Pour. Po intimni večeiji, pri kateri je polkovna godba neumorno svirala skoro izključno domače slovanske skladbe, se je zbral naš izborni Častniški pevski zbor ter zapel nekaj najlepših slovenskih pesmi, ki so izzvale burno pritrjevanje in navdušenje. Vsi smo legli k počitku z najlepšimi utisi, toda v veliki skrbi za vreme prihodnjega dne, ki je bil proglašen za polkovni praznik, kajti čez dan je bilo lilo kakor iz škafa.
Naš strah je bil pa prazen, kajti sinje nebo je bilo čisto kot ribje oko, ko smo odkorakali vsi v zelenju ob 7. uri zjutraj z mesteca na travnik, kjer se je izvršila izročitev roga na izredno slavnosten, obenem pa tndi nenavadno prisi'čen način. Po slovestii vojaški službi božji, daiovanl v nalašč zato prirejeni kapelici iz zelenja, kateri je poleg dveli generalov prisostvoval ves Častniški zbor, načelu mu naš polkovnik Pour, ter popolni naš polk, je najprvo
vojaški kuiat blagoslovi] poklonjeni rog, nakar je župan g. dr, Ivan TavCar izročil ta rog gospodu polkovniku z vznesenim govorom, ki ga je končal z besetlaiiii: „Na vseli vaših potili spremljaj vas rog kot zvest prijatelj, na potili slave in uspebov, posebno pa tia potu ljubezni ilo domovine, do jasne njene dinastije 1 Vas, velecenjerii gospod polkovnik, pa prosim, da neznatni dar deželnega stolnega mesta v imenu lepega svojega polka prevzeti blagovolite!" Po tem govoru je nagovoril naš polkovnik Pour zbrani polk najprvo v nemškem in potem v slovenskem jeziku in se odposlanstvu zalivali! v imenu celega polka za poklonjeno častno darilo. Izrazil je v svojem govoru željo, naj nas spremlja in navdušuje srebrno čisti glas tega roga v nni u in boju, in kadar ga zaslišimo, naj se zavedamo, da nas v tem čistem glasa pozdravlja naša domovina, ki se nas spominja hvaležna svojih junaških branilcev. Polkovni trobentač je zatrobil na novi rog „pozor" in godba je zaigrala cesai-sko himno. Vršila se je še pred odposlanstvom in višjitni častniki parada in odmarširali smo med zvoki godbe domov. Opoldne se je vršil slavnosten obed. Napitnice polku iti njegovemu junaštvu in nasprotno napitnice naši domovini in njenemu stolnemu mestu. Oficijalni del slavnosti je bil završen z gromovitimi „živijo"-klici, in sledile so druga za drugo najlepše naše narodne pesmi. Potem se je podalo odposlanstvo k podčastnikom, ki so bili zbrani pri posebnem slavnostnem obedu. Sprejeto je bilo z velikanskim navdušenjem. Tudi tu sta župan in podžupan sporočala v iskrenih besedaii pozdrave domovine in vroče želje na srečno sviderqe v domovini. Tudi tu je odmevala slovenska pesem. Pri tej priliki se je izročila županu vsota 4330 kron, ki jo je nabral polk za naše narodne, kulturne in humaniterne potrebe in siccr za Slovensko Matico 1500 K, za Ciril-Metodovo družbo 1500 K, za Krekovo ustanovo 500 K, za oslepele slovenske vojake 500 K in 330 K za mestne reveže ljubyanske. Vrli fantje našega slovenskega polka niso mogli na sijajnejši in plemenitejši način pokazati svoje ljubezni do domovine.
Ko se je bilo treba podati na kolodvor, je naprosilo moštvo našega gosp. polkovnika, da sme prirediti odposlanstvu še poslovilno ovacijo. Sprejemši dovoljenje, so fantje spregli polkovniku in županu konje ter ju pedali na kolodvor. Tam so se zbrali v slovo skoro vsi službe prosti častniki, podčastniki in vojaki in priredili odposlanstva najprisrčnejše ovacije. Med navdušenimi „živijo^-klici naši Jugoslaviji i[i polku ter prepevanjem naših narodnih himen se jo odpeljalo poslanstvo proti domovini.
Slehernemu od nas od najmlajšega strelca do viteškega polkovnika bo ostal spomin na prekrasni iiiaznik našega polka neizbrisen, saj smo tekmovali vsi, da se je izročitev spominskega darila slovenskemu junaštvu povzdignila v veličastno manifestacijo plamteCe domovinske ljubezni 1
Teden dni dopusta.
PiSo Jatieï Nop. GriiniČ. (Dalje, 17.)
Prišel bi bii prav gotovo mrtev tjakaj.
Ni se podajali v nevarnost, je že sraka učila nas m adiče.
Dobil sem prav mehko prenočišče, Sámo kurje perje.
Toda spati nisem mogel.
Preveč me je žejalo.
Druge vode ni bilo v celi sobi, kakor tiste v umivalniku.
Vedet sem, da vstanejo domači ob štirili zjutraj, pa sem vsake pol ure gledal, ali je že Štiri, aii ne.
Točno ob štirih se je zasvetila luč.
Rešen sem bil in zaspal sem do šestib.
Po noči je grozno deževalo.
Naj. Meni zdaj nič mar.
Ko sem prišel dol v gostilno, sem se takoj prepričal, da križevega pota še ni konec.
Kolo je bilo brez levega pedala.
Naj sem gledal, iskal, kakor sem hotel, pedala nikjer.
Iskati ga po cesti? Kako daleč?
Kaj sem vedel, kje se mi je izmuzal ta škrat?
Naj bo, kjer íioče.
Ako gre že vse narobe, pa naj gre še to. Saj imam Se dve nogi. —
V	Slarafiji me je nečakinja začudeno pogledala, ko sem iako zgodaj trkal na vrata.
Ne vem, li je bila jezna ali vesela. Mislim, da je bilo zadnje, ker je hitela odpirat nii in je prav prisrčno pozdravljala svojega strica,
HinavšČine ne pozna to odkrito bitje. — Novega življenja v Šlarafiji ne bom opisoval.
Bilo je, kakor prvikrat, samo obilnejše, izdatnejše, prijetnejše.
Pa tisto nebeško vino! No, privoščil sem si ga bil pa res do skrajne mere,
Ko sem ogledoval škodo, povzročeno po neŠtetiii neprilikah potovanja, meje zmrazi o. Pedal je bil itak na veke izgubljen. Ali nove podplate, to redko blago, sem popolnoma razdejal
Na peti so bili prodrli radovedni žeblji. Od tod hoja kakor po šivankali. Čisto nove nogavice so bile vsied tega brez pete.
Peta mi je bila samo en krvav žulj. Čevljarja daleč na okrog nobenega. Iznajti sem mora! sredstvo, s katerim sem si pomagal toliko, da sem lahko stopal vsaj za silo.
Vedet sem naprej, da me ne čaka nič dobrega ob tako dolgi poti.
Na vožnjo s kolesom se nisem mogel zanašati posebno veliko.
Dobil bi bil pač pedal od tujega kolesa na posodo. Ali, kjer so mojstri skaze, kakor jaz in moji pomagači, tam je žalost.
Vse moje in tuje orodje smo polomili brez itaska,
Obupal pa nisem. Ni moja navada. —	I
S težkim srcem in ranjenim kolesom sem rano v jutro nastopil pot k povratku v domovino.
Bila je zadnja. Namreč v dobi mojega osemdnevnega dopusta.
Še enkrat sem pogledal nazaj, Z Bogom nečakinja, z Bogom rubini (ob!), z Bogom Šlarafija sploh.
„Oh, zdaj pa nikdar, nikdar več, veselje preč je preč!"
No, ako že mora biti tako, pa naj bo. Dolgo časa nisem mogel poskusiti svoje enonogate umetnosti na kolesu. Šlo je navkreber.
Da mi pa ni bilo dolgčas, za to so nevedoč skrbeli drugi ljudje. Farna cerkev na griču.
V	globoki dolini leži vas.
Cesta pelje nad vasjo v velikem ovinku tako, da se ima vas skozi pol ure tik pod seboj na levo.
Cerkveni zvonovi — tam jih je bilo še nekaj — se oglasijo. Nedelja je.
Pobožno ljudstvo vrvi od vseh strani k službi božji.
Pa kaj je to? Li e to vpitje ali petje? Pet e je. Mnogoglasno. Še zvonenje se sliši bolj zamolklo. Spoznal sem jih,- te pevce. Ko bi ne bila vojska, bi jih prav gotovo ne bilo tukaj.
Prišli so bili iz nam sicer znane pa vendar tuje dežele.
Morali so pokazati, kaj znajo. Zato so peli. Pa vse je šlo v mol. Dur glasov morda Se ne poznajo. To petje je bilo tako značilno, da mi še danes buči po glavi.
Besed sicer nisem mogel razumeti, pač pa je šlo brez konca in kraja tako-le: „Há - H ~ 1Ó, háliló,"
in to 2 nekim posebnim naglasom. Nekaj časa sem poslušal. Ker se pa pevci niso hoteli utruditi, je odnehala moja potrpežljivost.
Bil sem že prcce daleč v gozdu, še zmerom sem slišal tisti: „Há ~ li - IÓ, háliló," Srečni ljudje. — Prišel sem na ravnino. Zdaj pa poskusim svojo spretnost. Zajahal sem kolo.
Že ob prvem pritisku z desno nogo sem iskal ravnovesja.
Telovadec ne pride v zadrego. Slo je.
Slovenci, Siovenice!
Nepopisno je gorje, katero je sedanja vojska pi-inadcjaia naSitu goriškim rojakom! Malo je deželii, ki bi bile v vojski toliko trpele, kiikor tEi, iiaÈcmu src« najbližje stoječi del slovenske domovine! Sovražnik je že daviiaj moral zapustiti dcSĚelo in goriSki rojaki se polagoma vraĚajo \l begunstva v svojo domačijo. 'L vïoËim hrepenenjem so pričakovali ta sreCni Čas vrnitve. Toda doma jih £aka žalost, razočaranje, obup! Domovja so jim razruSeim, cvetoča polja, rodovitni vinogradi in travniki opn.itoScni, gozdovi uničeni, vse poljedelsko in drugo orodje ter oprava uničena ali iigrabijcna. Nimajo íĚivil, nimajo oroijft, nimajo vprege, nimajo strehe ah — zcmja kriči po obdelovanju. Toda kako naj delajo praznih rok!
Pomaga naj vlada, kakor je njena dolžnost! Ta pa dela tako počasi in nezadostno, da vračajoči ee begunci obiipavajo. Utegne se zato zgoditi, da začno razproilajati svoja zemljišča tujcem.
Slovenci! Naša dolžnost je, da takoj pomagamo in Goribko ohranimo svojemu narodu! V pomoč Goriški se je osnoval
hranjstii pctnoiíní odbor za obnovitev GoriShE
s sedežem v Ljubljani, ki sije svojo delovanje razdelil v tri odseke:
a) kmetyski, h) stavbni, e) finančni odsek. Za danes stopa pred slovensko Javnost „Kmetyski odsek" z nitjno prošnjo:
Darujte kmetijsko orodje, pa tuđi pri stavbnem delu m v gospodinjstvu potrebno orodje in opravo! Marsikje imajo tega orodja več, nego ga doma rabijo. Kdor more, naj to danyc, tndi čc je nekoliko poškodovano, Odbor bo Že poskrbel, da se tako orodje popravi. Kdor pa ne more podariti orodja, naj ga pa da na raz )olago za primerno ceno, ki naj vpoisteva dobrot dni namen odbora.
Kdor 116 more daiorati orodja, uaj daruje v denarju, da se omogoči oddajati nakupljeno orodje po znižani ceni.
Razdelitev nabranih predmetov se je poverila „Goriški zvezi gospodarskih zadrug in društev v Gorici", ki bo v tem ozirn postopala dogovorno z vsemi gospodarskimi organizacijami na Goriškem.
Po možnosti uaj se darujejo ali »onudijo v nakup sledeči predmeti: razni laliki plugi, lahke brane, rovnice, različne motike, krampi, lopate, grabijo, vile, kose, srpi, osle in klepalcc, sekire, žage, vejuikc, krivce, škarje zu drevje in trte, Ěkati, golide, polovnjaki, kadi in druge vinske posode, kletarsko orodje, gospodinjske potrebščine in sploh vse, kav se da rabiti v kmetijskih gospodarstvih.
Slovenci, Slovenke! Velika so bremena, ki nam jih nalaga današnji čas, vendar naj se nihče ne odtegne dehi za pomoč težko preizkušeni solnčni Goriški, ki je pretrpela svoje gorje /,a na»! Zlasti nujno prosimo, da se zavzamejo za fltvar Cč. gg. duhovniki in učitelji ter županje in občinski predstojniki, ki uaj blagovolijo v svojem okolišu organizirati zbiranje in odpošiljanje darov.
Orodje naj se poši^a na naslov: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Denar naj se pošilja z označbo: „ZaGoriško" na naslov: Zadružna zveza v Ljubljani. Ljubljana, 15. aprila 1918.
C. kr. kmetijska družba za Kranjsko. — Zadružna zveza v Ljubljani. — Zadružna zveza v Celju, — OoriSka zveza gospodarskih zadrug v Gorici. — Gospodarska zveza v Ljubljani. — Zveza sloven, zadrug v LJubljani. — Zadružna centrala v LJubljani. — Goriško kmetijsko druStvo v Oorkl.
Razvedrilo.
v gostilni. Natakar: „Imate pol litia vina in juho, Je-li bila goveja ali svinjska
juha?" — Gost: „.Jaz ne vem--en
keber pa tri muhe so bili noter!"
Modrost. Profesor: „Govorica označuje Človeka, da je res človek. Če bi torej osel mogel reči: jaz sem osel — bi ne bil osel, ampak Človek."
Dobra primera. Zemlja je skoraj v vseh jezikih ženskega spola, in to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko da je stara.
Dobra žena. A: „Moja žena mi bere vsako mojo željo že na obrazu." — li: „Moja tudi — potem pa gre in naredi ravno nasprotno!"
Vzrok. Ema: „Silno me boli glava, ljuba Anica!" — Anica: „Mene pa gromovito boli zob, draga Ema!" — Ema: „Gotovo si stala na prepihu, zato te boli votli zob, \iuba Anica?" — Anica: „Ali je tvoja glava tudi votla, draga Ema?"
Časovno. Ivan: „Ali izhajaš ti s svojo plačo?" — Jože: „Nekoliko moram hoy skromno živeti, nekoliko stradati in nekoliko napravim dolga, pa že gre!"
Za slovo. Mama novopoioiencema pri odhodu na ženitovanjsko popotovanje: „Bog z vama in želim, da prideta skupaj in zdi ava nazaj !«
Nepotrebna skrb. Zdravnik: „Še nekaj vam priporočim: Nikar ne pijte preveĚ vina!" — Bolnik: „Bodite brez skrbi, meni ni nikoli preveC!"
Umazanost. Gospod, ki se je kopal, gre mimo postrežnice, ne da bi ji dal napitnine. Postiežnica sama pri sebi: „Čuden človek to, iz vode pride in vendar je umazan!"
Pri raportu. Major: „Ste zadovoljni z menažo?" — Vojak: „Sem, gospod major!" — Major: „Ali ne dobi nekateri večjega kosa mesa, kakor drugi?" — Vojak: „Ne, gospod major, so vsi enako majhni!"
Listnica uredništva:
Oprostite, dragi dopisovalci! Vac pride na vrsto; naenkrat ne more, ker imamo premalo prostora.
DV Zamenjam; modro galico za btilo moko, koli6no galice la dvojno koliCino moke. 1'onudbo: Albiti KOHec v Trstu, Rojano 314.
LoterUske Številke. Gradec, 24. aprila 58 17 53 51 75
Zahvala,
Podpisana se najiskronejSeiahvaljujem vaem, ki so povodom bolozni in smiti moje »takinj*", goape
URŠKE VIRK
vdove uradniškega sluga
izkazali toliko aočutja, ljubezni in poirlvoval-nosti. Posebno pa se Se zahvaljujem prečč. du-hovSiini Škocjanski, gospej Zamaiiovi iu njeni Ijubeinjivi hCerki ix DobruSke vasi, ler g. 2upanu iï Dobniike vaai. VserD, vsem naj Vsemogočni stotero poplačal
V Kandljl, đne 20 nprils IBIS.
Marija Mole, vdova c, kr, nadoiicijala.
Proda se dobro ohranjen sokolski kroj, salonska suknja = s telovnikom. =
Kje — pove upraviiištvo Dolenjskih Novic.
Pridna služkinja
se sprejme v dobro službo. Znati mora tudi nekíý kuhati. — Natančneje v knjigarni Urb, Horvata, Novo mesto.
Hupijo se dobpo ohronjene citre.
Kje — pove upravniStvo Dolenjskili Novic.
Ajbiš, pelin, meliso,
kupi
lekarna J. BERGMANN Rudolfovo.
niin v najem.
Dne 1. julija 1918 oddal se bo na novo .v nagem mlin v Podturnu, občine Toplice. Mlin Je na tri kamne in eno stopo, od časa do časa se lahko uporabna tudi žaga za deske.
Pismene ponudbe sprejema knez Auer-,spergov gozdarski urad v Soteski, pošta Straža, î^er so tudi najemninski pogoji na vpogled.
Ustmena dražba se vrši v nedeljo, dne 5. m^a 1918 ob 2. uri popoludne v mlinu v Podturnu, občina Toplice.