Conto cotrente con la posta. m .nl00. List izhaja enkrat na n Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro. Leto IV. Štev. 3 Marec 1925 tekoči ralu :: Upravništvo in .uredništvo :: V GORICI CORSO V*ERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Pomlad prihaja v deželo. Živinoreja iti živinozdravništvo: Na- grade za ureditev hlevov in gnojnikov. Nagrade za ureditev planiti. Uvoz plemenske živine. Mlekarstvo: -D.: Izdelovanje masla. \ Sadjarstvo: France Magajna: O cepljenju in izbiri sadnih vrst. Dr. P. Vallig: Sadjarstvo na Goriškem (konec). Vinogradništvo in kletarstvo: Dr. P. Vallig: Nov divjak za cepljenje trt. Povišanje užitnine na alkoholne pijače. Poljedelstvo in vrtnastvo: Umetna gnojila v poljedelstvu. Just Ušaj: Zelena. J. U.: Soja. Zatiranje poljskih miši. Čebelarstvo: Dr. Josip Ličan: Skrb za zalego. Prognoza vremena. Zadružništvo: Doktorič: Razmerje med nadzorstvom in načelstvom. Doktorič: Čebelice za mladino. Vprašanja in odgovori: Just Ušaj: Kako cepimo oreh. Gospodarski koledar: Kmetovalec v marcut Razno. Listnica uredništva: Fr. Mag.: Ni bilo mogoče vsega priobčiti, ker so nekateri čitatelji zahtevali članek o uporabi »umetnih gnojil«. Pride prihodnjič na vrsto. Pa pošlji kljub temu še kaj za april. J. B„ 35 X 38 nisem popolnoma razumel. O siiijiodolski pasmi lahko spišete članek »Zakaj se nam je priljubila simodolska pasma« ali kaj drugega. Članek naj bo spisan iz specijelnega- stališča in ne iz splošnega. P. V. in 'drugi: Kar ni priobčenega, pride na vrsto. Sotrudnikt so naprošeni, da pošljejo gradivo za april vsaj do 27. t. m. . Listnica uprave: Današnjo številko smo poslali samo onim, ki so v redu z naročnino za 1. 1925. Cena oglasom. Stran 1 štev. 6 štev. celo leto 1 100 L 350 L 500 L V*.v 60 „ 200 „ 300 „ 1/ / /4 7 40 „ 120 „ 180 „ V« 25 65 „ 100 „ Zadruge ! Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri „Zadružni Zvezi,, v Gorici. Nabava semenske ajde. , Podpisana Zveza je pripravljena zagotoviti semensko ajdo vsem kmetovalcem, ki jo pravočasno naroče. Ker moramo nabaviti ajdo iz inozemstva, se na prepozna naročila ne bomo mogli ozirati. Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 37. Mlekarske in sirarske potrebščine. Podpisana Zveza ima v svojem uradu na razpolago najrazličnejše mlekarske in sirarske potrebščine, kot posnemalnik tvrdke »Persoons« (izborno belgijsko blago), vrče za mleko, obode za sir, platno, mlečne gostomere itd. Vsak si lahko ogleda. Sestavljamo brezplačno proračune "za cele sirarne in maslame. Zadružna Zveza v Gorici. Sirite GOSPODARSKI LIST" Domača kavarna „ Cžiffe Adriatico" GORICA — Na Travniku — GORICA Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadig - Pečenko, lastnika. Prejeli smo: RICCARDO DALLA VOLTA: LA CRI-SI DEI CAMB1 (Kriza denarne izmene). Izdal G. Barbera, Firenze, 1925. y zadnjem času so se začeli baviti s tem perečim vprašanjem najrazličnejši finančni strokovnjaki. Knjiga je zelo zanimiva. Najprej govori splošno o vlogi denarja na svetovnem trgti in v medsebojnem razmerju držav, potem navaja medvojne štatistične podatke o menjavanju denarne vrednosti v raznih državah. Nato našteva predloge raznih svetovnih strokovnjakov in zaključi, da so marsikateri predlogi zelo bistroumni, a ne smemo slepo takim podmenam zaupati. Bolezni držav potrebujejo vzstraj-nega in smotrenega zdravljenja. TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283. Zadružna Zveza v Gorici. Za novoporočence Skladišče tkanin Corso Verdi štev. 1 Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, trliž, (dvonitnik) volneno blago za moške in ženske. Podružnica: Via Capducci (6osposlia ul.) 11 Izdelano perilo za moške in ženske, laneno'platno in bdmbažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej. — Vse blago je po nizkih cenah. Conto corrcnte cun la posta. Poštni tekoči račun. GOSPODARSKI UST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro. Leto IV. Štev. 3 Marec 1925 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Pomlad prihaja v deželo. Teta žitna, ki letos ni bila preveč huda, odhaja. V grmovju že čebljajo ptički, teloh in zvončki že cveto, vijolice že duh te, mandelj je v cvetju, znaki, da prihaja pomlad v deželo. Zapel bo orač, vesel bo delal sejalec, z zaupanjem bo zagrinjat seme v mater zemljo, ki naj iz semena rodi stoteren sad. Delo kmetovalca bo spremljal škrjanec in nosil njegove želje v nebo. Veselo še bo. Smo li pripravljeni na spomlad? Žalostna je Soška, dolina od Bovca do Trente. Globoko med gorami se vije dolina, po kateri teče srebrno-bistra Soča, glasnica našega rodu. Bližnje strme gore so gole, veter in hudourniki so odnesli zadnjo peščico zemlje, na dan je stopila trda skala, ki ničesar, ne rodi. In kako je drugod? Sekajmo in sekajmo gozdove ob vseh gorskih pobočjih, sa.i les je drag. Danes prodajmo les, ko ga je mnogo in se dobi zanj lepe lirce. Ko lesa več ne bo, les ne bo drag, gotovo ne, pač Pa bodo strmele v dolino gole čeri namesto gozda, kjer raste teloh in cvete zvonček, kjer čebljajo ptički. Po bučnem predpostu in pustu, po brezumnem veseljačenju, po škodljivem in neumestnem zapravljanju srno stopili v post. Po sedmih debelih egiptovskih kravah se je pojavilo sedem suhih, po dveh ali treh debelih povojnih letih so prišla dniga, ko je zavladala suša v naših žepih. Koliko takih let bo? Ce bomo tako ravnali, kot dosedaj, bo slabemu letu sledilo še slabše. Naš ponosen dom bo last trgovca ali banke, istirjevalnice davkov. Štirideset dni se je Jezus pripravljal na odrešenje in vstajenje, štirideset dni je premišljeval,, boril se s skušnjavo hudobnega duha, ki mu .ie obetal pol sveta in se je postil. Jezus je zmagal. In mi? Tudi mi imamo časa štirideset dni, da si sprašamo vest, da presodimo in obsodimo naše delovanje, da napravimo trdne sklepe in načrte za lepšo, človeka vredno bodočnost. Sprašajmo si vest, poglobimo se v sebe in naše življenje, še imamo čas. Edino tako borno pripravljeni, da pride pomlad1 v deželo, v naša srca in naše duše. Ako se ne bomo poglobili, bo zavladala neizprosno tetka zima in črez čeri bo pihal mrzel veter, ne pa pomladni, prijetni vetrčki. Sami smo kovači bodočnosti naše, naših otrok, našega rodu. Potomci naj nas hvalijo in ne preklinjajo, a delali bodo tako, kot zaslužimo. Pomlad prihaja v deželo, da prerodi zemljo in hribe k novemu življenju. Vtepimo se tudi mi v to novo prerojeno življenje. Živinoreja in živinozdravništvo Nagrade za ureditev hlevov in gnojnikov. G. inž. Velicogna, voditelj oddelka za kmetijski potovalni pouk v Ajdovščini je poslal merodajnim oblastem spodaj objavljeno poročilo oziroma predlog za nagraditev naprednih živinorejcev, ki bi na novo preuredili svoj hlev in gnojnik. Oblasti so predlog usvojile ter zagotovile denarna sredstva za nagrade, ki se bodo razdelile že v tekočem letu. Istočasno so tudi odobrile načrt razpisa (to je pogoje za določitev nagrad), katerega bomo objavili v eni prihodnjih številk. Predlog je bil sicer stavljen samo za območje sedanjega ajdovskega in idrijskega okraja, izgleda pa da se bodo nagrade delile tudi po drugih okrajih. Poročilo oziroma predlog g. inž. Velicogne je tako splošnega pomena, da zadene vse dele našega ozemlja in ne samo oni okraj, na podlagi katerega je sestavljeno. Zato ne bo škodilo nobenemu živinorejcu, da poročilo prečita: V gospodiarskem ozira je ena najvažnej-šili ix)treb, da živinorejci zgrade take hleve. svinjake, gnojnike in jame, kot jih zahteva napredno gospodarstvo. To vprašanje je bilo v Vipavski dolini zelo zanemarjeno, ker so se posestniki pečali predvsem z vinogradništvom in temu posvetili vso paižnjo. Pa tudi v idrijskem okraju niso hlevi mnogo boljši. V nobenem navedenih okrajev ne odgovarjajo potrebi, da mora živina ostati skozi več mesecev v hlevu. V Vipavski dolini se živina sploh zelo malo pase, v idrijskem okraju pa, ki spada po svojem gospodarskem značaju bolj v gorsko ozemlijie, je zima zelo dolga in vsled mnogega snega tudi zelo huda, zato mora živina ostati v hlevu skozi več mesecev. V idrijskem okraju manjkajo potrebne planine in pašniki. Predpogoj živinoreje so v takih razmerah prostorni, zdravi in trdno zidani hlevi. Mnogi živinorejci so danes to tudi uvideli in zato slede naisvetom onih, ki so poklicani v to, da nasvete deliijo. V zadnjem času je bilo predelanih in urejenih okoli 20 hlevov, majhnih in velikih, za 6 do 20 glav živine. Mnogo hlevov je bilo sploh na novo zidanih. Izvršeno delo pomeni mnogo za začetek, a zelo malo za zboljšanje krajevne živino-leje. Gotovo bo dosedanje delo odprlo marsikateremu živinorejcu oči in ga vspodbudilo k zboljšanju hleva, a> gotovo ne v taki meri, kot bi biio želeti. Same besede in sami nasveti pa nikdar mnogo ne zaležejo in na podlagi tega se ne Lo živinoreja tako razvijala in ne bo dosegla onih uspehov, katere želimo doseči tudi na druge načine. Kaj pomaga, ako tudi uvažamo najlepše bike in junice, ako jih potem živinorejec zapre za mesece in mesece v temne prostore brez luči. zraku in največkrat brez pravega poda. Zelo mnogo hlevov je, katerih ni mogoče osnažiti in prečistiti, ker so nespametno zgrajeni. Poznam en hlev, v katerem se nahaja 10 glav živine, ki pa je popolnoma brez oken, vrata pa vodijo v neki prehod, širok en meter in pol. Mnogo ije hlevov, ki so enaki ali pa malo, malo boljši. Ako so hlevi tako slabi, kakšni pa so šele gnojniki? Videl sem nekega malega posestnika, ki je delal kanalček, da bi črez skalo odtekla »sitna« gnojnica, ki je po posestnikovem mnenju »nezdrava in umazana«. Potrebno je, da se kaj ukrene. Ustanove in zasebniki trde, dai je to ozemlje kot ustvarjeno za razvoj živinoreje. Kaj naj torej storimo? Smatram, da moramo dati živinorejcem priložnost in veselje, da obnove in urede hleve in gnojnike. Najpri-memejše bi bilo, da se razpišejo tekme z darili, s katerimi dosežemo naprej in najve-čji uspeh. Na ta način delajo propagando tudi v najnaprednejših deželah in ako smatrajo tam to za potrebno m koristno, bo koristilo v tein večji meri pri nas, kjer moramo mnogo začeti in popraviti. Oblasti in ustanove, ki nadzirajo in vodijo gospodarski napredek tega ozemlja bodo gotovo prispevali, da se lahko razpiše tekma z nagradami. V to svrho določen denar ne lx> vržen proč, temveč bo po- magal izvršiti in izpopolniti določeni gospodarski program. Pripomba uredništva: Tudi naše mnenje je, da bi se morale določiti nagrade za smotreno zgrajene hleve in dbbre gnojnii-ke. Bivši kranjski in goriški deželni odbor sta uvidela to že pred 20 leti in zato sta dosegla precejšnje uspehe. Tedai za početo delo bi se moralo nadaljevati, ker so nagrade precejšnje dražilno sredstvo za vsak napredek. Nagrade za ureditev planin. Poročali srno, da je določena precejšnja svota denarja za zboljšanje in ureditev bovških, kobariških in tolminskih ter drugih planin. Vsakdo ve, kako veliko važnost igrajo planine v gorskem gospodarstvu in zato poživljamo vse lastnike planin, da se za nagrade zanimajo. V tem oziru dobe potrebna pojasnila pri Kmetijskem uradu v Tolminu. Uvoz plemenske živine. Počasi se le obnavlja naš živinorejski kapital, tako številično kot po kakovosti. Marsikaterega čistokrvnega bika in čistokrvno junico so že dobili naši živinorejci iz inozemstva. Za uvoz skrbi predvsem dežela s svojimi živinorejskimi komisijami. Do sedaj je delovala Živinorejska komisija v Vidmu za furlansko pokrajino, kmalu pa bo začela delovati tudi živinorejska komisija v Trstu, ki bo tudi uvažala čistokrvne bike in junice ter jih oddajala po znižani ceni živinorejcem. Pomoč dežele je dovolj znatna, ker plača dežela vse nakupovalne in prevozne stroške za živino iz inozemstva v tuzem-stvo ter plača povrhu še 30% nakupovalne cene. Tako odda komisija bika, ki je nio stal v inozemstvu 3000 L, živinorejcu za 2100 L. UVOZ V L. 1924. Na razpolago so nam sairrio podatki za furlansko pokrajino, to je število živine uvobene potom živinorejske podkomisije iz Gorice, katero vodi agilni g. M. Klavžar. Uvožena goveja živina spada dvem pasmam, in sicer belanski in sivo-rujavi šviga rski pasmi. 1. Od belanske pasme je bilo uvoženih: a) 19 bikov, od katerih je bilo oddano 6 v tolminski in 13 v idrijski okraj. b) 18 junic, ki so bile vse odane živinorejcem idrijskega okraja. 2. Sivo-rujava švicarska pasma: a) biki: Uvoženih je bilo 40 bikov, ki so bili razdeljeni na: goriški okraj 17 glav ajdovski » 8 » kanalski » 3 » komenski » 7 » sežanski » 3 » krmioski » 2 » b) junic j|e bilo uvoženih 34, ki so bile razdeljene na kanalski okraj 10 glav ajdovski ;» 6 » komenski » 3 » goriški » 15 » Poleg goveje živine je bilo uvoženih tudi 63 glav plemenskih prašičev. Prašiči so spadali nemški požlatnjeni in nemški žlahtni pasmi. Razdeljeni so bili take-le: v goriški okraj 14 glav ajdovski » 3 » komenski » 14 X k rminski » 17 » ,, kanalski » 2 » tolminski » 1 » cerkljanski » 2 » sežanski » 10 Toliko glav živine je bilo uvoženo v 1. 1924 potom goriške podkomisije. Koliko jih bo uvoženih v letu 1925, ne moremo \edeti, a upamo, da se bo započeto delo nadaljevalo. Ob sklepu lista smo izvedeli, dai dobavi Živinorejska podkomisija v Gorici (g. M. Klavžar) tudi dva žrebca ki bosta oddana, v oskrbo g. Strgarja v Sužidu pri Kobaridu. Žrebca bosta noriške pasme. PROMETNI DAVEK (tassa scambio) na prašiče se plačuje istočasno s klavno pristojbino, ako prašiča prodamo in ga zokoljemo v javni klavnici. Prometni davek znaša na prašiče do 120 kg teže 5.— L na glavo, za težje prašiče pa 7,- L. Mlekarstvo Izdelovanje masla. Naši živinorejci in mlakarji danes že vedo, da morajo izdelovati maslo tako, kot ga trg zahtevai in ne več tako, kot so ga izdelovali enkrat. Ako hočemo doseči na trgu zadovoljive cene, moramo pri izdelovanju upoštevati vse želje in zahteve kon-sumentov, ker konsument bo ugodno plačal tako blago, katero mu dopade. Pri izdelovanju masla moramo torej paziti; stari načini izdelovanja niso več na mestu, posebno ne danes, ko se nesno deluje na tem, d'ai se trg z maslom organizira, da zadobi naše maslo oni sloves, ki mu pritiče. Sloves bo pa dobilo maslo samo takrat, ko bo po obliki in kakovosti odgovarjalo modlernih predpisom umnega mlekarstva. V tem oziru pa moramo še mnogo napredovati in napredku v maslarstvu so tudi posvečene naslednje vrste izpoc? peresa človeka, ki se je pečad skozi več let in se še vedno peča z mlekarsko obrtjo. Za pridobitev smetane so enkrat pustili ■mleko počivati v posodah, ki niso in ne odgovarjajo mleku, ki je eno najdelikat-nejših predmetov. Niso paeili na čistost prostora, ne na zračnost in ne na mnogo dragih, na prvi pogled brezpomembnih pogojev, ki so pa v resnici predpogoj, da dobimo prvovrstno blago. Enkrat (žalibog, je še danes tako v marsikateri mlekarni) so dobili vsled tieodgovarjajoče pinje, segrevanja smetane, itd., belo- in zelo mehko maslo, ki je vsebovalo še zelo mnogo vode. Tako maslo sč kaj rado pokvari in zato tako izdelovanje danes ne odgovarja več. I)a dobimo v resnici prvovrsten izdelek, moramo mleko in smetano držati v čistih posodah v prostoru, kjer je čist zrak. Ali naj denemo v pinjo svežo smetano?. Vsak izvežban mlekar ve, da se dobi najbolj aromatično maslo iz smetane, katero smo posneli iz sveže namolzenega mleka in katero smo pustili na miru skozi 48 ur, da je postala malo kislata. Umevno je, da mora biti smetana v zelo čisti posodi in na čistem zraku, ne pa v kakšnem zaduhlem prostoru. Smetana tudi naj ne bo v prostoru, ki bi bil premrzel ali pretopel. V tem oziru si moramo zapomniti, da pustimo s posneinalnikom posneto smetano skozi 48 ur v prostoru, ki ima 15 stopinj Celzija toplote. Ali naj smetano segrevamo, da bo šlo delo v pinji hitrejše izpod rok? V tem oziru ravnajo v marsikateri mlekarni tako, kot ne bi smeli. Segreta smetana se gotovo prej vpinji kot m ral a, a iz ugrete smetane ne dobimo nikdar tako dobrega izdelka, kot od smetane s pravilno toploto. V tenu oziru si zaipomnimo, da stavimo v pinjo smetano, ki kaže 12—14 stopinj Celzija toplote in ne več. Zapomniti si tudi moramo, da ne sinemo nikdar pinje segrevati na ta način, da vlijemo vanjo vroče vode, kaikor tudi ne smemo zvišati topline smetane tako, da zlijemo med smetano nekaj vroče vode. Ako kaže smetana nižjo stopinjo kot 12 do 14 stopinj Celzija, tedaj postopamo tako-le: Vrč s smetano pogreznemo v kotel z vročo vodo, v eni roki držimo toplomer, v drugi pa kuhanico, s katero mešamo smetano na ta način, da jo spravljamo od dna proti vrhu. K.o pokaže toplomer 13 do 14 stopinj Celzija, vzamemo vrč iz gorke vode in smetano vlijemo v pinjo. Pinja ne sme biti nikdar bolj polna kot do treh četrtin, ker je drugače vsako delo skoraj nemogoče. Pinjo moramo enakomerno vrteti, in sicer naj napravi na minuto 70 do 80 obratov. Pri začetku moramo imeti pri rokah uro, izvežban mlekar pa ima uro v mišicah roke. Za danes naj zadostuje, na predmet se pa še povrnemo. Zavedajmo se. da je naša sveta dolžnost, da pripravimo našemu planinskemu maslu ono ime, ki mu pritiče, kar bomo gotovo dosegli s smotrenim izdelovanjem in s smotreno organizacijo trga. D. MLEKARSKE ZADRUGE, ki nimajo trgovskega značaja, so oproščene prometnega davka (tassa scaimbio) pri nabavi mlekarskih strojev, ker se jih mora smatrati za neposredne konsumente. Sadjarstvo O cepljenju in izbiri sadnih vrst. Zdaj smo v času, ko je treba začeti s cepljenjem. To je prijetno delo, ki bi ga moral sadjar, če mu le čas dopušča, izvršiti sam. Vsekakor je marsikdo med naimi, ki ima pred njim »svet strah«; rad bi se ga polotil, pa .se boji, da bo vse »skazil«. A cepljenje je umetnost, ki zahteva jako malo znanja, in nikogar ne poznam, ki bi ne bil uspešen, ko se je enkrat tega polotil. Malo poguma, malo spretnosti in malo znanja — pa gre. Naši sadjarji poznajo večinoma cepljenje v razkol in to je še najboljši način za precepljanje starejšega drevja; pri mladih še drobnih drevescih pa na ta način ne velja. Tu pride v poštev najprej »okulira-nje«, to je vcepljenje popka, ki smo ga odrezali od enoletne mladike, za lubad divjaka, ki naj ne bo debelejši od svinčnika. To cepljenje izvršujemo v mesecu avgustu. Drugi izvrsten način je cepljenje »z angleško kopulacijo«, pri čemer pa marata biti podlaga in cepič enake debelosti, zato ta način ni povsod mogoč. Tretji dober način za cepljenje mladih drevesc je sedlauje, kjer je podlaga debelejša od cepiča. (Ti in še drugi načini so podrobno opisani v knjigah »Praktični sadjar«, spisal M. Humek, in »Sadjarstvo«, spisal Ivan Belle. Ti dve knjigi bi moral imeti vsak sadjar). Takoj pod lubadom drevesca, to je na, tisti meji, ki loči lubad od lesa. leži tenka zelenkasta plast, ki ji pravimo kambijska Plast, ali pa kar na kratko kambij; pri mladiki je kambij širji in nekoliko bolj po-unknjen proti sredini. Kambij je tista Pjast, od katere gre sok iz podlage v ce-Pič. Vse znanje v cepljenju obstaja torej v tem, da vložimo cepič na ali v podlago tako, da se oba kambija tesno stikata. Ce ta pogoj ni izpolnjen, je delo zaman. Ko preeeipljatmo stara drevesa in cepimo v razkol, ne smemo pozabiti dejstva, da je 'tibad na podlagi mnogo -debelejša od tiste iui cepiču in te hočemo, da se bosta v tem slučaju kambija stikala, moramo cepič pomakniti bolj noter, bolj proti sredini podlage: površina lesa podlage in površina lesa cepiča naj se kolikor mogoče natančno vjemata, pa bo prav; na lubad ne smerno gledati. Jako neprijetno je, da se podlaga včasih vijugasto in razcefedrano razkolje. Zoper to si pomagamo s tem, da predno jo raz-koljerno, zarežemo z nožem dve navpični črti od ene in druge strani v lubad; naj gre nož tudi v les, če je mogoče. Toda videli bomo navzlic temu, da rana razkošja ni gladka in zato jo bomo z ostrim nožem od spodaj navzgor malce obrezali. Cepič obrežemo na spodnjem, koncu poševno z obeh strani, tako da dobi tu obliko zagvozde. Notranja stran cepiča (tista, ki bo obrnjena proti središču podlage) naj bo za spoznanje tanjša od zunanje, kajti le njegov zunanji kambij se bo dotikali kambija podlage in ta dva se morata za gotovo in dobro stikati; notranja stran je brez' pomena. Pazimo, da je to delo natančno izvršeno in če vidimo, da se cepič pravilno ne prilega, obrežimo ga v drugič, če pa to ni več mogoče, vržimo ga proč, pa vzemimo drugega. Tu ne smemo varčevati s časom. Ko je to delo končano, zamažemo rano s cepilno' smolo, ki jo napravimo po sledečem navodilu; V gozdu naberemo smrekove smole, ki jo raztopimo in precedimo skozi kako redko vrečevino ali kaj sličnega; to zato, da je čista. Ako je je čiste en kilogram, ji primešamo potem, ko se je nekoliko ohladila a je še vedno tekoča, oisminko litra čistega alkohola (namreč vinskega alkohola in ne lesnega) in dve žlici surovega lanenega olja. To premešamo in pustimo, da se povsem ohladi nakar je pripravljena za rabo. Ko začnejo cepiči poganjati, moramo včasih malo pogledati okoli njih in zlasti zatirati neke pol centimetra dolge . rjave hroščke, ki z velikim tekom glodajo brsteče popke. Privežimo k podlagam takoj opore za poganjke cepičev, ker nam jih drugače mnogokrat veter polomi. Pazimo nadalje na listne uši, ki si domišljajo, da cepiči poganjajo samo za nje. Tobačni izvleček in petrolejeva emulzija sta sredstvi zoper te. Ako ne cepimo sami nego najmemo kakega izkušenega človeka za ta namen, mu ne smemo dovoliti, da bi cepil kake take vrste, ki jih še ne poznamo; le če sami želimo preizkušati nove vrste, mu to dovolimo. Glede vrst moramo' določati mi sami in n,e cepljač. Da bomo pa izbrali dobre in koristinosne vrste, moramo te dobro poznati. Že v jeseni moramo zategadel izbrati drevesa, na katerih bomo v zimi narezali cepičev za spomladansko cepljenje. Tukaj pri nas ima vsak kmet, ki poseduje kaj sadovnjakov, najmanj petdeset različnih vrst jabolk. Zato je pa pridelek tako neenakomeren in tako raznoličen v svojih svojstvih, da nikoli ne moremo poslati kaj lepega na trg. Dve ali tri vrste jabolk — to je povsem dovolj, včasih še preveč. Naj se nam ne vzbujajo skomine po lepem in žlahtnem sadju, če vidimo, da v našem podnebju ne uspeva ali pa če vidimo, da nam debele sadove otresejo poletni in jesenski vetrovi na tla. V splošnem so za nas drobne ali srednje debele vrste še najkoristnejše. V vremski dolini najdemo nekoliko vrst, ki dobro rodijo, a jih ne morem imenovati, ker jim ne vem imena. Od tistih vrst pa, ki jih poznam, priporočam naslednje: V zelo ugodne in rodovitne lege zlasti v preoravan svet kanadko in londonski pe-ping; v manj ugodne lege rdeči mašanc-gar in antario (v zavetne lege tudi blen-heimsko reneto), tudi dolenjska voščenka se dobro sponaša; za slabše lege so pa pisani kardinal, bobovec in naiša trdlika. Ontario se je v poslednjih letih jako vdo-mačila, ker ta vrsta poleg svojega krasnega sadja in primeroma velike rodovitnosti, zna kljubovati škodljivcem in boleznim čudovito. Rdeči mašancgar je sicer drobno toda izredno okusno in tudi krasno za pogledtai. V naplavljeni, sipasto peščeni zemlji ob Reki ne kaže živahnosti v rasti, celo prezgodno starost, rodi pa navzlic temu redno in obilo. V boljših legah sc pa jablana razvija v lepe piramidaste krone, da jih je ob cvetju veselje gledati. Bobovec je zares primeren za obcestne nasade, ker žene veje skoro navpično kvišku, rodi vsako drugo leto, sadja pa ne pokrade nihče, ker je na drevesu povsem neužitno in postane okusno šele potem, ko se v shrambi uinedi. Trdlika je pa vrsta za višje lege, zlasti za pašnike po hribih. Rodi lepo sadje, ki je pa neusmiljeno trdo in zelo trpežno. Ima lep duh in kot kuhinjsko jabolko ima visoko ceno, okusno pa samo-nasebi ni nikoli. France Magajna. Sadjarstvo na Goriškem. (Konec.) Sušenje in lupljenje češpelj. Fred vojno je v Brdih cvetela obrt sušenja in lupljenja češpelj. Računa' se, da se je izdelalo pred vojno približno 10.000 q blaga v vrednosti 1 milijona predvojnih kron. Blago je šlo večinoma v Nemčijo in trgovina je bila precej dobro organizirana. Danes se ta obrt obnavlja in vedno bolj izpopolnjuje, a seveda še ni na predvojni višini. Suhe in olupljene češplje (ljudje jih imenujejo z ital j. besedo »Amdli«) pripravljajo iz navadnih češpelj, katere olupijo, posušijo na solneu, odvzamejo kost ter požve-pljajo. Gojenje češpelj je bilo zelo razširjeno po celih Brdih in po Soški dolini, pridelek pa ni zadostoval za sušenje in lupljenje; zato so morali uvoziti mnogo češpelj iz drugih krajev (iz Vremske doline in tudi iz Bosne). Vsled vojnih dogodkov so češpljeva drevesa zelo mnogo trpela, sušenje in lupljenje češpelj pa je skoraj prestalo. Sicer se ta obrt v zadnjem času obnavlja, a gotovo bo trajalo še dolgo let, predno bo na predvojni višini. Računajo, da je bilo izdelanega v 1. 1924 komaj 800 q blaga. Ni točno ugotovljeno, kako ie v Brdih nastala obrt lupljenja in sušenja češpl, a izgleda, da se je pojavila pred 115 leti. Vojaki so zapuščali Napoleonovo armado in so raje v Brdih lupili in sušili češplje, kot pa šli v ruske mrazove. Brda sicer stoje v sadjarskem oziru zelo visoko, vendar pa' se mora šč mnogo sto- riti. Predvsem je nujno potrebno, da se širijo samo one vrste, ki so dobro preizkuša-ne, godne za briška tla. Ne smemo gojiti velikega števila vrst, temveč malo-, zato pa predvsem zgodnje vrste. Poleg tega se morajo posestniki priučiti pravilnemu in naprednemu sadjarstvu, posebno kar se tiče nege sadnega drevja v zimskem času. Danes, ko Brici ne morejo tako lahko oddati svojega vina, uvidevajo koristnost sadjarstva in zato se opaža v zadnjem času, da pridno obnavljajo svoje nasade sadnega drevja. V letu 1923 je samo Deželni kmeti j- Štatistika pridelku in izvoza. Kako veliko važnost igra sadjarstvo na Goriškem, posebno v brdnatem delu dežele, kaže štatistika, v kolikor je bila dosegljiva. Sadni pridelek Brd in Vipavske doline pride‘skoraj izključno na trg v Gorico in v Krmin, od kjer se odpošilja. Tržni komisarji vodijo točen dnevni zapisnik blaga, ki pride dnevno na trg. Količina na trg prispelega blaga' je razvidna iz naslednjih razpredelnic, sestavljenih na podlagi zapisov tržnih komisarjev. PREDMET količina v q srednja cena v lirah za q skupna vrednost v lirah Marelice 154 376 57910 < Olupljene češplje .... . 300 u .349500 Črešnje 15255 112 1722147 Kostanj 1772 82 144837 4-> Smokve 1967 67 132498 3 Jagode 31 661 20506 CfQ Jabolke 6438 81 521534 •n Orehi 28 210 5899 Hruške 6805 117 797645 —t Breskve 1353- 290 393609 Slive 638 114 72730 O Kraljica Klaudija (renglo) - 181 213 113 134 37532 207682 702091 C/3 JU t^espije Namizno grozdje .... 15JD 5207 Kosmulje 10 180 1812 Ribez 14 208 2925 Črešnje 8410 110 925100 Hruške 60 117 7020 O Sveže smokve 750 67 50250 O Breskve 45 290 13050 3 Namizno grozdje 780 134 104520 PC , Sveže češplje 3060 120 367200 ! "-t 3 Jabolke 400 81 32400 3 Različno sadje 120 120 14400 Kostanj 690 82 56580 Suhe smokve ■ 150 350 52500 Lupljene češplje 300 1165 . 349500 Suhe hruške 35 350 12250 Skupaj . . . 56769 | —— 7,155.617 Vrednost celokupnega sadja, ki je prišlo na omenjena' dva trga (skoraj celotni pridelek ozemlja) je v 1. 1924 presegala svoto 7 milijonov lir. Tretjina je bila izvožena. Številke izvoza so sestavljene na podlagi podatkov dobljenih na postajah. Ostali pridelek gre v Trst, Benetke, Tre-viso, Videm ali ga uporabi domače prebivalstvo. Iz številk za leto 1924 je razvidno, da je bila letina slaba, ker je povzročila toča ogromno škodo. Izvoz sadja iz Goriške v letu 1924 (v kvintalih) Izvoz v: Avstrijo Čeho- slovaško Jugo- slavijo Druge države Skupaj q Srednja cena za 100 kg Vrednost Črešnje ! Hruške in jabolke . . . Breskve, marelice in slive Različno sadje Osušeno sadje Namizno grozdje .... Kostanj 9,331.84 667.17 3,069.78 678.34 31059 l,316.v<7 807.46 962.28 19.06 5.63 6.48 5.58 152.64 33,- 551.39 78.32 99 86 446.76 686.22 3,626.80 684.82 379.91 1,317.55 940.32 112 L. 100 „ 290 „ 120 „ 220 „ 134 „ 82 „ 1,170.037 L. 68.622 „ 1,051.772 „ 82,178 „ 83.580 „ 176.551 „ 77.106 „ Izvožena količina . . . 16,173.15 999.03 185.64 729.57 18.082.38 2,709.846 L. V zgornjem smo povdarili važnost sadjarstva na Goriškem. Smatramo, da je sveta dolžnost vseh merodajnih oblasti, da sadjarstvo podpirajo in pospešujejo; iz- vozniki so gotovo upravičeni zahtevati od italijanske železniške in drugih uprav olajšavo izvoza in odpravo viseli zaprek, ki bi bile izvozu na poti. dr. P. Vallig. Vinogradništvo in kletarstvo Nov divjak za cepljenje trt. Ko je 1. 1890 avstr, poljedelsko ministrstvo zvedelo, da se je na Francoskem izkazal divjak Berlandieri, je ministrstvo sklcrilo, da dobi iz Francoske večio količino teh divjakov, in sicer križanke Ripa-ria Berlandieri (420 A, 34 E. M. itd.) in Berlandieri Rupestris. Navedeni divjaki so v resnici pokazali boljše lastnosti od prejšnjih Rupestris Monticola in Soloma Iz strahu pred prenosom bolezni »Black-rot« (Laestftdia Viala, jagode, peclji in tudi deli listov počrne in se posuše) iz Francije in ker je bilo povpraševanje po novem divjaku vedno večje, so sklenili nekateri gojitelji divjakov, da si nabavijo iz Francije seme (ne kolči) novih križank, ter da si vzgoje sami divjake iz semena. Pri vzgoji iz semena je bil najsrečnejši Teleki, ki je začel vzgajati divjake na de- belo. Na mednarodnem poljedeljskem kongresu na Dunaju je bil od Telekija vzgojen divjak označen kot zelo dobrega. Na kongresu je zastopal poljedeljsko ministrstvo neki Kober, ki je bil tedaj referent za vinogradništvo. Kober je trdil, da od Teleki-ja dobljeni divjaki prekašajo francoske originale, posebno kar se tiče velike proizvodnje dobrega lesa. Teleki-ju pa so pozneje očitali, da ni pazil dovolj na čistost svojih divjakov, posebno ker jih je zelo naglo spravil na trg, brez prejšnjega dolgega preizkušanja. Tedaj je započel svoje delo Kober sam. Podlago njegovemu dvajsetletnemu preizkušanju so dali divjaki vzgojeni po Teleki-ju in tako je bil vzgojen od Koberja križanec »Riparja X Berlandieri 5 BB«, ali kratko »BB 5«. Novi križanec je dobljen samo iz enega semena, kar diije posebno jamstvo, da je čist. Mladi poganjki divjaka >-5 BB« so svet-io-rdečkasti, žilice na listkih so tudi svet-lo-rdečkaste z mehurčki, zobje na robn lista so topi. Les divjaka je kostanjeve barve, zelo trd z zelo mald srdice, vsled česar tudi kolči tako rade ne segnijejo. Nov divjak tudi zažene zelo močno koreničevje, ki pa zavzema zelo malo prostora v zemlji, ker gredo korenine večinomai navpično v tla. Na ta način ni dlivjak toliko odvisen od zunanjih vplivov vremena, razvito koreničevje pa omogočuje tudi izrabljanje nižjih plasti in tudi izrabo revnih tal. Koreničevje pa se razvije pozneje, kot pri Ki pari a, vsled česar moramo v razsadniku kolči čuvati in jih držati v svežem stanju. Največja prednost novega divjaka t!ei po izjavi njegovega vzgojitelja v dejstvu, da les dobro dlozori. To so pokazali tudi poskusi v Gorici. Druga prednost tiči v tem, da nov divjak proizvaja zelo mnogo lesa, kar je za v sakega tr torej ca ogrom ne važnosti. Tudi o tem smo se sami prepričali. Nadaljnja prednost novega divjaka bi bila po njegovem vzgojitelju tudi ta, da se cepiči zelo radi primejo, celo rajše nego pri Riparia. Mi tega zaenkrat ne moremo potrditi, ker smo prvič cepili na »5 BB« v letu 1924. in nam torej manjkajo večletni poskusi. V prvem letu smo opazili, da se je posrečilo C5—70% cepljenj. Po izjavi dr. Tiela (Naiimburg na SaalP spada divjak »5 BB« k onim divjakom, ki najbolj kljubujejo filokseri. Poleg tega u-speva »5 BB« tudi v taki zemlji, ki vsebuje do 75"o apnenca. Nadalje je novi divjak zelo malo podvržen bledici in uspeva dobro v apneni, pa tudi v ilovnati zemlji. IzgojiteJj Kober trdi nadalje, da cepljenke na podlagi »5 BB« kmalu in zelo izdatno rode. Listje cepljenk kaže, da je zelo dobro hranjeno, ima zelo živo zeleno barvo in zato tudi uspešnejše kljubuje peronos-pori. Vsled navedenih dobrih lastnosti rabijo v vinorodnih krajih Avstrije les »5 BB« v vedno izdatnejši meri; divjak je pri ondot-uih vinogradnikih zelo priljubljen. Ako so vse zgornje prednosti resnične, bo gotovo dobil divjak prijateljev tudi med našimi vinogradniki. Povišanje užitnine na alkoholne pijače. Vsled vedno naraščajoče draginje je morala država misliti na zvišanje plač državnemu jradništvu. Celoten strošek za zvišanje plač znaša v proračunskem letu do JO. junija t. i. približno 800 milijonov iir. Ker ni bil ta izdatek predviden v proračunu države, je morala vlada gledati, da krije nov strošek z novimi dohodki, katere naj dajo alkoholne pijače. S kraljevim dekretom z dne 1. februarja št. 13 je vlada za svoj račun povišala. užit-nino na vse alkoholne pijače, med drugim tudi na vino in pivo. Povišek užitnine znaša: Predmet Vino v sodih . . Vino v steklenicah ............. Žganje in likerji do 25 stop. alkohola . . . Žganje in likerji od 26 do 50 stop. alkohola Žganje in likerji od 51 do 75 . stop. alkohola Žganje nad 75 stop. alkohola Žganje v steklenicah . . . . Pivo.............. Enota hi 1 steki, hi Občine 1. in 2. 3. in 4. razreda 15- | 12‘- -•30 -30 15- 30’ 12 24- 45 - , 36-60 - 48- -•60 9 — -■60 6- Naše kmetske občine spadajo vse v 3. oziroma v 4. nazred. Povišek na užitnino za račun države se pobira istočasno s pobiranjem dosedanje užitnine, torej bodo pobirale občine potom užitninskih iztirjevalnic. Iztirjevalnicam odpade za. njihov trud poldragi odstotek iztirjanega poviška. Občine lahko povišajo tudi od svoje strani dosedanjo užitnino na alkoholne pijače, a je ne smejo povišati za več kot za tretjino poviška na račun države. Povišanje užitnine za račun države je stopilo v'veljavo dne 15. februarja t. 1. Poljedelstvo in vrtnarstvo Umetna gnojila v poljedelstvu. Mnogo naših kmetovalcev rabi umetna gnojila samo za gnojenje travnikov, kar tudi sledi iz dejstva, da se v naši pokrajini proda zelo mnogo tomaževe žlindre za jesensko in zimsko gnojenje ter precej su-perfosfata za pomlaidho gnojenje travnikov. Redki pa so ona kmetovalci, ki bi rabili umetna gnojila na svojem polju, na njivi ali na vrtu. Dejstvo je, da stoji kmetijstvo na najvišji stopinji ravno v onih državah, kjer porabijo največ umetnih gnojil. V zgled naj nam bodo v tem oziru Belgija, Nizozemska, Nemčija, Čehoslovaška, itd., v Italiji pa pokrajine Emilija in sploh lombardska nižina. V navedenih državah in pokrajinah porabijo dva in trikrat toliko umetnih gnojil, kot pri nas, zato pa imajo tudi dva in trikrat večje pridelke nego mi. Seveda je nujno potrebno, da umetna gnojila pravilno rabimo, ker z nepravilnim gnojenjem si ne samo lahko nič ne koristimo, pač pa imamo lahko veliko škodo. V naslednjem hočemo podati skromna navodila glede rabe posameznih gnojil v splošnem, s posebnim ozirom na sadeže, ki pridejo spomladi v zemljo. Tomaževa žlindra: Tomaževa žlindra je črn prah, katerega poznajo večinoma vsi kmetovalci, ker ga trosijo po senožetih. Vrednost žlindre tiči v fosforni kislini, ki je vsem rastlinam nujno potrebna. Ker pa je fosforna kislina tomaževe žlindre težko raztopljiva, moramo žindro zgodaj potrositi. Zato jo trosimo po travnikih v jeseni in v zimi. Tomaževo žlindro pa lahko damo tudi 1. krompirju, žitu, koruzi itd., a splača se edino tedaj, ako pride rano v zemljo. Ako hočemo gnojiti s tomaževo žlindro poljskim sadežem, naj pride na vsak način žlindra že v jeseni v zemljo. Ozimnemu žitu takoj v jeseni žlindra nmogo ne pomaga, pač pa pomaga v zgodnji spomladi, ko žito najbolj potrebuje primerno hrano. T udi za krompir, koruzo, trte itd., naj pride žlindra že jeseni v zemljo, da se do spomladi dovolj raztopi ter tako nudi svojo fosforno kislino rastlinam na razpolago. Na 1000 štirjaških metrov 0/s njive) naj se potrosi 1 q žlindre. Prah mora biti enakomerno raztrosen, potem pa podoran. Spmladi se gnojenje z žlindro ne izplača. Superfosfat: Superfosfat ie drugo umetno gnojilo, ki vsebuje fosforno kislino, navadno v nekoliko manjši meri, nego tomaževa žlindra. Postoma kislina v superfosfatu je lažje raztopljiva nego v tom-aževi žlindri in zato superfosfat pozneje trosimo, nego žlindro. Na vsak način pa naj pride superfosfat v zemljo pred semenom ali sadežem. Pri ozimnem žitu lahko po-trosimo superfosfat tudi samo en dan pred setvijo, pri krompirju, ovsu, koruzi, jarem žitu itd., pa vsaj 14 dni prej. Superfosfat potrosimo po njivi, potem ga pa ^podorjemo. Lahko ga potrosimo tudi po že izorani njivi in potem samo pobranamo; tudi to zadostuje. Tudi superfosfat mora biti potrošen enakomerno, to je povsod enako. Rabimo ga na 1000 štirjaških metrov okoli 60 kg. zato pa vsako drugo leto. Posebno važen je sui>erfosfat pri krompirju, a naj pride predi krompirjem v zemljo. Ako gnojimo trtam s superfosfatom, ga podkopljemo pri okopavanju trt. Gnojilo pa naj ne bo potrošeno v neposredni bližini trt, temveč v vinogradih po sredi med vrstami na širini pol metra, pri brajdah pa v četrt metra širokem pasu, ki je četrt metra oddaljen od trt. Kalijeva sol. Kalijeva sol je važna vsled vsebine kalija, ki je druga važna redilna snov, nujno potrebna za vse rastline. Pri nas uporabljajo kalijevo sol samo brihtnejši kmetje, v splošnem pa le zelo, zelo malo. To velja skoraj za celo Italijo, dočim je v Nemčiji, Belgiji in drugod: drugače. V trgovini se dlobi kalijeva sol pod različnimi imeni. Kalij vsebuje kajnit, potem 30%. 40% in več odstotne kalijeve soli. Najcenejše so pri nas večodstotne kalijeve soli, ker obremenjuje vse kalijeve soli ena in ista voznina, navadno iz Alzacije. Cim več odstotkov kalija ima sol, tem manj voznine bremeni na posameznem odstotku kalija. S kalijevo soljo bi morali gnojiti vsem rastlinam, ker je kalij važen za vse rastline. Posebno važnost pa igra kalij pri krompirju in detelji, kjer bi ga morali na vsak način rabiti, posebno pa pri krompirju. Na 1000 štirjaških metrov vzamemo približno 10 do 15 kg (pri krompirju tudi lahko 25 kg) 40% kalijeve soli. katero raztrosimo po njivi, potem pa podorjemo, ali vsaj pobranamo. Kalijeva sol naj bo v zemlji tudi kakšnih 14 dni ali pa vsaj en teden pred sadežem ali semenom. Ako nimamo 40% kalijeve soli, pač pa 30%, tedaj vzamemo zgoraj navedeno količino povečano za eno četrtino, torej ne 10 kg, pač pa 12, ne 15 kg temveč 19, ne 25 kg,temveč. 31 kg. Ako pa nimamo 30% kalijeve soli, temveč samo kajnit, ga moramo vporabit' še več in sicer trikrat toliko kot'40% kalijeve soli. Pri več odstotnih kalijevih soleh vporabljamo manjšo količino, sorazmerno odstotkom. Gnojenje s kalijevo soljo je pri nas nujno po tre ono, posebno pri vseh ondi rastlinah, ki nam dajejo sad pod zemljo, pri gomoljnicah. Kalijeve soli tudi ne bi smeli pozabiti trositi po deteljišeih in senožetih, kjer jo trosimo tako, kot superfosfat ali tomaževo žlindro. Dušičnata umetna gnojila. Dušičnata umetna gnojila dajo zemlji oziroma rastlini prepotrebni dušik, ki je najbolj potreben za razvitje nadzemeljskih zelenih delov rastline. To so naši kmetovalci že uvideli in rabijo precej čilskega solitra, katerega vrednost tiči ravno in samo v dušiku. Poznamo pa več dušičnatih umetnih gnoiil, ne samo čilski soliter. Najbolj znana so: žvcplenokisli amonijak z 20% du- šika, apneni dušik z 15 do 21 odstotki in čilski soliter s 15Ve odstotki dušika. V bistvu je vseeno, katero dušičnato umetno gnojilo uporabljamo, glavno je le, da ga pravilno uporabljamo. Prvi dve gnojili spravimo v. zemljo pred setvijo, tako kot superfosfat ali kalijevo sol, ter šele potem sejemo ali sadimo. Čilski soliter pa potrosimo tedaj, ko je že setev izšia ali pa ima iziti. Sicer lahko čilski soliter tudi podkop-1 jemo ali podorjemo, a ga ne kaže. ker je zelo lahko raztopljiv v navadni vodi, posebno v deževnici. .Dušičnata umetna gnojila lahko uporabljamo povsod, pri vsaki rastlini, kot pri žitu, koruzi, krompirju, pesi in repi, ajdi, ti tali, sadnem drevju, itd. Ne izplačajo se dušičnata umetna gnojila pri deteljah in tudi ne popolnoma pri travah, a ne škodijo. Koliko dušičnatih umetnih gnojil naj vzamemo za 1000 štirjaških metrov? V splošnem niso potrebne velike količine, največ 20 kg, zadostuje pa tudi 10 kg. Solitra ne smerno trositi takoj po dežju in tudi ne v rosi, temveč pred dežjem in po rosi. Mešanje umetnih gnojil. Umetna gnojila tudi lahko mešamo eno z drugim, ter tako pripravljamo različne mešanice. Katera gnojila lahko mešamo, nas poduči črtež in tozadevni članek v »Gospodarski čitanki«, katero je izdala Goriška Mohorjeva družba in ki .ie šla po deželi v 13.000 izvodih. Ne svetujemo pa nobenemu, sebno važnih zadevah samo odloča. Važni ukrepi se morajo sicer Zadružništvo vedno izvršiti s polno odgovornostjo načelstva, naj se pa nikdar ne izvršijo brez privoljenja' nadzorstva. Za to sta mogoči dve poti: Ali se pred izvršitvijo načelstve-nega sklepa počaka na privoljenje nadzorstva, ali se pa sklepa v skupnih sejah, vselej pa1 z ločenim glasovanjem. Kaj pa če pri reševanju takih skupnih zadev nastane med načelstvom in nadzorstvom spor, ki se ne da poravnati? Zadeva ostane tedaj nerešena. In če zahteva nujno rešitev? Ne preostaja drugega, kot da se skliče občni zbor, ki voli novo načelstvo in nadzorstvo, ki prevzameta rešitev zadeve. Včasiih bo tudi občni zbor sam lahko odločil. D. Doktorič: Čebelice za mladino. Ko iso pred kratkem nekje obnovili zadružno posojilnico, so menili možje: Da bi to posojilnico obnovili koj po vojn:, bi prihranila naša občina lepe denarje. Bridka resnica je, da naše ljudstvo m* varčuje, čeravno mnogo o tem pišemo in čeravno je pogled v bodočnost zelo teman. Kdor pa hoče ijudstvo vzgojiti k varčnosti, mora začeti pri mladini. Že pred vojno so se prt nas vpeljevale z večjim ali manjšim uspehom »čebelice.*. Začnimo zopet! Pomaga naj nam učitelj v šoli. širijo naj jih posebno naša društva IX) deželi. Tu podam dva načrta za čebelico, prvi je bolj prikladen za otroke-šolarje, drugi za društva. Učitelj ali določeni nabiratelj pobere vsako toliko časa od otrok prihranke in si Ime: ro zabeleži sproti v blagajniškem dnevniku in na hranilnih listih, napravljenih na-laš za to. Vlagatelj dobi malo knjižico v obliki žepnega koledarčka s številko in potrdili vloženih prihrankov. Ves nabrani denar nalaga učitelj ali nabiraitelj na hranilno knjižico pri domači posojilnici. 1. Hranilna knjižica, ki jo dobi otrok-vL ga tel j, izgleda tako-le: Ime: Naslov: 192 dne vložil Potrdilo I 2. Nabiralec ali učitelj v in e: a) blagajniški dnevnik. ima te-le tisko- v ta namen zadostuje majhna rastrirana knjižica, kakor jo v vsaki knjigarn: dobiš in v kateri napišeš na eni strani dohodke (vloge otrok i;i dvige pri posojilnici, na drugi strani izdatke (vloge pri posojilnici in dvigi otrok). b) hranilne liste vlog po sledečem \zorcu: Štev. LETO 15)25 GLAV NICA OBRESTI Vloge Dvigi ; za mesecev Vlog Dvigov Dan Mesec L st. | L st. L st. L st. * . ... —J 1 1 . . ..... j ** . 1 Napravljeni so iz trdega papirja, ki je na obeh straneh enako potiskan. Odgovarjajo hranilnim knjižicam. Zgoraj se napiše na vsaki imie in priimek vlagatelja, če treba tudi natančnejši podatki, na desni številka, enaki številki hranilne knjižice. Vloženi prihranki se četrtletno seštejejo in obe-uem se vpišejo tudi obresti do konca leta. Koncem leta se seštejejo vloge in predpisane obresti in te poslednje se takoj pribijejo klavnici. Ti listi se dajo urediti na razne načine, kakor je pač najbolj pripravno, da se iskani list takoj najde brez dolgega iskanja. Najbolje se hranijo v malih škatlicah. Porabljeni in do konca popisani listi se izločijo in hranijo posebej. Vzorci tiskovh in natančnejša navodila se dobijo pri upravi tega lista. (Dalje prihodnjič). Vprašanje št. 15.: 2e več let poskušam s cepljenjem črešenj, imel sem pa le malo vspelia. Kako naj se cepijo črtanje? Odgovor: Mogoča sta dva pogreška, odi katerih je eden pojasnjum v član k: i g. «\a-gajne, katerega Haguvob*e pazljivo prečrtati. Drugi pogrešek tiči najprej v tem, da ni odgovarjal cepič podlagi, oziroma sočnost cepiča in podlage, Podlaga mora biti vedno bolj sočna, nego je ce»ič, ker se cepič sprime edino tedaj, ako dobiva od podlage dovolj soka. Ako cepič nima dovolj soka, tedaj mora oveneti in se pozneje posuši. Zato velja pa za Vas (v Gorah) še najbolj pravilo, da zbirate cepiče že v zimi in jih potem hranite v pesku do godnega časa za cepljenje. Posebej še velja to, ako si nabavite cepiče iz gorkejšega dela dežele, od tam kjer je drevje mnogo prej sočno. Vprašanje št. 16.: Imam dve leti starega volička, ki je začel pred dvemi meseci še-p ti z levo sprednjo nogo. Drugače je zdrav, rad jemlje hrano, je dobro rejen. Opazil sem, da ga noga manj boli pri hoji, kot takoj, ko gre 'a hleva. Kaj bi to bilo? Drugo Godina: Menjalne zadruge nas rešijo iz suženjstva denarja in kapitaia. Cena L i.5u. Samozaložba. Trst, 1925, Pisatelj je prepričan, da bi se dalo tudi brez denarja izhajati, če se osnujejo na zelo široki podlagi zadruge, ki bi brez uporabe denarja kar naravnost izmeno blaga med producenti in konsumenti pospeševale. Kdo bo prvi napravil ta eksperiment;' NOVE VINOGRADE stavijo v Franciji. V teku treh let bo rodilo 150.000 ha novih vinogradov, ki bodlo dali približno 6 milijonov hi vina, ako računamo da pridelamo na 1 ha vinograda 40 hi (kar je zelo malo). V celoti je v Franciji nad 1.600.000 ha vinograda. List »Progres agricole« odsvetuje nove vinograde, ker predvideva v bodočnosti hudo vinsko krizo. Odgovor: Skoraj gotovo ima Vaš voziček bramor (nemško Spat). Ta bolezen, se opaža največkrat pri konjih. Vzrok bramorja je kostni izrastek ali zarastek v skočnem pregibu noge. Ako se hočete prepričati, ali ima Vaš voliček bramor, tedaj pripognite bolno nogo, dlržite malo časa rrpognjeno, potem pa jo hitro izpustite in zaženite žival, da bi morala teči; rko bo žival pri začetku močneje šepala nego minuto pozneje, je to znak, da ima bramor. Bramor sam mnogo ne škoduje živali, ako izvzamemo posledico, da žival ni tako lepa. 2ival lahko dela, se debeli in meso ima isto vednost, kot od popolnoma zdrave živali. Bramor sam je težko ozdravljiv, posebno ako smo ga v začetku zanemarili. Največ koristijo kisli, gorki obkladbi, katere napravimo na ta način, da polijemo žaganje z vročo vodo, kateri smo dodali malo jesiha ter potem žaganje zvežemo v ruto in privežemo na bolno mesto. Pri mnogo vrednih konjih navadno izžigajo izrastke kosti, delo ki se ne izplača pri malo vrednih konjih in tudi ne pri volili. Vprašanja in odgovori |j TJ Torej ne preveč skrbi. Vprašanje št. 17.: Moja visoko breja krava ima v sescih namesto mleka kri. Kaj je temu krivo? Kako naj ozdravim? Odgovor: Vzroki so lahko različni: Grobo ravnanje pri molži, ranitev mlečnih žlez in kanalčkov v vimenu, itd., pa tudi škodljive primesi v krmi, predvsem zlatice (ki raste v cestnih jarkih, je nizka in rumeno cvete). Mogoče je Vaša krava kaj takega požrla, mogoče pa je bolezen tudi posledica neredne brejosti. Ozdravljenje dosežemo, ako pazimo na krmo in če vime namažemo z oljem. Paziti moramo na čistost vimena in večkratno opran j e z mlačno vodo mnogo koristi. Ker pa so razlogi lahko tudi drugačni, Vam svetujemo, da vprašate za svet živi-nozdravnika. Vprašanje št. 18.: Kako najlažje zatiram poljske miši? Odgovor je v notranjosti lisfa. Vprašanje št. 19.: V tukajšnji in v sosednji občini se pečamo z gojenjem zeljnatih sadik na. Nanosu. Za gnojenje rabimo golobji in kokošji gnoj. Ker pa je tega gnoja malo, katero umetno gnojilo bi mi svetovali? Napravil sem poskus s čilskim solitrom, pa nisem imel uspeha. Odgovor: Pri gojenju zeljnatih- sadik morate paziti na dve stvari, in sicer da je zemlja rahla in da vsebuje mnogo rediHnih snovi. Kot čitate lahko v notranjosti lista, delajo umetna gnojila trdo zerr.Mo, vsled česar morate pri uporabi umetnih gnojil posebno paziti na to, da je zemlja rahla. Rahlost dosežete, ako podgrebete mnogo domačega gnoja ali žaganja slame, itd. itd., kar Vam na Nanosu ne bo‘ težko, kjer lahko dobite mnogo preperelega gozdnega listja. Od umetnih gnojil bi Vam pa svetovali apneni dušik in superfosfat. Za 100 štirjaških metrov vzemite 10 kg surerfo-sfata in 4 kg apnenega dušika. Vsako teh umetnih gnojil potresite posebej in z gr >b-Ijrmi podgrebite, a \ suj 14 dni prej, kot vsejete seme. O uspehu poročajte. Vprašanje št. 20.: Kaj je vzrok, da napravi krompir mesto kali majhne krompirčke na njivi, ko je že posajen. Nekateri mislijo, da je bil krompir premalo zrel izkopan. Odgovor: Krompički namesto kali so posledica vremena, a celotni pojav še ni popolnoma razjasnjen. Izgleda da je vzrok temu pojavu menjajoča se suša in vlažno vreme, n. pr.: mi marca, sadimo krompir, k.»i izide recimo prve dni aprila. Maja meseca ima krompir že mlade gomolje, ki se lepo razvijajo do srede junija, potem pa pritisne suša. Krompir prestane z debele-njern gomoljev in tako ostane recimo do srede julija, ko ga bi kmalu morali kopati. Tedaj pride dež in z vlago dobi krompir nove sile. Gomolji se ne debele, pač pa se bi poleg prejšnjega gomolja, razvijal drugi, mlajši, do česar pa ne pride, ker prej krompir izkopljemo. Nastavek mladega krompirja gomolja pa ostane v prejšnjem gomolju in ta se razvije pozneje namesto kali. Protisredlstva ne poznamo, Vporab-1 jati moramo seme s kratkimi a močnimi kalmi in večkrat moramo menjavati seime, recimo vsaj vsako štiri leta. Kako cepimo oreh. •Oreh je najlažje cepiti tedaj, ko je drevesce še mlado in drobno. Pri cepljenju oreha se postopa tako-le: Okoli mladega oreha skopljemo in ogrebemo zemljo do korenskega vratu. Nato prerežemo debelce v višini 5 cm nad korenskim vratom. Ko srno to storili, napravimo z ostrim nožem razskol, kakor se to dela pri cepljenju v razskol. Potem vrežemo cepič, ki naj bo ravno tako debel, kakor mlado debelce. Ta cepič zašilimo rav-i o tako, kakor to delamo pri cepljenju v razskol; le s to razliko, da mora biti en rez bolj poševen kakor drugi. To delamo radi tega, da se ost ne izteka v stržen, ki je pii orehu obilen. Cepič mora imeti vedno zgornje oko nepokvarjeno in ga ne sinemo rezati. Zato vzamemo za cepiče le vršičke debelejših poganjkov. Končno zatrknemo cepič v razkol, povežemo z ličjem in na-maženo z voskom. Cepljenje je gotovo, le zasuti ga je treba z zemljo in mahom, kakor to Jeiamo pri cepljenju trte v glavo._______________________Just Ušaj. Več ljudi je zapravilo zdravje vsled zapravljivosti, nego vsled varčnosti. Gospodarski koledar Kmetovalec v marcu. N a njivi je navadno v tem mesecu največ dela. Najprej je potrebno, da pregledamo one njive, na katerih raste ozimno žito. Žitu moramo pognojiti s čilskim solitrom. Za 100 štirjaških metrov zadostuje 1 kg' čilskega solitra. Ozimno žito moramo prevleči z navadno brano. Brana bo sicer mogoče izrila kakšno koristno rastlinico, a s tem povzročena škoda bo desetkratno povrnjena vsled bujnejše rasti ostaliii. Brana bo uničila marsikateri plevel in zemljo nekoliko zrahljala, vsled česar bo zrak lažje dospel do koreninic. Glede krompirja si zapomnimo to, kar je pisal »Gospodarski list« v februarjevi številki. Ne saditi krompirja na sveži gnoj. Uporabljajmo od umetnih gnojil vsaj superfosfat. Pri setvi koruze si moramo zapomniti, naj bo gnoj vsaj eden ali dva tedna pred setvijo v zemlji. Koruza naj se seje v vrste, ker je potem vsako nadalnje delo mnogo lažje. Na senožeti moramo na vsak način poravnati vse krtine. To ni težko delo, samo malo skrbnosti je potrebno pa manj nemarnosti. V tein setnecu laihko še pognojimo senožeti s superfosfatom, a to samo v onem delu dežele, kjer še ne začne rasti trava. Ako trava že raste, ni več časa za gnojenje s superfasiatom. Taim gnojimo z gnojinico. Preglejmo po vseh senožetih kako je z rušo. Ako je ruša redka, jo moramo pod-sejati z dobrimi travami, kot je mačji rep, angleška ljulka in francoska pahovka. V vinogradu morajo biti trte obrezane in povezane. Vsa ta dela naj bodo izvršena prej kot začne trta poganjati sok, ker drugače črpamo trti popolnoma po nepotrebnem njene moči, ki naj služijo za bodoči zarod in grozdje. I rte morajo imeti pognojeno zemljo, ker iz nič ni nič. Kdor še ni gnojil, naj gnoji z domačim, hlevskim gnojem, kate- remu je dodal nekoliko superiosiata, in če le mogoče tudi malo kalijeve soli. Ali smo podsadili vsa prazna mesta z dobrimi vrstami trt? V sadovnjaku: Skrajni čas je, da odstranimo vse nepotrebne veje, da drevesa malo očistimo mahu in da jih poškropimo z antipavasitom ali kakšnim podobnim sredstvom. Sedaj je tudi skrajni čas, da podsajamo mlado sadno drevje. Glede tega si zapomnimo, da je za mlado drevo najnepriprav-nejše rnesto ono, kjer je rastlo prej eno staro. Zemlja je na takih mestih izčrpana, trudna. Mlademu drevju dodamo oporo v obliki kola, ki naj ne sega prav do krone, to se pravi naj ne doseže prve veje. Ali jie sadno drevje že cepljeno? Nc cepiti še le tedaj, ko drevo že poganja sok, tedaj je prepozno. Podlaga naj bo bolj sočna kot je cepič. Smo pognojili sadnemu drevju? Tudi sadno drevo potrebuje hrane, ako hočemo, da nam bo rodilo obilen sad. V vrtu: Glede vrtne zemlje veljaj načelo, da mora biti rahla in rodovitna, ker le taka nam bo dala obilo zelenjave. V tople gredice (konzerve) sejemo seme kapusnic, ohrovta (vrzot), zelena (šel-ne), paradižnikov, pora. Na prosto sadimo čebolček, peteršilj, grah, fižol, krompir. Prečistiti moramo špargere, sejati seme špargeljev, itd. 2e v samen začetku moramo paziti na to, da, se nam ne bo plevel preveč razpasel po vrtu. Uničujmo ga koj v začetku. Poljske in vrtne miši moramo uničevati. V hlevu: Pomladno vreme je navadno precej premenljivo'. V zimskem času je bil hlev zaprt, v tem mesecu ga pa odpiramo, a samo v toplih urah. Paziti moramo, da se nam živali ne prehlade. Čiščenje hleva naj nam bo prva skrb tudi v tem mesecu, ker je čistost v hlevu, snažne živali in čist zrak predpogoj vsakega uspeha. To velja posebno za mlečno živino. Cist hlev je tudi predpogoj naprednega mlekarstva, ker pridejo drugače razni bakcili v mleko, od tam pa v maslo in sir. Mladi prašiči se morajo mnogo gibati na prostem zraku, mnogo tekati. Na ta način se bodo prašičja pljuča razvila in kri bo živeje tekata po žiah, prašiči bodo zdravi in se bodo tudi ugodno razvijali. V kleti moramo proti koncu meseca pretočiti vino, kljub temu da smo ga pretočili že v mesecu decembru ali začetkom januarja. S pretakanjem odstranimo ono drožje, ki se je tekom in vsled zime izločilo iz vina. Vino ne sme priti v tople mesece z drožjem, ker se bi drožje vsled večje topline dvignilo, lahko bi začelo gniti in vino se bi pokvarilo. Tudi v tem mesecu moramo večkrat preizkušati vino na njegovo stanovitnost, to se pravi, da ne spreminja barve. Kako se tako vino zdravi, smo že večkrat pisali. Ako vsebuje vino preveč duha po žveplu, moramo vino pretakati na zraku, to se pravi, da vina ne pretakamo skozi cev od sesalke, temveč po našem starem načinu, da vino teče skozi pipo v podstavljeno posodo. Vino v posodi moramo v tem slučaju tudi nekoliko mešati z brezovo metlico. Na domu: Zadnji čas je, da si nabavimo vsa potrebna semena za senožeti, seme krmske pese in korenja, seme različne zelenjave, itd. Ako smo ptihranili kosti od breskev in jih hočemo zasaditi, storimo to v tem mesecu. Isto velja tudi za orehe, kostanj, itd. V tem mesecu moramo tudi misliti na olepšavo našega doma. Prečistiti moramo rože (gartrovže), zasaditi kakšen nov grmiček rož, prečistiti, saditi in presajati moramo različne cvetlice, kot klinčke (nagelje), sejemo astre, petunije, cinije itd. Cvetlicam v loncih otrebimo in premenja-mo zemljo. Nova zemlja naj bo dobro gnojna. Proti povišanju užitnine na vino. Povišanje užitnine na vino je rodilo odpor v vseh vinorodnih krajih, ker je povišanje užitnine en način obnovitve odpravljenega vinskega davka. Iz vseh pokrajin Italije prihajajo protesti. Posebno značilen protest je izrazila Zveza Zadružnih kieti v Medeni, Ivi povdarja v kratkem sledeče : 1. Nov' davek ima sicer značaj užitnine, a udari končno vinogradnika, ki bo manj iz Kupil za vu,o, kar so pokazale že različne odpovedi kupnih pogodb ravno vsled povišanja užitnine. 2. Visoka užitnina na vino pospešuje ponarejevanje vina. Trgovci bodo kupovali visokoodstotna vina in jih bodo zredčili z vodo, kar dokazujejo tudi najnovejše statistike, glasom katerih se proda v Italiji približno 7 milijonov lil vode za pristno V11KX 3. Užitnina udari predvsem malega kou-sumenta, ki si nabavlja potrebno vino postopoma in v majhnih količinah, dočim so si bogatejši konsumenti že nabavili za celo leto potrebno količino. Zaključek protesta poziva vlado, naj odpravi povišek užitnine in ako je potrebno, naj uvede kakšen drugi davek, ki bo zadel vse enako. CENA MODRE GALICE IN ČILSKEGA SOLITRA. Ker zavisi kupčija modre galice in čilskega solitra od tečaja (vrednosti) šterline (angleška denarna enota), ki pa je danes v tečaju zelo visoka (pred vojno 24 L, danes 116 L), bo letos goriimenovano blago zelo drago. Kdor je kupil modro galico meseca novembra, jo je dobil po ceni 220.— L. danes po stane okoli 250.— L. Isto velja tudli za čilski soliter. Obojno blago je mnogo dražje nego lansko leto. ŽITNA BORZA v Milanu bo otvorjena s 1. majem. Ta borza bo nekakšno merilo za cene vsega žita širom Italije in mogoče tudi še drugih držav. Borzne posredovalci (mešetarji, ki posredujejo na borzi kupčije) bodo morali vložiti 30.000 L kavcije, veliki trgovci pa 100.000 lir, ako se bodo hoteli udeleževati kupčij na žitni borzi. TROP1NSKEGA ŽGANJA je bilo izdelanega v Italiji tekom prvih 10 mesecev lanskega leta v celoti 43.795 hi (100% žganja, ali še enkrat toliko 50%, kot je pri nas v navadi). Približno enaka količina žganja je bila jtridobljena iz slabega vina. "111" I1TTI o s *o? Z c S U. o ■2 > x*> •s •— 5 o o §. U to * •= o * v« «* s g'©. +-> N ••M C« -+-* »3 a> a ° b •* * p o > •O 3 O «« OD V a Z c bjo lil ^ iž c rv>0 f 1 o g O N LO tj a c — a 'So c O 3 15 .fe N C v« > p Gospodarske knjige:1 Belle: Sadjarstvo 430 strani s 1(55 slikami Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik Nasveti za hišo in dom „ Naše gobe Reja domačih zajcev 4 Umni čebelar / Navedene, in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd., itd. dobite pri Katoliški knjigarni v Gorici Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica) Umetna gnojila Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo Seme ajde in druga žitna semena naročite in dobite pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Verdi 37, telefon 283 Odgovorni umtaiJc: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Zadružne tiskarne«, v Gorici