Srenjske volitve. i. Nove volitve srenjskih odborov na Štajerskeni so natn pred dnrirui. 0 političnej, gospodarskej in narodnej važnost srenj in njenib odborov je že govoril nslovenski gospodar" v svojem oddelku ^slovenski župan" in priporoča pri tej priliki oni oddelek pazljivosti svojih bravcev. Glede politične važnosti srenj naj tu le še pristavimo besede Dupinove, ki pravi: nMirnemu deželanu v oddaljenej pokrajni smejo biti neznana celo imena ministrov, ki vladajo državo;nikdar in nikakor pa m u nesme biti vsejedno, kako in po kom se oskrbuje srenja in njene zadeve! Koraur še ni šla v glavo gospodarska imenitnost srenj njemu svetujemo le, da naj še enkrat pazljivo prebere srenj8ka opravila, ktera smo priobčili v 10. broju našega lista v gori navedenem oddelku, kakor jih določuje § 24 srenjske postave. Tudi o važnosti srenj v narodnem oziru danes le nekoliko besedi. Ko se je v Avstriji vpeljala po patentu od 26. februarja 1861 ustavna vlada, *) je tudi nas Slovence doletela neka mala trohica svobode. Da bi nain pa pri tej svo bodi ne zrastel prehitro politični greben, zato so skrbeli volivni redi lebruarske vustave, ki so število slovenskih poslancev, posebno pa na Stajerskim, omejili in znižali, kar se je naj več dalo. Vsemu temu vkljub so si vendar Slovenci izbrali nekoliko mož, ki so imeli srce in glavo na pravetn kraju in so pri vsakej priliki možato povzdignoli svoj glas za pravice narodove. Pa nklin s kliuom" so si hitro inislili narodni nasprotniki, to je, spodbijruo besede slovenskih poslancev z izreki srenjskih odborov na Slovenskem; *) Kaj pa je nuatavna" vlada? To se razjasnuje tako le. V vsaki državi 8e nahaja dvojna oblast; ena oblast obstoji v tera, da se postave dajejo in tej oblasti se pravi npostavodajavna'1 oblast; druga oblast pa v tem obstoji, da se dane postave tudi spolnujejo ali izpeIjujejo, in ta oblast se imenuje nizpeljavna" ali nizvršivna" oblast. V tistih državah, kjer iraa vladar obe te oblasti le sam v svojih rokah, tako da sam postave daje in izpeljuje, tam Be pravi vlada nneomejenau ali ,absolutna", — vladar pa Bsamovladar'1. Po nekterih državah pa vladar nima obeh oblasti sam v svojej roci, temuč postavodajavno oblast deli s svojim ljudstvom. Ljudstvo si voli svoje namestnike ali govornike (poslance, deputirte), ti se zbirajo v zborih, preudarjajo in sklepajo, kakošne naj bodo postave. Ta njih sklep se potera poelje vladaiju (pri nas ceearju), da ga pregleda in prerešeta. Ako ga vladar potrdi, postane ta sklep po tem postava. In pri nas v Avstriji je ravno taka, pri nas je vladar Bomejen'1, on ne more sam na svojo peet nobene postave narediti; t&kej vladi pa, v kterej postavodajavno oblast opravljata vladar in ljudstvo vkap, pravi ee nnstavnau vlada, vladar ^ustaven" vladar, in pisrao, v kterem bo zapisane pravice vladarja in ljjudstva, imenuje se Bustava". Političen katekizem. Ičeš saj so srenjski odborniki tudi izvoljenci slovenskega ljudstva, in dokažiino poslancem in svetu, da to, kar poslanci trdijo in tirjajo drugega ni, kakor prazna sanjarija, za ktero uarod nc ve in vedeti noče. S tim naklepom so se obrnoli do županov in nahajali pogostokrat na častitljevem mestu njihovem ali narodncga zopernika, ali pa mlačnega nevednega možiceljna, ki je za dobro besedo ali iz strahu urno, pričal, da njegova srenja za Slovenščino ne mara in darada ostane pri starem kopitu. — V slavo in čast drugih županov zopet moramo tu očitno izreči, da so svojo nalogo umeli in po moči podpirali poslance pri njih težavnem delu. Iz tega malega že vidite, da ima srenjski odbor dostokrat priliko izreči marsiktero koristno pa ravno tako tudi škodljivo besedo v narodnih zadevah; pa ne le priliko ampak celo dolžnost ima ker § 34 srenjske postave veleva, d a mora srenjski odbor izreči svoje mnenje o vsakej reči, o kterej ga vpraša politični okrajni u r a d a 1 i p a d e ž e 1 n i <¦ d b o r. nKlin s klinom!" tega prigovora se bomo iraeli morebiti v prihodnjo tudi mi posluževati, vzlasti nasproti okrajnim zastopom; kajti, kakor jih zdaj puznamo, bodo oni večidel vse strune napenjali, da overajo narodnost. Le v narodnib srenjskih odborih vidimo izdatno protipezo zoper škodljivi upljiv, kterega bodo imeli v narodnih rečeh _naši" okrajni zastopi. Toliko le mimogrede, da ne bi nihče prenizko cenil prihodnjik srenjskih volitev. Glavni namen sledečih Jistov pa bode, natančno razložiti, kako naj se vrše volitve za srenjski odbor, da se nikjer ne pogreši proti postavi. Pa nara morebiti kdo poreče; kaj nas briga zunajna oblikaV Naj gosposka postavo izvršuje in pazi, da se jej ne godi krivica! — Gosposka, ljubi bravec, pri potrebnem pripravljanju k volitvam nima nič opraviti; vse potrebne priprave zato ima preskrbeti sedanji odbor in tudi novo volitev vodi župan s 4 zaupljivimi možmi (§ 12. in 19. volit. reda). Nikomur pa ne more škodovati, če ve, kake pravice ima pri volitvi, da jih more tirjati, ko bi se mn kratile, in kate dolžnosti, da ee more braniti, ko bi se mu veče nakladale. Pa tudi pripravljanje za volitev in volitev sama ni prazna oblika. To si zapazite posebno vi, slovenski županje; kajti gosposka, ki ima paziti, da se nič proti postavi ne godi, vam bo skrbno na prste gledala in raogoče bi bilo, da bi vam zavoljo kake malenkosti celo volitev ovrgla. Če ne vrjamete, Vam pa povem neko prigodbico. — Ko je imel zadnji deželni zbor v Gradcu volitve svojib poslancev preiskavati, je nepravilnosti, ki so se vrinole pri volitvah nemških poslancev, preziral ali vsaj očetovsko zagovarjal. Ne tako pri slovenskih, posebuo ko je prišel do mariborskega volivnega okraja, ki je zoper nado poslal dva slov. poslanca. Tu so se ^ospodje pazljivo vsedli krog volivnih zapisnikov in so črez debela očala pretresovali vsako malenkost in ojstro sodili ali ima tudi vsaki ni" svojo dostojne piko itd. in daairavno se je drugod ye<5 pregrešilo kakor v mariborskem okrogu, se vendar še dan današnji ne morejo odločiti, ali bi enega teh poslancev potrdili ali ne. Kako se ognemo pri srenjskih volitvah takih zadreg, mhodnjič. A. T.