jbiagoroum gospuu rcmw ^g^"""1) *-y*-mid Gcrichts-Advokat , Wicn I. llicincrgagse N, 15 St. 7. V Gorici, 17. februarija 1876. Teda „So5a" izbaja vsak Cetvrtek in velja • polto prejemam ali v Gorici na dom-poliljana: Vse leto . . . . . t 4.50 Pol Ieta ...... 2.30 &st?rt Ieta ...'.'„ 1.20 Pri oznanilib io prav tako pri „po' slam'cah" se placuje ssa cavadno tristop-no vrsto r iS k r. Te seWka I krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ ZareiTe Crke po proatoru, Posainezne Stevilko se dobivajo po 10 soldov r Gorici v tobakarniei v go> sposki ullci blizo „i:reh kron". — v Tivstu v tobakarniei „Via della ca-serma 60". Narocnina in dopisi naj se blago-voljno poiiljajo pod naslovom; Viktor Dolenoc v Gorici. — Rokopasi se no vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran-knjejo. — Delalccm in drugim neprfi-liioziiim se narofiuina zuiia, akose ogla-se pri urcdni&tvu. (ilasilo slovenskega politiciwga druStva goriSkcga m brambo iiarodiiili pravic, Poziv. Podpisani so ob svojem fiasu zopot poslali vis. vladi praviia uovega polit. drustva „Sloga" osnovaue-ga vsled poravnave in te dni dosia jira je potrditev vis. c. k. naraestnistva, da drultvo pvavno obstoji.— Podpisani vabijo torej prav nujno rodoljube vseh kra-jev in stanov, da v prav obiluem stevilu pristopijo k novemu druStvu, da s tern potrdijo in priznajo spra-vo ua GoriSkem. Kedor Mi pristopiti, oglasi naj se pri cnem podpisanih osnovateljev in naj ob enein poSlje letnino za J, 1876. V Gorici 16. febr, 1876. Franc Vidic, kaplan pri jezuitib.— Ignacij Grun-tar, notarski koucipijent. — Viktor Dolenec, urednik »Soeeu. _____ Praviia slovenskega narodno-poiitUkega druStva „SL0a A« v Gorici. §, 1. V Gorici je ustanovljeno slovensko narodno •politico druStvo z naslovom „Slogaa I. Namen dmitva. §. 2, DruStva je namen, varovati in bran iti pra-vice Slovencev na GoriSkem in pospeSevati njim na korist vse, kar sega v njihovo narodno druSbinsko (socialno), gospodarstveno in politico zivljenje, in de-lati za napredek in pravo svobodo. DruStvo pa se ne vtika v strogo verske zadeve in ne bode ni6 ucinilo, kar bi znalo zaliti slovenske-mu narodu priljubljeno vero, njene zavode in duho-venski stan. II. Sredstva. da se fa namen dosek, §. 3. a) DruStveniki se bodo shajali in razgovar* jali o vsein, kar vtegne biti druStvu na korist. b.) Priporoeali in Sirili se bodo dru§tveniin na-menom primemi casniki in enake knjige. c.) Po okoliScinah se napravi bralnica v Gorici. d.) Izdajalo se bode ali posebno druitveno glasi-lo, ali pa se bode kak drug drustvenim namenom ne nasprotujofi Casnik duievno in materijaluo podpiral. e.) Sklicavaii se bodo ljudski shodi ali tabori, in to z ozivom na dott6ua postavna dolocila. f.) Iraeli se bodo poducni govori o vsakorSnih re-6ek, ki so z drustveuimi naineni v zvezi. III. Kako se ndje sprejemajd. odpu§Lajo ali sami ix-stopajo. |. 4. Kdor 2eli dru§tvu pristopiti, aaj se oglasi osebno ali po kterem udu ustmeno aii pismeno pri predsedniku ali kterem odbomiku. Toda udje moiejo biti le poinoletni avstrijski drzavljani. Odbor nazna-njenca lahko sprejme aii ne, in ni zato nikomur od-govoren. Odbor iina tudi pravico, dru^abnike iz dm- i Stva izkleniti, ako bi se uespodobno obnasali aii do-•ego druStvenih namenov zavirali. In tudi zato ni nikomur odgovoren. Sicer pa lahko vsakdo iz druStva izstopi, da le tri mesece poprej ustmeno ali pismeno svoj izstop na-znani. Kdor zaostane s plaCavanjem letuine cez eno leto, sme ga odbor po enkratnem opominu izmed udov izbrisatt. IV. Pravice in dotinosti druitvenikov* §. 5. Vsak ud inia pravico do druStvenih dasni-kov, spisov in knjig v morebitui bralnici. Casnik pa ali spise take, da bi jih dru§tvo samo izdajalo, bodo dobivali udje za primerno znizano piacilo ali brezplaL-no, kakor odbor sklene. Pravica gre dalje udom, udelezevati se vseh raz-govorov in sklepanj v ob5nih zborili z dolociluini gla-som. §. 6. Vsak druitveuik ima dol^nost: a.) pospeSevati po svoji moci s poStenimiin po-stavnimi sredstvi druStvene namene; b.) pla&ivati 50 soldov na leto, in sicer vse skup uaprej. Odrajtani deaar se ne vraCa. V. I)rustveili dohodkl, §. Dmslveni dohodki so: a.) Doneski dru^nikov, b.) prostovoljmi darila. VI. Sedrji tlntStea in odbor ali mmmtdjstvo, §. 8. Drustvo ima sedi^. v Gorici; vodiga odbor, §. 9. Sestavljun ima biti odbor iz desetili dru2-nikov, ki jih volijo po listkih v obenem zboru za eno leto osebno nazoCi udje z nadpolovifino vefiino glasov. Zbor voli izmed vseh diu^nikov predsednika, de-vet odbornikov in 5 namestiiikov, odbor pa y prvi svoji seji izmed seba predsednika, denarnicarja in taj-nika. Mamestniki odbornikov so tisti, kteri so dobili za izvoljenimi odborniki najveC glasov. Odborniki, ki bi imeli konec Ieta izstopiti, vole se labko vnovi6, Voli se lahko tudi po poobla§fiencu, vendar pa ne sme noben drufitvenik oddati vec ko tri glase, za se in ha za dva druga uda. VII. Dolinosti odhorove. §, 10. Odbor, oziroma, predsednik, ali 6e je on zadrzan, edon podpredsediiikov, zastopa dmfttvo na zunaj in izvrSuje aborove sklepe, gospoaari z dru§tve-nira premoienjein, pripravlja protacune, napoveduje in vabi druStveniko k zborom m napravija za-nje dnev- ni red* , , . . , . » ,. Uredovanje casnika, ko bi so miol izdajati, ah drugih spisov vodi odbor sam ali po poobla^cencih. §. 11. Druitvena pisma podpteujeta predsednik in tajnik. , ,. " VIII. Seje% ehori in shodi. §. 12. Odbor se ima vsaj eukrat v mesecu na predsednikovo povabilo v reduo • sejo suiti, izredoma pa po potrebnosti. §. 13. Obcen zbor se bo sklicaval nayadno en-krat v letu, izreden, zbor pa po potrebi in, ako ga pismeno zahteva 30 druzmkov ali pa 6 odbornikov; tako zahtevan obeni zbor se mora sklicati najmanjev enem mesecu. §. 14. ObCni zbor je tudi lahko javen, ako odbor tako sklene. Zborovi sklepi soveljavni, kedarso bill vsi dnrfuiki povabljeni in se jih je se§lo naj-manj 20' Da sklepi obveljajo, treba jim nadpolovifine veCi-ne glasov pri6ujocih udov. §. 15. Refii, ki pridejo na dnevni red V obenih zborih, so, razeu volitve odhora, te-lei a.) Prvosudnikov govor in tajuikov porocilo. bi) Denarnicarjev letni racun. c.) Spremembe druatvenih pravil. d.) Vsako§aa druga zadeva spadajofia po §. 2 v druStveno podrocje. e.) Bazpust druStva. Kar ima priti na dnevni red po nasvetu dru2ni; kov, mora se pismeno poslati ali ustmeno sporofiiti predsedniku vsaj en raesec pred obenim zborom. Nujni predlogi se iraajo naznanjati predsedniku; o nujnosti sklepa obeni zbor. Ra6un izro5i zbor trem izbranim udom neodbor-nikom v pregled in potrjenje, potem ko je bil §e 14 dni po zboru za vse ude razpolo^en. §. 16. DruStvo napravi druStvene obCne zlore lahko tudi zunaj Gorice, v kterem koli slovenskem kraji goriike deSele, to da to poprej doticni politi§ki oblasti nazuani. IX. Bajsne dototbe, §. 17. Ako nastane ined di-uiniki prepir ali raz~ por v drustvenih zadevah, razsodi red odbor petih yaz-sodnikov. Vsaka stratika si izbere tared druStveiukov dvarazsodnika, petega pa izberejo oni Stirje in, ko ne bi se mogli zediuiti, izvoli ga predsednik* §. 18. Drustvo se ne more razpustiti, ako tega ne sklenete v obenem zboru dve tretjini uazofiih gla-sovalcev. 8. 19. Ako se dniitvo razdere, preidejo njegovi casniki in knjige v last uditeljskim knjiznicam na Go-riSkem po zborovem sklepu, druge reii pa in denar, kar ga ostane po placanem morebitaem dolgu, odloci se ubogim dijakom goriskih ueili^fi. §.% 20. Dokler se druStveni odbor po ten pravihh ne izvoli, oskrbuje osnovalui odbor njegova opravila. Sprifiuje se po predpisu §. 9. postave od 15. no-vembia 1807, da slovensko narodno politico drufitvo nSloga" v Gorici na podlagi predstojecJli pravil aako-uito obstoji. V Trstu drift 30. januarja 1870, Za c. k, namestnika Winkler, l.r. Jugoslovaiisko bojiSce. Iz Sutorine duo 4. febr. nam pile mm gorlikl rojak g. J. St.: Na§e stvari na jugoslovanskem boji-gci se stratoko spreminjajo. mto in viia politika sedajnega 6asa se zvrafia vsak dan, vaako uro na dm-go strati. Kaj postane iz teh nesrefimh krajev, Bog ve in nikdo drugi, — Mi se z juuaCkiiu sreem in s ponosom bijemo m uboge brate in sestrlco, to Vain sjincujojo telegram! in dopisi od tukaj, Mnogo pada nasih, a na stotine ve6 krutih sovra^uikov. Oslobojo-nje podjarmljeuih bratov Hercugovcev in BoSnjakov mora tudi vsem drugim julnim Slovaoom koristitl. S to veselo nado se pogumno bojujemo, zvestl si, da nas ne bode goljufala. Cez Balkan se vale cnii obla-ki—a izpod njih zacenja prisevati zlata zarija slobo-de. Hercegovinski junaki tepejo turSke armade, v Sr-biji vre, ua Kandiji puSke pocajo, kosti Milofieve se iz groba dvigajo. Oj Turcin ti kleti, bije ti zadnja ura 1 Zdaj sem v Sutorini blizo avstrijske meje, tu ca* kam se svojo Seto, katero mi je zaCasno izrofiil kapi-tan Barbieu pri svojem odhodu v Bee,—da se po-vine. Menim, da pride v saboto. Pri zadnjem boji pri Du2e Monastir, katerega se pa ni na§a Ceta dele-zlla, so na§i junaki blizo 600 turSkih glav posekali. Ves &is ustanka so bili na§i zmiraj zmagovalci, in fo uaSih 20 pade, mora tarcinov najmanje 200 poginiti, Lega zemlje, po tern brez poti in vefiinoma skalnato povrsje nam je ugodno; na prostem bi se ne mogli lahko drzati. V omenjenem boji je pal na§ slavnivoj-voda Maksim BaSevie 25 letni, premozen, o2enjen moi s 4 otroci. Zgiudil se je, ko so na§i junaki ua juris z handzarom udarili. Slava mu hrabremu juuakal dal je zlveuje za domovino in svobodo. Nasa vojska se zbira zdaj v Zubcih;—te dni ie biti stra&iega boja. Crna gora pomaga — skoro vse vodi. Mislim, da nece dolgo trajati, ko bodo vrli Cr-nogorci svoje preljubljene gore zapustili ter se na haudzare naslonili, saj jih je uie zdaj nad 2000 v boji pod vrlim vojvodom Peko PavloviC-ein. Dopisi. V GoriCi 17. februarija. (Sloga.—Gorica zdrav-stvenikraj.—Pustneveselice.-—Lovska postava in ona v varstvo kmetijstvu koristnih pticev — na papirji.) Na prvem mestu danaSnjega lista smo priobCili potrjena praviia novega polit. druStva flSioga,tt katero bo od-sihdob sprejemalo iu objemalo zavedene goriske Slo-vence brez razlofika na to, ali so gorko ali hladnokrv-ci, odloem naprcdujaki ali premiSljeui konservativci, sarao da |iin sree bije za narod in dom miii, v brambo kojih se ho5ejo slozm postaviti v en sam tabor pod eno samo zastavo. Da bo pa moglo druStvo uspesuo de-lati, potrebuje neobhodno raarljivih delavcev in po2r-tovalnih podpirateljev. PriporoCamo toraj vsem rodo-Ijubnim Slovencem na GoriSkem, kateri se strinjajo z naceli in z namerami nase sprave, naj v obilnein ste-vilu pristopijo novemu dru§tvu, da bo ono pravi izra2 in iiv dokaz resnicne trajne sprave. - V kratkeui bosta odbora druStev ^Soca" in „Gq-rica" sklicala obfina zbora, da dasta sklenjeni spravi konecno sankcijo z razpustom vsak svojega drustva. Menimo, da so stvari zdaj uze zadosta razjasujene in da ne bo tedaj nikakorSnih ovir. Ka§ mestni zbor se Se vedno prav marljivo ba-vi z veleva^nim vpraSanjem, kako bi iepo naSg Goii- co v najkrajsi dobi spodobno osnazil, okiaeal io urav-nal, da bi v resnici postala vabljiv Jdimaticno-zdrav-stveni kraj. Tudi v zadnji seji due 16, febroarija je pretresal v ta namen nekatere pvedloge svojega teh-uicnega odseka. Najvaznejsi je oni zaradi naprave preprotrcbne kopelji. Zdravstvem kraj brez primerne kopelji je zares najveca bedarija. Po zborovem skle-pu se bode vkupilo v ta namen Rossi-jevo zemljisce zraven mestnega vrta, katero je na ponudbo za 8500 gtd. — Po mestu se o tt-ui izboru mnogo govori, a obeno mnenje ni, kakar .Jsonzo* to2i, prenagljencmu skleptt nic kaj ugodno. Vprasanje zaradi preprotreb-ne kopelji je uze par let na dnevnem redu, pa da bi bila reSitev se vedno prenagljena? Pozvemo tudi o tarn m porocirao prihodnjifi Veseli pust je proti koncu vselej najhuje razbur-Jen. Pretek, saboto se je v nasi citalttici pleao-Seljna niladinav pravempowenu besede gatila, da so celd za dame sedezi znianjkavali. Ziva veselost je druzila ude in vabljeuce do Tanega jutra. — Isti ve-cer je imel „G6rzer Gesangsverem" v druStvenih proserin ,Concordiae« jako obiskovaa „Narrcnabenda: Pev&kl abori in soli, sarjive deklamacijc in govori, norcjje razne vrste vzbujale in vzdrievale so nepreue-hajoco, razburjeeo veselost. ^Ginnastica" in „&ocieta filodramatica" se tndi prav pogostoraa po svoje radu-jeti in kakor slisimo hoce ceid „drustvo goriskih gospa v podporo nbogih* nanraviti dne 23. t. in. maSkerado se zanimivim piogramom v glediscu, da nabere kolikor niogoce veliko novcev za svoje Wage namenc. To se pravi v uajblazjem pomenu druziti „utile tiulci.*4 V casnikih srao citali, da je te dni raestna go-sposka koufiscmda Sest srn, ki so bile na prodaj pri-pejjane, in da je prodajalca za vsako glavo na 25 gl. globe obsodila, iu to zato, ker je uze nrinul Las, o katerem so smejo srne, zajci in druga divjacina stre-Ijati. ToUa to se nij zgodilo v Gorici, ampak v — Zagrebu, kjer imajo vladni organi to cudno muho, da menijo, da se morajo dane postave tudi izpolnovati. Pri nas, hvala Bogu, se nismo taki pedantje, zado-voljni smo uze, ce imamo postavo na papirji; da li se pa ta postava tudi dejansko vrs\ za to se nase poli-ticne oblasti malo brigajo. Skoro bi rekel, da je uasa lovska postava samo za to dana, da jo more presto-pati vsak, komn; se poljubi Kdor nij slep ali se ne dela slepega, moie pri nasih mesarjih se zdaj videti viseti srnetiuo. „Za iuesnicaraia je neko okuo 6e vce-raj bilo garnirano z zajci, akopram so lepi duevi pre-teklega »ueseca v teh zivalih uze zanetili iskro Iju-bezni. Tudi v varstvo kmetijstvu koristnih pticev imamo od leta 1870 postavo, ki se da — izvzeinsi nekoliko tiskarskih pomot — prav lepo brati. Tarn se pc imenu naStevajo koristne ptice, ki se od 1. febr. pocemSi ne smejo loviti in ubijati. Ako kdo niiua pri roki dezelnega zakonika, pa bi vendar rad poiz-vedel, katere ptice ta postava jemlje v varstvo ter prepovcduje loviti i moriti jih za6en&i s 1. februarjem, potrudi naj se taino pied ono omenjeno okno „za mesnicami* ali pa na na§e trge — bodi si na slari ali na uovi — in videl bo onde te varvance pticje postave v §ope nabrane poleg zajcev viseti. Opazil bo ta kdine, sCinkovce, strnade, cizke, repnike, drozde, kosc, brinovke, itd. v pisane vence navezane. A or-jrni na§ih politicnih oblastnij, obleCeui in preobledeoi, suCejo se meni n\t tebi nic mimo in tako lepo osvet-Ijujejo naso postavo, ki veli v §. 12.: Politicna okrajna gosposka ima dolznost, cuti nad tern, da zupani na-tanjko izpolnujejo dolocbe te postave. Za tern v §. 13.: OpuScanje v tej postavi ^upanstvom nalozenih dolz-nosti kaznaje politifiua okrajna gosposka s kaznijo od 10 do 20 gld. v prid zaloga za dezelno gospodarstva. In dalje v §. 14.: C. k. zendaiinarija, gozduo, lovsko in osebje poljskega varstva, potem vsi javni ogledni organi so dolzni, vsak zapazeui prestopek zupanu o-vaditi. Tako veli postava, a kako se izpolnuje? V §uli u&telj poducuje mladino o koristnosti teb pticev in skusa v njej obuditi milosrcje do proganja-nib. nedolznih zivalic. A kako se ta teorija vjema s prakso, ki jo mladina vidi na ulici ? Avstrija sklenila je z Itaiijo pogodbo zarad varstva pticev, ali kakor prej omenjena postava bode tudi ta pogodba brzcas spala spanje pravidnega po registraturah. Saj imamo postavo, kaj cemo veil S Krasa 29 jan. (Izv. dop.) V 500O letih, tako je nekdo izracunil, bo tak mraz po Evropi, da vse ^omrje. To bo pa §e le. Dans Vain pa imam poro-cati, da vlada sibirsk mraz u2e zdaj po nekaterih clo-veskih srcib. Ce piileti Ti govedar: GaSper, VaS volifiek se je zgrudil, i pojema!" Aii ne bo§ posko-Cil, sel pogledat pa pomagat? Gotovo, tako bo vsaki storil, ako se mu nij Se kri v zuro spiemenila. Ce Ti pa sestra umira, 2eli Te videti zadnjikrat, ker si blizu, po te poSlje. Kaj? Ali nebos opustil vse ter ^el k umirajoci, da ji z oblicjem i besedo olajsaS teS-ki bor se sinrtjo? To bi bil revna Llove§ka pokora, poreceS, ki bi tega ne storil. Prav razgrnite tiste be..., .da ne recem 6rue bukve,. pa zapiSite vanje dva Iju-bezniva brata tukaj na Erasu. Zena je mairala potem pa tudi umrla v Dev. Poslje se inaraj i povabilo do 2 njenih bratov, naj bi pdSla k njej. Brat v PI. se zacuti v grozno veiikej zadregi, ker ravno je bil povabljen k necemu S. ua muljce, klobase, danke et caetera, i pa na obligaten pozirek. O ti straSna kombinacija, i grozno zahorao-I tani pa jokavredni stan reci! Herkules na krizi^i! I Kaj za vseh pasjih rokovic voljo je boljc imenitno i pravo: Jti na slovo k sestri, ali tje, od kodar je pri§la tragiLna novica: Patreia suum occidi? Ako grem v D., si misli, pa ne morem k S—, kjer me cakajo muljce, veseli prijatK et caetera. Zakleuivii se, se use-de, skliCe vse duSevno staresinstvo sknp, se gioboko zainisli, predlaga, zagovarja, sklepa. Yse tov mislih. Uze je skoro vendar zato,da biMksestri; a zdajci nastopita dva nepricakovana stavka na bori§Le.v Tndi i zagleda v fantaziji bogato oblozeno mizo pii S; slisi i sineb, veselost i petje. SHne se mu zaLno cediti in | krice: Kaj jej moram pomagsiti? zavihti palico v je-| zi, da je porocilo ravno zdaj moralo piiti. zadene pa I ua zrkalo i na nro i grozoviten ^venk pa resk mu naznani, da je zdaj nekaj ubil, dmgo pa polomil. Kar J ko ranjeu tur poskoci, ne ozre se nic, pa jo v slra-| Sni togoti udere k. 8. na muljce. Z Bogom, sestm! ! Druzega brata v Zg. pa doleti marnj od sestre, I ko je ravno na kvarte igral. A kaj! si misli, se use-I de, ter se odloci za tre sttte! Zivi taka uruost v sklepih! Zgiui meckanjet Iz bOVSke dOline It febrnarija. (Izv. dop.) Zima letos posebno moc skazuje; nira/a je veLkratdo 11. stopinj; snega pa meuda od I. 1$M. uikdar ni bilo toliko; tukaj v dolini ga je 11/2 meter; »a Pre-deln ga je §e vec kot Se enkrat toliko, ter nevarno je, da bi se lehko kod kaka nesreCa zgodila, ker mraz le derzi in sneg vedno naletava. Tukajsnji delalci zdaj crjejo in kidajo, ter vese-lijo se zasluzkov pii sncgu, kateri jih odSkodujejo za slabo letino; posebno pa Predel da veliko opraviti, ker tarn je sila snega, da posta cez ne more. Iz Trsta 9. februarija. (Izv. dop.) se nam piSe: Pri nas se faiimeuti mnoze od doe do due in sicer prav sleparski. Kakih 15 manjSih firm je faliralo po novetn letu in faliralo jih bode se prav mnogo oui'u malih trgovcev, ki se etablirajo z 3000 gld., pa iive kakor oni, ki premorejo 100000 gld. Taki IjtuJje na-vadno delajovse na kreditin navaduo novo iukinjo na-pravijo, cf i k»ko staro zainaSe; a priflel je 6m, da se bo scistil Tist one ljuike, katera zatira pravo trgov-stvo in mestu jemlje svetoviu kredit: venem ictu mora propasti vse, kar je gnjilega. Kaj hocete vec: oni teden je faliral nekdo s pasivo 70,000 gold, aktiven pa je bil za samih 17 gl. 30 kr. To so cudeft, ki se gods v Trstu „sotto il manto del grande progres-so Italiano a Trieste." Ob uzrokih in o leku za to strasno bolezenmor-da prihodujic kaj vec. — &e dniga kriza nam preti v Trstu: en par tisoc vielavcev, fakinov in ouih, ki delajo pri ladjostjah je brez kruha. Ti ljudje bera cijo za delo in delajo prav po ceni, kajtiujihove dru-zine stradajo vsakdanjega kruha. — V podporo teh ljudi osnoval se je poseben odbor. Kaj bo iz tega ? Trst propada in v tako kriticnih 6asih se ljudje . pre-pirajo zarad feleznic— Ko bi naSi Italijanissimi bili za Predel, bi mi imeli uze davno drugo, krajso zvezo za svetovno trgoviuo; a posebni interessi vezejoneka-tere ljudi na drage Studije lozke zeleznice, kateri sta nasprotna ministerstvo in trzasko trgovstvo.— ttFra due litiganti il terzo gode" tako si inislim, kadar ci-tam, da Italija dobi pontebsko zvezo predno kakor mi svojo.— Nasim Italijauissimom pa je morda to prav, saj §k!;jo v Itaiijo. Tndi g. V. C. Zupauu se boste meiida Vi Goricaui zahvalih za predlog, da se navdu-site tudi Vi za „Lack—Lauensdorf." Gosp. narodui gospodar slovenski v Ljubljaui menda ne pozna posebno vitalnih interessov GoriSkih.—Sicer pa so njegovi raz-logi v nNaroduu nam in Vam popolnoma poznani in 9stari.a— Polit. drustvo 9Ldinost* je imelo 2. t. m. obcni zbor v Skednju, nazocih je bilo cez 60 udov. Dolinar je slavil v posebnem govoru Vodnika in zbor je sklenil prosujo na magistrat, da bi se gnoj in dru-gi odpadki v mestu pripustili okolicanoin. Okoiicani so vrli narodnjaki in mej njiini posebno Skedenjci, samo na celu se nij zadosti taktnih in ve§Lih moz, pa to se morda popravi. Tudi nasa trzaska citalnica bi bila prva na Slovenskem, ko bi imela kaj marlji-vih in prav energicnih mozna Celuvsegagibanja. Ele-menta je tukaj dosti in izvrstnega. Prihod. kaj vec. Iz Ljllbljane, due 12. febr. (Izv. dop.) Vsacemu pi-avenm i istiuitemu narodnjaku i prijatelju na§ega napredka mora se nekako smejati serce, mmu se na-vdati z nekako nepopisljivo radostjo i nado, ko vidi dva strastna nasprotnika, da sta odlozila orozje i segla si prijatcljsko v roke; strastna nasprotnika sta se pomirila, prepricala se, da nesloga le tlatt i podi-ra i da ne obrodi uikedar sladkega i zdravega ploda. VaSa narodna sloga na Goriskem naj sluii vsem na-Sincem v izgled; a preden hoCete, da vas vsi drugi posnemamo, morate dokazati, da ta zveza nij le po-mirje, mej katevim se izmiSljajo na skrivnem novi vojni nacerti, kujejo ostra orozja, zlivajo ogromni topovi, pripravljajo mnogobrojna streliva; vina prvem mestu morate nas prcpricati z dejanjem — ne le z besedo, — da je tsdcoSna zveza mogoca, vi nas morate voditi, vi biti na§im kaiipotomt I ako i ked.ir se bodo obistinile na§e serene zelje, na§a priCakova-nja, tedaj se zdruzimo po vsej Sloveniji oba narodna tabora v ednega samega, — v radost naSim bratom, v jezo i strah tujcu i nasprotniku. Vsledi mnogim dopisom i porocilom, prihajajo v raznih slovenskih kra-jevih strankarji vedno bolj do spoznanja, da: Duobus litigantibus tertius gaudet, i da: Veselje podpira lju-bi inir, zivenje podira gerd prepir. I istina je, da edinost, zloga, mir pospegujejo blagostanje dru^insko, narodovo. dizavno: nasprotnost, neprijateljstvo, so-vraStvo podirajo vse koiistonosue naprave, teptajo vzajemne postave, uni<5ujejo vzajemna dobra. Pomirovalen vetric, koji veje sedaj po vsej Sloveniji, nas vede do nado, da je vendar narod sloven-ski Se — narod, da ima v sebi Se dobro i zdravo jedrice, da veje i vejice so vkljvb tolikitn nevih'am i vetrovom nepolomnjene i da narod ima Se zdrav sok, koji bode pospeSeval v mitiiih i blazih casih rast i blagostau. Ako pa je tako, tedaj le serfinost, zopet na skupuo ildo, zdruzimo se v vzajemen i sploSen smater, kajti: „Nikdar ne bode poginol narod, ki sam v sebe zaupa!" (Izrek iz Konfucija) Ako Mimo pravi-ga napredka, ako hocemo sa-mostaluosti, ako tirjamo svobodo nzlatou od svojih neprijateljev, delajmo, trudimo se sami v ta namen, za napredek, za samostaluost, za svobodo narodovo; vse to dosezemo pa le po potu sloge, drug naslanjaje se na druzega, drug pomagajc drugu. VaSa nSIoga" naj nam bode danica, ozua'iovalka — zlate dobe; da se vresnicl, podpiiajte se vzajemno, z dejanjem i z besedo pricajte, da je to pravi narodnjaSki cm, a nc morda — sredstvo v bogsigavedi kaki smater; „Cultivet arrose la jeune plante avant qu'elle meure; ses fruits feront un jour tes delices," (obdeluj, zalivaj rastliuico, preden usahne; ujen plod bode nekedaj tvoja radost) pravi Rousseau, i s temi besedami konCam tudi jaz 0 tern, 10. t. m. ovesili se tukaj onega vojaka — pro* staka J. Varga, koji je bil vstrelil vlanskega leta svojega desetiiika v Kamniku; do zadnjega trenotka so priCakovali pomilo^euja, r a nij doslo gotovo zbog strogih vojnickih postav. Cudno je bilo, da se je ta vest tako malo raztrosila poprej po Ljubljani, da so jo ljudje izvedali veciuoma stoperv predvecer ili onega jutra; vsled tega pa tudi nij tako obilna mnozica obi-skovala obesenca v jatni za prisilno delavnico, kakor je sicer navada pri enacih dogodljajih; seveda je ovi-ral pot radovedaezem i radoviduezem nekoliko tudi visok sneg, akopram so ga bili vojaci Se zadostuo iztre-bili; a ves omenjeni den je tako snezilo, da je bila iztrebljena pot zopet skoro zametena. Kar obe§enca samega zadeva, pravijo ljudje, da nijso oe videii v enaeem polo2aji uobenega tako sercnega do zadnjega treaotka, kakor je bil 011, kar je pa tudi zelo verjetno: razvidelo se je u2e na njegovem obrazu, da nij bil onib, kojitn se tak zlocm le — nakljuci. Tudi njegovi pajdasi, koji so ga pri veSalah strazili, se nijso posebno hvaleredno zaderzali, pri memo onemu kraju: skoro neprenehoma sose smc-jali ili posmehovali, kar je zadostno priCalo, da so su-roveii. Kakor obicno 0 tacih prilikah, enako tudi tedaj hitele so stare zeuice, i babjeverni moiiceljni v lote-tijo, da zajigrajo §e poslednji s tezkim trudom i z odtergaajem prepotrebnega griiljaja prihranjen groS, da poskusijo, Se enkrat svojo sreco se Stevilkami obe-Senear 3, 13, 20. Druzega jim ne morem priYO§citi, revam, nego: — Bog jim daj sreco! S. D. Iz slovenskega Stajerja dne 12, sve^ana. I (Izv. dop.) ^Kozuh*oderuh; volitev v drfavni in dezelni I zbor; zima; zelezuica Celje- Dmvburg; Iz akajhetf bi I ga radi reSili.) I ZadDjic" sem vam porocal o Kozuhovi cbravnavi, I katera se vr§i pred porotniki v Celji. Evo obsodbo!— I Po izvrstnem zagovoru je Kozuh, kateremu se je do- I kazalo, da je kriv 39 goljufnih dejauj obsojen na—tri I leta teSke jeLe. J. Kandolini na eno leto teske je6e.— I Dragotin in Julij Schmidt sia bila kot nckriva spozna- na, ipak prvi na 100 f. in drugi na 25 f. kazni ob- I sojena.— Franjo Kavclc je bil nekrivega spoznan. — I Tako se godi dandaues po sveti. Drugega nij, ko go- I Ijufija.— Istinite so Quintilija besede: „Dedit hocpro- I videntia divina munus, ut houesta magis invarent.u I To je: Bnaj vecji blagoslov, katerega je Bog clove- I Canstvu dal, je, da postenost naj dalje traja."— I Kakor Vam je uze dopisnik iz Maribora porocal, je voljen za izpraznjen driavno-poslanski sedei za mesto Maribor, Ptuj, i:t.d., g. dr. Duhac.— Za deiel- nega poslanca, za okolico Maribor, S. Lenart, Slov. I Bistiica kaudiduje pa g. dr. Radaj. Sedaj pride cas J za Slovence, da pokaisjo, je-li jim je kaj mar za slo» J go. To Vam bode prva poskusnja v ogtiju." Upamo, da deielni zbor Stajerski zadobi v kolo narodiiili bo- riteljev zopet prav dobro slovensko mofi.— Kakor ci- tamo v zadnjein listu „Slov. Gospodarjau, vabi g. dr, Radaj kot kandidat za dezelni zbor Stajerski volilce in 1 volilne mo2e na pogovor v Racah v bUi gospoda Bo - the-ja dn6 17. februarija (v cetertek) ob dvek popol-dne.— Letos imamo tukaj prav kudo zimo. Kaj bi de-jal mehkoini goriSki „§kartosa, ko bi se zazibal v sladke sanje, ter mislil si, da je ua Stirskem. Bofce mili! Dn6 25. novembra t. 1. je pal prvi sneg, zuebi-li se ga uijsmo §e in vedno z majhnimi prestanki pa-da. Sedaj ga imamo uze 2 metra visokega, tako, da se moza od ene strani do druge ne vidi.-r- Stari iju-dje pravijo, da od leta 1829 na 1830 nij bilo kaj ta-cega. — Po cesti so u2e Stirikrat razorali sneg s tako zvano „nadlogou, da vsaj po poSti lahko casopise dobivamo. A vedi, dragi Gorican! da po eesti gredo-cemu konju se vidijo samo uSesa iz snega, drugega ne vidiS niti od leve niti od desne strani.— „Cudni fosi to4 !— Ljudje imajo ob Savinji na tisuce naku-picenih „i)latanicu, plavov in po mnogih Bagah razlic-nega lesa in boje se, da bode pvi juznem vremenu, ko bode zacel sneg kopneti, povodenj, katera jim les pobere, kakor se je lausko letu zgodiio ua zgornjem Stirskem.— Na strehah lezi cez seienj visok snog, tako, da ga uionijo ljudje dol metati, iuncc jim .Civile vdere. V MiZuji vasi L. je neki kmet vse pohistvo sprovil iz hide, bojec se. da se pod snegoiu struua vdere,— Razne stare in Sibke kozolee, skcdnje itd. je sneg uze polotnil. Drevesa oncmozyo pod teskim jar-mom in veje pokajo in se lomijo. Otroci, kateri zive v okolici, ne niorejo v Solo dohajati. Se trzka mladina koinaj v Solo pristopa. In veudar ga nij se zadosta. Bas ko to pi§em, tako tne-de, da se eloveka gredocega tik hide ne vidi. Ptice kar v hiSo dohajajo in se puste z roko loviti. V Na-zaretu, 1/4 uro Ul1 Mozirja, da je priSel divji kozel sam v hiso in se je pustil pvejeti:— To bi Se le goriSki noviSki dopisnik izdihnil. To vam je „Severija." In vendar je gola istina .— Zeleznica Celje-Drauberg se bode gotovo stavila, kakor porocajo razui listi. Po takem zadobi kra&na savinjsk? dolina tudi kos zelez-nice. Saj je tudi popolnoraa. prav, kajti statistidno date kalejo, da samo gornja savinjska dolina izvozi vsa-ko leto nad tri miijone tovora v druge kraje. Za pr-vo leto bode baje stala 700.000 gld. Znani ustavoverni kandidat Wretzl et comp. so, kakor gre govorica, zlozili 10,000 gld., da sto kavci-jo reiijo iz ^he" slovitcgu Friceta (Brandstetterja.) All bi ne bilo bolje obrniti oni znesek za kak dobro-dejni nemen? Kali?— Mozirski. Politi6ni pregled. V Gorici 17. febr. 1376. D r 2 a v n i zbor na Dunaji konCa vkrat-kem svojo sedajno sessijo, ali odiozi vsaj na-daljno zborovanjs za nedolocen cas. To razvida-mo iz tega, ker je knez Auersperg uLe povabil poslansko zbornico, naj se loti volitve delegacije, ,, Wiener Zeitung" papriobcuje Cesarski patent, vsled katerega so sklicaui deielni zbori za dan 7. prilu mare^a. : Razprave zaradi ministerske krize so v Dunajskih in drugih listih potihnile. Prav to vprasanje dokazuje, kako mrsavo je v Av-striji nstavno iivenje; vse drugacno, nego v drugih, zares ustavnih drzuvah. Kedar se drugod ministerstvo razpre se svojo stranko tako, da njegovi predlogi ne obveljajo v drzavnetn zboru — odstopi ministerstvo, umakne se drugcmu, koje si upa vstrezati zahtevam zborove vecine. Pri nas se je pa posebno v novejSem casu po-kazalo, da se nasi ministri ne dajo tako lahko naz svojih mehkih sedezev preplasiti. Ministerstvo je predlagalo trgovinsko pogodbo z Rumu-nijo in zelo tesko je svoje privrzence u2ugalo, da so se zavezali za njo glasovati. Ministerstvo je dalje predlagalo nov pristojbinski davek in minister Depretis je v zbornici slovesno zago-tavljal, da odstopi, Le ne obvelja njegov predlog. In glejte, njegovi se niso ustrasili napovcdane odpovedi ter so sevodsekovih in klubovih sejah jasno izrazili, da nikakor ne privole v novo davscino! Je-li finanfiui minister, so li njegovi tovarisi zaradi tega odstopili? Kratke sanje! vsi se trdno sede na svojih koruliCnih slonjaSih. Kaj je pac krivo takih neustavuih prikazni v ustavni dr^avi ? — Nic druzega, nego razcep-Ijenost opozicije; pri nas v Avstriji se ne more nikakor govoriti 0 eni kompaktni opozicijonaini stranki, ampak 0 mnogih sedajnemu vladnenm sistemu nasprotnih strankah, katerih vsaka misli, namerava, hofie kaj posebnega dosefii. „Vsaka glava ima svojo pamet", je rekel Banjskar, ko se mu je zakelj razvezal in so mu po hribu na vse strani drcale zeijnate glave. Taka je pri nas v Avstriji z raziiimi stran-kami mnogo glavnate opozicije: Vsaka ima svojo pamet in jo ho6e imeti in obdrzati do zadnjsga. Ta razcepljenost ugaja neiznierno ustavovercem, kateri so vsaj v glavnem na6elu edini in kateri se, naj se kedaj Se tako hudo med seboj raz-kavsajo, vendar vsakrat na mah zdruzijo, kedar vidijo, da preti nevarnost vladnemu sistemu. V sedajnem polozaji pa bi se menda ministerstvo samo rado z lastno stranko razprlo, da bi potem lahko 6astno odstopilo, ker se mu ne mara posrefiiti sprava z Oger^ko. Dokler se 0-pozicija ne spameti ter ne uojde kak modus Vivendi, po katcrcm bi se dosegla med njo po-trebna solidarnost v glavnili vprasaujih, —- to-Jiko casa ne more na povrsjo priti, ne more vlade v roke dobiti. Ce v sednjnem polozaji tudi nastane kaka ministerska kriza ali pre-memba, ne more imeti za nas uobencga jioscb-ncga pomena. Naj je Auersperg na knnilu, ali Tuaflfc ali kedor koli to baze, politifini sistem ostane isti, dokler morda nagodba z Ogersko cele situvacije ne prckucuo. — Mnogo se govori v merodojnih krogih, da vtegne Audrassy, minister zvunajnih opravil, odstopiti, kar pa ni prav verjetno, posebno od kar je telegraf iz Carigrada poro6al, da je visoka Porta sprejela vse predloge, zaradi reform na Turdkem, koje *«» v svoji znani noti razlozil in da je Sultan ^e podpisal dotiani irade'. Ako bi ustaSi in it njimi ves civilizovan svet §e kaj verjeli tur§kim obljubam, zabilje^ii bi lahko na§ minister zvunajnih zadev veilkanski uspeh v kiijigo ^vojega poslovanja in bi se smel % njim ponaiati — a tako ste menda njegova nota in Sultanova ira* d^ — le prazno kvante, katere nikdar ne pre-govore junaSkih usta^ev, da bi polo^ili zmago-valno orozje. Angleika in Francoska ste odposlali vsaka nekoliko svoje mornarske vojske pred Raguzo. Dalmatinski ces. nauiestnik, general Rodich, je bil te dni poklican na Dunaj; razni casniki u-gibajo vsak po svojih namerah, zakaj se je to zgodilo. Nam se nikakor ne zdi fiudno, kajti v razgovorih, katere vtegne imeti vlada 0 Dalma-ciji in sosednjih deSelah v sedajnem izrednem polozaji, gre pa5 dalmatinskemu c. k. namestniku merodajni glas. 0 bosni§ko-herceg ovinski ustaji poroCamo na drugem mestu. — Iz Bulgarije poroea nekdo v nN. fr, PrMu da tarn niocno vre in da tamolnji usta§ki odbor v Eukarestu kaj marljivo dela. Runjunija se brani odrajtavati Tur^ijiktni donesek ali tribut v znesku 60.000 cekiuw, ce§, da ta donesek je plaSevala samo za to, da Tur-6ija varuje Rumuuijo. Ker pa sedaj Tureija niti Hercegovine ne more vkrotiti, kako bi branila Rumunijo? — Rumunsko ministerstvo je odstopilo, akopram je dai senat samo naucnemu mi-nistru nezaupnico. V tej majhni, po kulturi §e malo oblizani drj&avi se bolje spostujejo ustavhe Sege, nego v obsirni Avstriji. — Zbornicni pred-sednik in podpredsednik sta od kneza poobia-sCena, da sestavita novo ministerstvo. Iz Francoskega ni vaznih vesti; volitve se niso kon6ane, marived je boj raznih strank Se vedno prav livahen. Da zmagajo republikanci, 0 tern ni dvombe. Angle^ka kraljica potnje 25. t. m. na kon-tinent. Ni davno, kar se je gororilo, da misli odstopiti od prestola, kakor hitro se povrne do-* mov princ Galles, kateri potuje zdaj po indijskih kolonijah. Ta govorica se je uze veckrat po svetu raznasala, pa je vsakrat zopct potihnila. N e m § k i dr^avni zbor je konfial dne 11. t. m. svojo sessijo; Bismark se mujese poprej iskreno zahvalil za odli^no zaslugo, katero sije pridobil s potrjenjem kazenske postavc. je bila 1. sveCana t.l. „nova kopelj", (za kratek tre-nutek, za eno samo osebo). Navadni izrek starega to-minskega kupfievalca s teleti je bil „Koraj2a veljaa ravno oni izrek veljal je na zgori oinenjeni dan edine-mu tukajgnjenm uradniku, (todom lahu): Ko je po-zno v nofi, srkanja dobre kapljice vtrujen v svojo spalnico (kar je ob enem tudi poStna uradnija) prila-zil, in se v posteljo skobacal ter zadremal: prika2ejo se mu 4. oboro2eni iondarmi (v sanjah) ter ga hofie-jo siloraa odgnati. Ubogi na§ uradnik v prepiidanju, da ni se proti postavam pregreSil, brani se kar more, in ko vidi da mu ne bode druga p61a, kot da mora z njima v „zapor", skoci nagloma po koncu ter na pol obleceu teCe s postelje na prosto, in glej 1 ko po glavni ulici (cesti) do srede vasi prisopiha, naleti na drugo prikazen: zaglcda munreti „preSiea" na cesti; kar na enkrut se mu ^korajza" v zagorelih mo2janih izbmli ter meni nic tebi liid, pohaja za njim, in ko Jiti-rinogati do roba nage krotke recice Vipave, od poStar-ja preganjou, pridcro, skofii vanjo, ter ob enem po-sHuja za s«;boj privabi, Ko se \w poslednji do dobre-ga okoplji*, in s« m <:mi iz kopclji (Vipave) prileze, zginile ho mu ^a»«larm.ske in preSicove prikazni, ter gre na duri svoji'ga pofitnega pismonoSa udrihati, da gasespanja prebuili in za prcobleko in ogretevotrp-njetiih udov poprohi. U NabroWne, Tukajiui mladencl napravljo 10. t«k. in. v fjoboto vcsolico s potjem in pliwom v dvo-rani g. Franca (Irudcu-a, tukajSnega posestnika. Za-cue se tocno ob 0. uri zvitc^r, vstopnine en forint. C, rodoljnbi so vljndno vabljeni, da se te veselice ude-Mk, Svirala bo tr^aska godba. Oospoda, pust ima le && kratek jezik, poscgiiite po ves.elicah. Popi'ftvek.— Gospod AleSevoc nam pifie iz Ljubljana, da tisto oro^e, katero je meseca novembva minolega leta ljubljansica policija nckemu ruskumu k&-valivju v Ljubljdiii konftskovala, nij bilo n am onj eno vstaskima Setovodjama H u b in a j e r j u in L j 11 b 0-bratUu, kakor je trdi) na« Ijubljanski dopisnik v 4. it. „Sofia", ampak da je bilo privatna lastuina ru-Kkuga kavalirja, potujo6ega skozi Ljubljano vNizzo, kder se je hotel z lovom IcnitkoOasIti in je v ta na* men na Dunaji za-se kupil dvo pn^kt in dva revol-verja. VertojbaiiNka ^italuica uapravi v soboto 2fl. t. ni. pies v Lasicevi dvorani, Sviral bode vojalki septet. Zucetck ob 8. uri. Odbor* DruStvo „Edino8tu v Ajdovficini nnpravi v ne-deljo dne 20. februarija veselico s petjem, tomboloia Zatetek ob 7. uri zvecer. Razne vesti. Zimska kopelj.—-V Mind, uro hodk od riaSega goridkega mesta na erarski cesti le^eci vasi, odprla se Javna zahvnla. — Podpisano lupanstvo se vi* lim sosedom Aj dove em za njili obilno udele^itev in zares neutrudljivo delovanje pri gagenji v6eraj§nega ognja v imcuu onssreceuegaposestnikanaj topleje zahvayuje. Ko bi se kdaj pri vas enaka nesreca—kar pa Bog in s%eti Florijan obvarujta—pripetiia, bodite vrli bq> sedjewna§e krepkevpomo6i zagotovljeni. Zupanstvo v Stufiji dne 13. svecana 1876. Dcfrauceschi 1. r. ^upan, V A B I L 0. V dveh tednih izide prvi zvezek slovenskih na-roduih pesnij. Obsegal bode 33 domaCiuk cvetero-glasno za mo^ki zbor postavjjeuih (v partituri). NaroL-uiua mu je 1 gld. Kadfjam se, da se stvar Slovancem sama priporoca, da mi je nij treba se posebej zago-varjati. — Svoje prijatelje po domovini, posebno pev-ce prosim, naj se kolikor toliko potrudijo, da se za-nese knjizica mej narod, kateri od dne do due bolj pozablja svoje najlepSe pesni in jih nadomestuje s tujim plevelom. V Oradci 16. februarija 1876. JOSIP KOCIJAN6ie Universitat. Poslanica. V Gorici 15. februarija 1876 Na poslano iz Solkana v zaduji Stev. „So(5ett odgovarjam, da sem se nadejal boljSega odgovora, ne pa uapada, ki niaia mcritoricno nobene veljave.— Gospodjc, ki se cutijo 2aljene vsled moje prve poslanice, naj se objavijo, ce jim ljnbo, da jim bom p» torn tudi javno dokazal, kar sem trdil, meni se za zdaj to zdi popolnoma ueprotrebno. Ce koga kaj bo-li, naj se oglasi, jez pa se driim pravice in faktov. •________ Veliki .posestnik Listnica obfiinstva Gospodd. M. S. v D. ali S* ne vein. — Po zad-njemu tvojem'u listcku kteregasem prejel 3 pros. t.l., no vein ni slulia niti duba ve6 0 tebej i moieda po-civas" u2e v rahljej zemlji? — Ako pa Se 2iviS—, prosern, kaj v kratkeral .... Na svidanje ' (S#. - s • ki.) Listnica upravnistva. G. Cokelj, Herpelje. Prejeli 2 gl. za S. do 1. jal. 1876. I Ipavec nam nij nikoli nicesa poslal. G, Br. ˇ Kopru. rr«-jeli 5 gld., pa prosinio, da nam t kratkem posljete se drop zaostanek, ob enem pa sporofite svoj«m drogom, da bi kmalo kai poalali na raiun. S. za tek. leto, ce hocejo list pejwaiati redno. Stare dolinike zadnjikrat opomiojamo, da placajo, ce nejih objavimo. Oznanilo. Vodstvo goriske zastavljavnice, ustanoviljene po grofa Joiefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni drazbi dne 0, marcija 1876 in po tern iste §e ne re§ene zastave, ki so bile IV, cetrt leta 1874 (tojc: raeseea oktobra, no-ycmbra in decembra 1874) zastavljene. V Gorici dne 10. februarija 1876. Lekarnica Pontoni pri zauiorcih y Baiteht y Gorici ima glavno zalogo lekov domacih in inosiranskih, poselmo pa priporoca sledeca jiako imenitna zdraviia: ptstUja Franconi iz tamarindovane kasije. Proti boleznim ˇ grlo, kaSlju, hripavosti, prehlajenju, kataru tudi kroniinem» koristijo tndi pridgarjem, uCiteljem in p«vcem. Vsaka Skatljica in vsaka pastilja ima Franconijev pe*at, nakar je trebapaziti. SkaUja po 25 soldov. Anaterlnoya yoda Franconijeva proti bolestrai v ustah in zobobolu po 60 soldov. Hjkstrakt Is tamarinda Franconijev, za iiscenje krvi, velja 40 Mldor. M^rlUMOVO Olje iz ribe polenovke od Dorscha iz Norvegije po 70 soldov (tekljenica Restitutions' fluid za konjc, ki krepea in vzdriuje konje- Stekijenica velja 1 g). 20. pravi Seidliti-ovi prsiki, Mollovi po 1 gl. Skatljica; pravi Simp Paglianov iz Florence. MeliiOV ipirit od beneikih menihov Plastri it Bresije proti raanim boleznim; ABgieiki balzam proti trganji, krogljice Dehaut-ove iz Bireza pri kaierih vzivaui nii potrebna dijeta SrfUp is zeliafi za prsnobolezen,kateregalshko rabijo otro-ci in odra&ceni. Vilhelmov eaj za ti&enje krvi. Edina zaloga za naSo deielo. — Karol Zanetti Kaselj najhujsl ozdravijo imenitne pastilje KEenotti Seidlitz-Moll edina in glavna zaloga v Iekarcici Zanetti, proda-i ja se po 1 gld. skatlja. Ekstrakt iz Tamarinda najboljai in najmocnejsi, kolikor jik je bib doz-daj izdelovanih v raznih Iekarnicah. Hiter pripo-mocek proti zagerljenosti, notranjem katara, prs-nemprehiajeuji, driski, stane sarao 40 soldov. Zdravitni fluid jza ionji (RestitntionsttnidV Ta lek ima Iastaost, 'da izdrznje konjc dolgo case pri raoil. 1 Ena Bteklenica stane f 1.20 z navodom vred. Pagliano Sirup pravi iz Florence. Caj Wilhelm in Kollor za ftscenje krvi. . Hofmanova Odontina proti bolesti zobov. NajhujSa in neprejenljiva bo-leeina jenja precej, Le se eno kapljo tega Ieka vlije na bombaz in dene v votel zob.« Edina zaloga vsakovrstnih mintrai-skih voda in sledecifc posebnih lekov :\ Absent Montovanov iz Benetak.—Prava Mag-nezija anglezka Henry-Krogljice Blancard in Val let .—Zobna zmes Pt'efferoianova. Popp, Sum de Buotemavt.— Arabska Revalenta v prahu iu testa ~ Prab. za olajganje prebavanja dr Golis-ov.— Pasti\je Vichy Bilin, George. Milo iz zelisfi Bor-chard-avo. Glicerina Hoffman.— Mesni ekstrakt Liebigov in vsakovrstna homeopaticaa zdravila. Na Travniku prva teJcarna sem od i iiod icta ty«rii Svetioja za napredek | Svetinja za zasluge ALBERT SAMA c. kr. dvorni xvonar izdeljavec strojey in raznotarega orodja pri gaaenju ogna y Ljubljani, prij)oroca p. n, cerlveuim prcdstojniJcom m obSinsMm zmtop&m: Vlwraiia, zvoixlla. z vso potrebscino, kakor jarmi, ojnice, okovi. Zyon tudi 40 centov tefe, zamore en moz zvo-Riti; dalje priporoSa vse yrste brizgalnic, orodja za gaSenje, vodnjake, cerkvene svecnike iz me-denine, ventile, sravbe itd. itd. ObSinam in gasiinfm druitvom, da si zvanove in gasiino orodje labko omislijo, " plaievanje v obrokih. ____________ Diploma pripoziianja Diploma pnpoznanja !!14 ftvetiaj!! St. 30. Hazpis uditeljskili sluzeb. V sezanskem Solskem skraju razpisuj(;jo se s tein: a) SMba popotnega nSitelja v Barki-Vatovlje proyizorieno z dohodki u6ite!jske sluzbe II. vrste; b.) nditeljske sluzbe v §ol§kih obcinah III. vrste v Brestovici, Anberjn in Rodiku; c.) mesto podufiiteljice II. vrste v Komnu. Dohodki teh sluzeb so dolofcni v §§. 22, 30, 33, 34 in 39. dezelne Solske postave 10. marca 1870 oziroma 16. oktobra 1875. Prosilci na] vMijo svoje proSnje previde-ne z dokazom uclteljske sposobnosti in dcseda-njega slnzbovanja, na] dalje do 24. marca 1876 pri dotienib iolskih svetih. Prosilci, ki ne sluzijo v tem lolskem okra-jti, na] vlozljo proinje po njim predpostavlje-nib solskih oblastih. C. kr. okrajno Solsko svctovalstvo v Sezani, dne 7. febr. 1876. 0 0 D, APNENICA 0 0 D v Solkanu, napravljena po najnovejsi sistemi, y ka- Oteri podpisani zge najfineje apno (vsa- (\ kih 24 ur 13000 Kilograraov) bode za- \J OCela delati s 1. raarcijem t. 1. 'ZravenY^ velike dobrote apna na nov nacin nare- \J Djenega je tudi cena tako nizka, da za* H morem konkurirati na vsako stran. —. U OPri apnenici v Solkanu (\ stane 100 Kilogr. 80 Sold. V/ Ov Gorici v mestu 92 n /\ na postaji v Gorici 94 „ \/ ? Narodila, katere na] se blagovolijo po- ["] siljati zmerom 12 dni pred potrebo, po- U /\§iljaji ajo naj se lastniku Janezu Maragidu /'Vzidarskemu mojstra in posesfcniku\ v Solkanu pri Gorici 1004 0 0 Sviloicjci! Kakor v preteklih letih, pre-skrbljujem tudiletospopolnoma zdravo svilodno seme, doma6e in japaasko. Oena je po 6, 6 in 2 gld. imca, kakor je seme razlicno vzgojeno. FRANCE pi. aiRONCOU. SBS5 JgnrmriiftTiiil^ Lastnik, izdavatefl in nrednik: YIKTOB DOLENEG. — Tiskar: Mailing y Gorici. Peter Sbuelz kemikar in lekarnicar ¦BfJIRl raari s prevzel je s 1. januvarjem 1876 ravnateljstTO lekarnice Kerpan-Poli „pri Zamorcu" blizo gostil-ne treh kron. — Priporo6a se ob&nstvu.