Dopisi.
Od sv. Trojice na Staj. 28. julija. — Bodi Boga milo! pri nas je tudi taka suša, da žoga vse zgoreti; ako še ta teden deža ne bo, ne bomo imeli ne ajdine, ne repe, ne korenja, pa tudi ne koruze ne graha (fižola) nič. Krompir in grah so červi snedli, ker jih je taka sila v zemlji, da jih nobeden ne pomni kadaj toliko. Ako orješ, se ti vale', kakor da bi beli bob s e j a 1 na njivo. Kaj bo iz tega! — Pšenica in rež je pri nas bolj slaba kakor dobra, vker je bila polegnina. Bob je velik zrastel, pa je droban. Ceriček že en teden popeva; grojzdje se že tam in tu mehča. Vino se še dobi pri nas štertinjak od 40 do 50 gold. nov. dn.; pšenica je po 4 gold. mernik. Živina ne bo draga, ker otave pri nas čisto nič ne bo. Oh, letos bo huda! Ker so svitli cesar po razglasu od 15. t. m. naznanili, da je mir sklenjen, smo jim mi v zahvalo v pisemcu slovensko pesem poslali. — Na Slatini (Sauerbrunn) ni bilo izperva skor nič gospode, pa zdaj, ko je mir sklenjen, se jih je naenkrat toliko pripeljalo, da jim stanovališč primanjkuje. V jutro in zvečer vidiš po Slatini vse polno gospode vsake baze mergoleti. Kam pride voda, ki jo tu popijo, je sicer vsakemu dobro znano; radi pa bi vedili, ali pride bogastvo, ki ga tolsti trebuhi tu popušajo, tudi kmetijstvu v pravi prid? Škoda, če ne! — V pondeljek je strela v cerkev „Marija-trošt" pri Zitolah udarila. Bila je ravno Božja služba, ker so s procesijo iz Makol prišli dežja prosit; dva možaka je ubila, več ženskam je obleko stergala, pa najbolj je čabov na čevljah iskala. Magnet je sicer na cerkvi, al drot se je bil pokvaril. Naj bi se na take reči povsod dobro pazilo! Magnet vleče strelo na-se, — pa železni drot mora bili v dobrem stanu, da jo varno odpelje in pelje v tla.
Janez Z n rman, župan. Iz St. Pavla pri Preboldu na Staj. 28. julija. A. P. — Dvakrat nas je v tem mescu ogenj silno prestrašil. 9. dan t. m. ravno opoldne je v Šešici 5 poslopij pogorelo. Cela vas, ki šteje čez 30 hiš, je bila v veliki nevarnosti; le hitra pomoč domačih in bližnjih srenj, posebno iz Št. Petra in Žavskega terga, ki so z ga-sivnicami prihitele, je silni plamen zaterla. — 19. dan t. m. se ravno taka nesreča primeri v Kapli vasi; ob štirih popoldne nam cerkvenik z zvonika bližnji ogenj oklice. So-sodje so bili hipoma na nogah; od vseh krajev začnejo ljudje vkup hruti; vodja bližnje fabrike sam se vsede na gasivnico in z blizo 200 delavci, vsak s svojim camparjem, kakor pri nas gasivnemu orodju pravijo, priteče na pomoč, ktero so nam tudi od vseh bližnjih krajev skazali; še celo iz daljnega Vranskega so gospodje uradniki gasivnico pripeljali, s ktero so nam ncutrudljivo in umno pomagali; tudi ondašnji žandarji so bili kmalo pri rokah. Mali otročiči, viditi gorečega petelina po strehah skakati, začnejo moliti, odrašeni pa nosijo vodo kakor pridne mravlje, in tako smo z Božjo pomočjo bližnje hiše čudovitno oteli. Štirih kmetov pohištva s temenom je ogenj vpepelil; škoda znaša čez 10,000 gld. *) Želeli bi, da bi gasivne posodbe (camparje}
*) Radi bi bili tudi zvcdili i aH imajo pogorele! svoje pohištva pri kteri asekuracii zavarovane,  da bi vedili,  ali so naši ljubi
343
244
pri vsaki hiši imeli; sej smo z lastnimi očmi vidili, kako dobro so nam služile; tudi si vsak reven kmetic nektere lahko napravi, ker stroškov ne prizadenejo velicih, zoper ogenj so pa velika pomoč.
Iz sv, Višarij na Koroškem 26. julija. — Kakor so wNovicea že lansko leto oznanile, se bode prihodnje leto pri nas petstoletna obletnica Božjega pota na sv. Višarjah obhajala. Priprave se že letos pridno delajo; turn in cerkev sta zunaj že popravljena in pobeljena, cerkev od znotraj bo omalana in v obče zlepšana; pot, ki pelje od Trebiža na sv. Višarje, bo popravljen; križi, kteri ob poti stoje, bodo obnovljeni. In da bo tudi za romarje več prostora, bo ena hiša za eno nadstropje povišana in osem novih izb več se bode napravilo. Pa smo imeli k temu tudi lepega vremena, kakoršnega že dolgo let na sv. Višarjih ne pomnijo. Druge leta je bila največja toplota 16° R.; letos pa smo je imeli skoz nekoliko dni 17°, in 4. julija je toplota dosegla zlo 20°. Res nenavadna vročina, ako pomislimo, da naša gora 5400' nad morsko ravnino stoji. Pa vendar vkljub lepemu vremenu je bil letos naš Božji pot dozdaj proti drugim letom le malo obiskan, — posebno iz daljnih krajev se romarji pogrešajo. Krivi tega so laž-njivi govori, ki so med ljudstvom raztrošeni. Tako smo dobili iz Štajarskega te dni pismo, v kterem nas prašajo: ali je to res, da so poti pri nas nevarni. Pripovedujejo si tam namreč, da se v našem kraji okoli 400 laških begunov in mnogih družin tolovajev potikuje, kteri tukaj pot nevaren delajo. Prašajo nas dalje v tem pismu: ali bi se romarji odtod dro mogli brez nevarnosti na pot podati. Na to damo odgovor, da vse te govorice so zlagane; naši kraji so ostali varni, kakor so nekdaj bili; od begunov in tolovajev nismo tu slišali nič, — le čudili smo se, ka^o se taki lažnjivi govori razširjati morejo. Povemo tedaj vsem, kteri na sv. Višarje priti želijo, da vse te govorice so prazne in bose, in da pridejo take laži večidel od takih ljudi, kterim so Božji poti le sol v očeh. — Povedati moremo, da bojo, kakor se sliši, naš ljubljeni knezoškof Valentin, kteri zdaj po škofii potujejo in povsod pri dekanatih duhovne shode napravljajo, k nam v Kanaljsko dolino v sredi prihodnjega mesca prišli in da berž ko ne bojo tudi sv. Višarje "obiskali; serčno se jih že veselimo. — H koncu moram opomniti še ene nezgode, ktera nas je zadela na sv. Jakoba dan. Kakor sem zgorej omenil, je bila pri nas nenavadna toplota; silna suša je v dolini njivam in senožetim žugala — kar smo te dni zaželjnega dežja dobili; al prišel je z gromom in bliskom. V pondeljek 25. julija je bila na sv. Višarjih ob 10 uri maša. Maša je bila že končana, duhovni so imeli ravno od altarja iti, kar strela v cerkev udari. Jaz sem bil tačas v sakristii, kjer sem sede iz molitvenih bukve bral; nisem vidil ne bliska, ne slišal groma, — kar mahoma čutim, da stojim na levi nogi in da me v pravi nogi, s ktero sem se zida tišal, nekaj pika; tudi bukve so mi z rok padle; v pervem hipu sem mislil, da mi slabo prihaja; še le ko hrup v cerkvi slišim, se mi zdi, da je kaj druzega. Vsi, ki so bili v cerkvi, so vidili hipoma altar močno razsvetljen, potem še le so slišali strašno zagermeti. Vsi smo bili za trenutek omamljeni, pa nesreče se nič ni zgodilo; le neko majhno pikanje smo občutili v nogah, kakor da bi mravlje po njih lezle. Pa čez nekoliko minut je bilo spet vse dobro. Maš-nika, gosp. Močnik-a, kteri so bili pri altarji, je strela od altarja nazaj potisnila; tudi oni so bili nekoliko omamljeni, pa škode niso nobene terpeli. Hvalili smo Boga, da nas je velike nesreče obvaroval, in bili smo veseli, da so strelo-zvodi v dobrem stanu bili.   Tako se ne more nesreča tako
v
sosedje na Stajarskem kaj skerbnejsi v tem, kakor naši rojaki na Krajnekem, kjer le pregostoma slišimo od takih nesreč, od zavarovanih pa premalo. Kdor hišo ima, pa ni zavarovan, nosi pečat na čelu, da ni vreden biti hišen gospodar!                                                             Vred.
lahko zgoditi. Ko so prečastiti Žabniški gosp. tehant Kulnik od te nezgode slišali, so berž nekega zvedenega moža k nam na goro poslali, da je strelozvode pregledal, al niso škode terpeli, in ako bi treba bilo, da bi jih bil popravil. Pa mož je vse v dobrem stanu našel. Vendar varnosti ni nikoli preveč.                                                       Fr. Fresl.
Iz Ljubljane. Ljubljanska hranilnica (šparkasa) je 23. dan t. m. razglasila svojo rajtengo od perve polovice tega leta, to je, od novega leta do konca mesca rožnika. Iz te rajtenge se vidi, da je v tem pol letu 2364 ljudi v hranilnici naložilo 259,233 gold., 30UO ljudem pa je hranilnica na kapitalu in činži nazaj plačala 358,397 gold. 38 kraje. Celo premoženje, ki je v njenem gospodarstvu bilo, je zneslo na koncu tega pervega pol leta 2 milijona in 828,858 gold. in 54 kr.,
—   na koncu lanskega leta pa 2 milijona in 876,483 gold. 94 kr. nov. dn. Ta rajtenga tedaj očitno razodeva tisti strah, kterega so letos nekteri plašni ljudje imeli, misleči, da zdaj in zdaj bo hranilnica na kant prišla in da bo zgubil svoj dnar, kdor ga kaj v hranilnici ima. Kako neumen je bil ta strah, sedaj vsak spozna, ko vidi, da hranilnica še zmiraj na tistih terdnih nogah stoji kakor je pred stala in da ima dnarja na kupe, zakaj iz očitno položene rajtenge se vidi, da je imela konec unega mesca 168,409 gld. 69 kr. gotovega dnarja v kaši; večino vsega druzega premoženja ima varno naloženo na posestvih; nekoliko ga ima tudi v obligacijah; nje lastno premoženje znaša 216,719 gold. 18 kr. Zdaj še le spoznajo plašni ljudje, ki so prileteli po svoj dnar v hranilnico, da niso prav storili, ker jim je nazaj vzeti dnar mertev ležal ali pa so ga kam drugam posodili, kjer ga ne bojo lahko nazaj dobili, — al prepozno je zdaj, se praskati za ušesi! Morebiti bo pa ta skušnja drugikrat ljudem dober izgled, da ne bojo neumnim govoricam verjeli, in bojo hranilnici izročeni dnar mirno v hranilnici pustili? Težko da! Kakor hitro jih bo spet kdo nalagal, mu bojo verjeli bolj ko svetemu pismu in bojo dirjali v hranilnico, kakor da bi jim za petami gorelo. Neumnost bo ostala na svetu, dokler bo kaj ljudi na njem! — Vodstvo dunajsko-teržaške železnice je razglasilo, da 25. dan p. m. grejo vozovi za ljudi spet dvakrat na dan iz Dunaja v Terst in iz Tersta na Dunaj.
Iz Ljubljane. Kakor na Primorsko, tako pride tudi na Krajnsko, Koroško in en del Štajarskega tako imenovana perva cesarska armada, ktera je začela 29. dan preteklega mesca iz Laškega marširati in se bo do konca tega  mesca  v ravno   imenovanih deželah   uselila,
—   za kako dolgo, ne vemo. Na Krajnsko pride v vsem skupaj 27,748 mož in 7077 konj, od kterih spade na samo mesto ljubljansko 2102 mož in 453 konj. Od najvišjih! poveljstev (^komand) pride v Ljubljano: ar m a d no, armadno-kerdelno, divizij no in brigadno komando. Razun teh pride eno d i vizij no in eno brigadno ko-kando v Višnjo goro, — v Krajn, Novomesto in Postojno pa pride povsod 1 brigadno komando. Sicer pa bo stanovanje armade po naši deželi, kakor smo za gotovo zvedili, tako-le razdeljeno: V Ljubljano in okolico njeno pride, razun tistih armadnih oddelkov, kteri so pridruženi višjemu armadnerau poveljstvu, še 1 batalijon love o v, 1 regiment pešcev in pa 1 baterija z 8 ka-nonami; — v Krajn in njegovo okolico, potem v Ra-dolico, Jesenice in Teržeč pride tudi 1 balijon lovcov, 1 regiment pešcev in pa 1 baterija z 8 kanonami; — v Postojno, Planino, Cerknico in Lož ravno toliko; pa tudi v Novomesto, Kostanjevico, Kerško, Ravne in Metliko toliko; in ravno toliko še v Višnjo goro, Litijo, Trebno, Zužem-berg, Turjak in Ribnico. Potem takem v vse Ust« kraje, v kterih se bo skupaj naselil 1 batalijon lovcov, i regiment pešcev in pa 1 baterija, pride okoli 6000 mož in čez 200 konj.   Na  Verhniko,  v Loko, Kamnik  in Dol
pride 1 regiment konj i kov, to je, blizo 2000 mož in okoli 1700 konj, — 9 baterij, vsaka z 8 kanonami, pride med Krajn, Preddvor, Moste in Smlednik, med Čemu če in Št. Vid; vsaka baterija šteje okoli 200 mož in okoli 140 konj. Da se v Ljubljani ne nabaše preveč armade, se bojo njene kerdela razdelili najprej po deželi; ljubljanska množica pride okoli 20. t. m.
Iz Ljubljane. Gospod minister bogočastja in nauka je po nasvetu škofijskega konsistorija gospod dr. Janeza Gogala in pa gospod Jož. Mama za gimnazijalna kateheta izvolil. — Gimnazij a I ne in realne šole so sklenile letošnje šolsko leto v sabo t o, mestna ljudska šola pri sv. Jakobu pa že več tednov pred, ker so v reduti, kjer je ta šola, vojaško bolnišnico napravili; nunske šole so se zaperle včeraj, glavne ljudske šole pa se bojo končale še le 6. t. m.; še le prihodnji mesec se bo končala živinozdravilska šola, v vseh Svetih pa, tedaj najzadnja, kmetijska-šola.
245