Foštarina ptac-ana,	..
resafflisas stevitica 60 vin.
Stef, 77.	¥ Ljubljani, ? petek dne 16. julija 1020.	Leto III.
Oglasi:
2a 1 mas X 60 inserainega stolpiča mali 80 vinarjev, nrafinš 1'20 K, poslano, posmrtnlce In reklame 2 K.
Večkratne objavo poptist.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah m petkih.
UpravnlStvo „Bomcvine" v Ljubljani, Sodna nlioa 8, Uredništvo ,,Domovino", Miklošičeva o. IS, Tel. 72.
Naročnina:
Zz celo „Bomov!no" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 S, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K. četrtletno 3 R, polletno 6 K, celoletno 12 S.
Italijani besnijo I
V TRSTU SO ITALIJANI ZAŽGALI NARODNI DOM, OROPALI IN UNIČILI VEC SLOVENSKIH TRGOVIN IN BANK. — TUDI NAŠ KONZULAT SO OPLENILI IN OPUSTOŠILI IN STRGALI NAŠO ZASTAVO! — VEC ČLOVEŠKIH ŽRTEV. —
ŠKODA OGROMNA.
Italija se nahaja pred notranjo revolucijo, ker se ne more gospodarska dvigniti, temveč pada iz dneva v dan v večjo revščino. V Italiji ni živil, ni premoga in tudi ne sirovin za industrijo in vse to se mora kupovati v inozemstvu za drag tuji denar in posledica teh obupnih gospodarskih razmer so stalni nemiri in upori, ki se pojavljajo1 eden za drugim, sedaj v tem—in potem zopet v drugem delu države in vse to vodi v gotovo pogubo, ker italijanski državniki ne znajo najti zdravila težki bolezni, v katero je 'zapadla Italija
in advokat Giunta, ki sta jugoslovansko troboj-nioo dvignila in si z njo krčila pot skozi goste vrste nahujskanih ljudi. Množica je drla za zastavo in zastavonošo dalje in dalje in je dospela pred Narodni dom, vlomilci, pa so popolnoma uničili pohištvo konzulata, pometali! spise na ulico, razbili pisalne stroje.
Drvenje druhali proti Narodnemu domu je bilo naravnost divje. Vse je tekmovala, da bi prej prišlo pred hotel „Balkan". Pobesnela množica je drvela deloma čez Rdeči trg, deloma po j ulici 30. oktobra, deloma po ulici Fabio Filzi,
Lahkomiselni italijanski državniki hočejo!Trg Oberdank pred Narodnim domom je bil odvrniti'pozornost ljudstva od bede, ki ga tlači,;kmalu poln ljudi. Ljudstvo na trgu se je trlo, z zunanjimi zapletljaji in so začeli v zadnjem vse je kričalo, suvalo, grozilo in silila naprej.
času na nezaslišan način izzivati naš narod in našo državo.
Najprej so nastopili v Splitu, kjer so dobili 47. pe
Močno z vojaštvom pomešanemu mescanstvu se je sedaj pridružilo še nedisciplinirano moštvo
dobro lekcijo, ker ko so> se predrznili streljati na našo obal in metati na njo ročne granate, je naše orožništvo otvorilo ogenj in mrtev je bil poveljnik italijanske vojne ladje. Temu dogodku so pa takoj sledili dogodki v Trstu, ki ostanejo večna sramota za Italijo, ker taki dogodki ne bi bili mogoči v nobeni kulturni, urejeni državi.
V naslednjem podajamo kratko poročilo o dogodkih v Trstu, iz katerega bodo čitatelii uvideli, da so italijanski nacionalisti v resnici zbes-neli.
Dogodki v Trstu.
brigade Ferrara. Cilj vseh je bil
Narodni dom; napad se je začel
Naskakovalci so začeli svoje delo z noži, revolverji in bombami. Zvenketale so šipe, tresla so se vrata in okna. Narodni dom ie postal pozo^-rišče strašnega boja.
Druhal je nanosila petroleja in bencina, polila je zI njim vse prostore in naposled stavbo zažgala od zunaj in znotraj. Narodni dom je začel goreti; česar ni mogla uničiti nasilna pest italijanskega ardita in njegovega častnika, je sedaj razjedal plamen, ki je malo po malem ugo-nabljal še one skromne ostanke, katerim nož in
I revolver nista mogla do živega. Takoj po dogodku v Splitu, o katerem je po- j Stavba je gorela. Plameni so objemali vrata ročalo italijansko časopisje skrajno neresnično ;n 0kna, balkon in streho.' Strop se je vsled na-
in lažnivo, se je začela v Trstu strupena agita cija proti Jugoslaviji in za v torek zvečer sta bila napovedana dva shoda.
V dvorani Dante je ob 17.30 uri italijanski invalidni major Celli otvoril shod, katerega so se udeležili pred vsem italijanski nacionalistični hujskači, dijaki, uradniki, častniki in vojaki. Po kratkem uvodu, v katerem je Celli slikal položaj, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov v Splitu, je predsednik shoda podelil besedo društvenemu tajniku, odvetniku Giunti. Giunta je začel hujs-kati proti Jugoslovanom in je kmalu pozval zbo-rovalce, naj gredo na ulico, kjer bodo dejansko pclkazali, kaj zmore moč in sila. italijanskega naroda. Dijaki in vojaki, uradniki in častniki so se kmalu znašli na cesti, odkoder so se takoj podali na trg Edinost, ker je bilo zbranih že precej ljudi in je govorilo več hujskačev.
Druhal se je napila in naužila besed in fraz hujskačev. Preveč je čula, da bi se mogla raziti mirno po mestu na svoje domove. Z velikim vikom in krikom se je množica razvila v sprevod, ki je drvel po Corzu in v ulici Mazzini je napadla jugoslovanski konzulat.
Vhod hiše, v kateri je konzulat, je bil zastražen s karabinijerji. Množica se ni dala zadržati in brzdati, demonstrantje so se poslužili kamenja, ki je začelo frčati v šipe. Nekaj demonstrantov, ki se jim je posrečilo vdreti v hišo in prostore konzulata, je nato vrgla z okna v drugem nadstropju jugoslovansko zastavo, katera je bila par dni pred temi dogodki izvešena. Zastavo je druhal sprejela s tuljenjem in divjimi vzkliki. Raztrgana je šla zastava iz rok v roke, dokler si jo nista ob koncu prilastila bivši častnik Bassi
žganega tramovja pričel polagoma udirati. In zdaj so se poljavili obupni prizori.
V hotelu je "prenočevalo več tujcev. Med njimi so bili tudi Italijani. V hotelskih sofbah je imel stanovanje tudi neki italijanski oficir, ki je vrgel med množica več! račnih granat. Skozi okno je razobesil italijansko trikoloro, da bi si s tem' rešil svoje življenje. To pa mu ni dosti pomagalo, rešiti se je moral na drug način.
Med ognjem so se vršili v notranjosti Narodnega doma strašni prizori. Potniki, ki so prenočevali v hatelu, so se sedaj prikazali pri oknih in jeli prositi pomoči. Spoznavši, da je v nevarnosti njihovo življenje, so hoteli skočiti na ulico. Množica, je tulila nanje in jim še vedno grozila s pestmi. Nesrečniki so začeli v obupu skakati na ulico. F.den izmed gostov, Hugon Ro-blek, se je vrgel iz tretjega nadstropja in padel na tla tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in obležal mrtev. Njegova) hči Josipina se je tudi vrgla z okna; vjeli so jo v rjuho. Poškodovana, pa je težko; vsled strahu je dobila vrhu tega napade blaznosti in le malo upanja je, da ozdra-.vi. Ostale ljudi, ki so bili v Narodnem domu, je druhal polavila, jih pretepala s pestmi in palicami in ranila z. noži ter jih nato odpeljala v vojašnico na trgu Oberdank, kjer jih je zaprla.
Strašni nečloveški dogodki so se pred Narodnim domom še vedno odigravali, toda druhali še ni bilo žrtev dovoli. S huronskim vpitjem je odšla skupina hujskačev pred pisarno drja. Vodu-ška na Oberdankovem trgu. Vdrla je v prostore, potrla pohištvo, opustošila odvetniški arhiv in pometala ostanke opreme in aktov na cesto. K sreči divjaki niso vedli, da je bil dr. Vadušek z
družino doma, zato se mu ni pripetilo nič zalega. Množica je razbila nato gostilno Lenček, ki se nahaja pri postajališču openskega tramvaja, pred kavarno Comercio, katero so tudi popolnoma demo! i rali.
Potem je druhal oplenila in uničila vse pohištvo! in spise pri Jadranski banki, pri Ljubljanski kreditni banki in pri številnih drugih slovenskih trgovinah, zavodih in zasebnikih, tako, da je skupna škoda naravnost ogromna, italijanski karabinjerji se pa niti prikazali niso, ali so pa mirno gledali to divjanje in celo sami divjali . . .
Kaj nam je storiti?
V Ljubljani je zavladala silna, nepopisna razburjenost, ko se je za vse ta zvedelo. Sejo' občinskega sveta je župan preložil na sobotol v znak protesta, zaradi italijanskega divjaštva v Trstu, ljudstva se je pa v ogromnem številu zbralo na prostoru pred „Sloiiom", odkoder se je podalo pred palačo deželne vlade, na katere balkonu se je po dolgem klicanju in čakanju pojavil dr. Brejc in zagotovil manifestante, da bo osrednja vlada v Beogradu, ki je sestavljena iz vseh strank in predstavlja voljo vsega naroda, storila, vse v zaščito naših rojakov onstran de-markacijske črte.
Manifestacije so se potem nadaljevale pred poslopjem divizijskega poveljstva in pred stanovanjem novega poveljnika dravske divizije, generala Dokiča, ki je prišel na balkon in izjavil, da narod lahko zaupa vladi in močni jugoslovanski armadi, kar je izzvalo pravi vihar navdušenja in ob vzklikanju kralju, regentu in armadi se je ljudstvo polagoma razšlo.
In kaj sedaj ?
Nekateri pravijo, da je vojna edina rešitev, mi pa mislimo, da treba najprej uporabiti vsa sredstva, ki nam stojijo na razpolago za mirna rešitev našega spora z Italijo, ker vojna je zadnja rešitev, ko je vsaka mirna rešitev že popolnoma nemogoča.
Naša vlada naj zahteva z vso resnostjo in vso odločnostjo: 1.) da italijanska vlada da nemudoma jugoslovanski zastavi popolnoma pravilno zadoščenje; 2.) da plača italijanska vlada da zadnjega vinarja vso škodo, nastalo po njeni malomarnosti, ker ni znala ali pa hotela preprečiti teh divjih izgredov in 3.) da Italija takoj zapusti zasedeno ozemlje, ki ga drži v svojih rakah samo glasom pogodbe o premirju, ne zna ali noče pa vzdrževati v teh krajih reda in miru in mirno dopušča, da se uničuje imetje in ubijajo mirni državljani.
To moramo zahtevati od one Evrope, ki se je vedno hvalila, da je šla v vojno za pravico, dopušča pa mirno take izgrede italijanskega podivjanega nacionalizma nad ljudstvom, ki je pričakovalo, da mu poraz Nemčije in Avstrije prinese težko pričakovano svoboda, pai je dočakalo še hujše suženjstvo.
To naj zahteva naša vlada, ker je v to upravičena in ako tudi to ne bo pomagalo, potem odklanja Jugoslavija vsako odgovornost za1 ono, kar bi odklonitvi teh zahtev moralo slediti.
Dopisi.
Iz Št. Vida na Dolenjskem. V nedeljo, dne 4. julija t. 1., je priredil štviški Sokol s sodelovanjem bratskih društev javno telovadbo. Mnogoštevilni gostje iz prostrane Dolenjske, daljnje Belokrajine in bele Ljubljane so prihiteli, da si ogledajo kraj, kjer je bil nedavno ustanovljen Sokol. Pogled na dolg sprevod, ki se je pomikal iz postaje proti Št,-Vidu, je marsikoga uveril, da je s tem pohodom Sokolstva, ki so si ga štviščanje že
se še ne ve. Pošiljatev odgovarja prilično potrebi Slovenije za en mesec. Ta sladkor bodo oddajale aprovizacije. Kako bo z oskrbo s sladkorjem pozneje, se še nič ne ve. Gotovo je, da so izkušnje zadnjih tednov trgovce zelo opla-šile. Nihče s več ne upa kupiti večjih množin, ker se boji izgub. In res: ljudje so zelo nervozni. Trgovec, ki je kupil sladkor po 70 K, ga danes prodaja po 52 K, če zahteva več, vse kriči. Mi smo mnenja, da bo sladkorja kmalu zmanjkalo. Nova kampanja je še daleč. Zato bo kazalo založiti se pravočasno.
g. Carina na mesne izdelke. Iz pisarne generalne direkcije carin se javlja, da se izvorna carina na. mesne izdelke zniža tako-le: za mast, gnjati in za soljeno slanino na 3 dinarje za kilogram, za salame na. 4 dinarje ter za klobase in suho meso na 2 'dinarja za kilogram.
g. Papirna industrija na Češkem. Lansko leto je bilo na Češkem 1512, na-Moravskem 342, a v Šleziji 165 tovarn za proizvajanje papirja. Od celokupne produkcije papirja porabi se za Čehoslovaško samo 20 odstotkov, vse ostalo se proda in izvozi v inozemstvo.
g. Sladkorna repa. V Čehoslovaški republiki se je posejalo letos 195.000'hektarov zemlje s sladkorno repo, približno za 10.000 hektarov več kakor lansko leto. V vsej Evropi z Rusijo n Ukrajino vred posejano je letos vsega skupaj 1,019.500 hektarov z repo, lani pa je bilo z repo posejanih le 901.248 hektarov.
g. Prodaja soli. Uprava državnih monopolov objavlja : Do nadaljnje naredbe naj se prodaja iz državnih skladišč: Zmleta sol v drobcih po 85 di-
toliko let želeli, Št. Vid za vedno osvobojen dosedanjih duševnih gospodarjev. Prapor bratske župe novomeške, ki se je pri tej priliki izkazala za posebno požrtvovalno, se je ustavil pred vhodom v Št.Vid, pred okusno izdelanim t slavolokom, kjer ga je pozdravila skupina narodnih noš, mladine in končno v zastopstvu občine brat Lavrič. Nato se je pomikal sprevod med vihrajočimi zastavami in visokimi mlaji čez Št. Vid na telovadišče, na kateri poti so ga vaščani iz vsake hiše z navdušenja polnimi „Zdravo"-klici pozdravljali in obsipavali s cvetjem. Ni še začela telovadba, ko se vlije nad vso pokrajino močan dež in začne padati toča, debela, da jo ne pomnijo osiveli ljudje. Vse je za trenotek obstalo. Da pa zašije za dežjem in točo solnce, to je vedel vsak kristjan, in tako se je tudi zgodilo. Še je malo pršelo, ko zasvira godba Sokolsko koračnico in občinstvo z navdušenjem pozdravlja prihod članov in članic, od katerih so posebno zadnje, kljub mokrim tlom in in drugim težkočam, brezhibno izvajale proste vaje. Vzorna vrsta na orodju je priborila nov venec društvom posameznih članov, oziroma novomeški župi. Ves nastop je točen dokaz resnega in požrtvovalnega dela Sokolstva ob vsaki priliki. Govor brata staroste dr. Vašiča, ki je odločno in ganljivo vzpodbudil štviščane k delu, je zaključil telovadbo in pričela se je veselica. Gostje in domačini so si s prijaznim srcem stiskali roke in se veselili tega sestanka, dokler ni prve na splošno žalost okoli polnoči odpeljal vlak proti domovini, kamor jim je še dolgo donel gromki ,,Zdravo" v slovo.	M. K-
Iz Trate. Gospod župnik na Trati izliva veliko ljubezen do demokratske stranke, posebno še do ,domovine" iz prižnice. Verniki se povprašujejo, kje je tisto mesto svetega pisma, ki zapoveduje tako grdo lagati o demokratski stranki, „Domovini" ter o Sokolstvu, kakor to dela politični govornik na prižnici župnije Trata. Gotovo ga je zelo potrla polomija Orlov ob priliki regentovega poseta v Ljubljani, da je sedaj na Sokole tako besen. Gospod župnik naj si naroči ,.Dokumente Koroščeve stranke", da bo še enkrat vžival slast govornikov svoje vrste in pisanje listov, kakor je „Slovenec".
Iz Trbovelj. V gostilni sedijo Cenck, Rudi in ge-rent. Prva dva dajeta za vino, tretji pije. Bliža se policijska ura. Krčniar postaja nemiren: „Bomo nehali!" Pa se mogočno odreže žejni gerent: ,,Dokler sem jaz tu, ni policijske ure!" In pili so do zjutraj. Ali je to prav, g. glavar? Ali je zverinsko vpitje v pozni noči v Goropevškuvem paviljonu dostojno? Kako se sestavljajo zapisniki tistim, ki ga cele noči napajajo, o tem bo govorila sodnija. Menda vendar še tudi klerikalna stranka zmore kakega dostojnega gerenta, kakor je bil g. Mr-cina, ako ga že v Trbovljah nočete poiskati in nam prihraniti nepotrebnih stroškov. Prosimo remedure, da ne bo smrdelo do neba!
Iz Litije. Medtem ko se „Slovenec" prereka, koliko je nastopilo Sokolov in Orlov ob priliki regentovega obiska v Sloveniji, se obenem tudi hvali, da so bili tudi v Litiji Orli v večini. Nas bi klerikalna laž niti naj-maitj ne vznemirjala, ker vemo, da Sokoli niso šli k sprejemu zato, da bi jih bilo več, ampak da pozdravijo in počaste svojega narodnega vladarja, po katerem so hrepeneli že takrat, ko je šmartinski farovž opravljal službo avstrijskih policajev in ovaduhov, ter naznanjal tajništvu SLS., kdo je sposoben, da se ga dekorira v avstrijski armadi z p. u. in p. v. Sumljivi klerikalni elementi se v javnosti kar tope in cede lojalnosti napram vladarski hiši, dočim se Orli ne ženirajo izpovedati, da so „bolj republikanskega prepričanja". Hinavci! Resnica je, da sta bila dva Sokola več pri sprejemu, kakor je bilo Orlov, Sokolic je bilo še enkrat toliko kakor Orlic, sokolskega naraščaja pa več kakor še enkrat toliko kot orlovskega. Resnicoljubov pa to prav nič ne ovira, da nalažejo celo svoje strankino' vodstvo in svoje časopisje, samo da ohranijo priznanje svojemu lažnivemu monarhizmu. Vemo, da vas bole dogodki, ki so se dogodili pri sprejemu regenta v Litiji, saj je bilo celo ministru Korošcu tako neprijetno, da je silil regenta stran od Sokolov z besedami: „Visočanstvo, idi-mo, idimo, nemarno više vremena." Ali se je mar bal, da bi ne izvedel regent, da nima klerikalni litijski okraj toliko zmožnega župana, da bi ga pozdravil pri sprejemu, tako da so mogli zato naprositi naprednjaka občinskega svetovalca g. Preželjna iz Litije? Ali ga je pa morda bilo sram, da izmed Orlic nobena ni bila toliko srčna, da bi mu izročila pripravljeni šopek, ampak so ga potem kar za vlakom vrgle.	Resnicoljub.
Iz ŽUŽemberka. Cuje se, da sedanji vodja občinskih poslov, znani avstrijski denuncijant in intimus pobeglega deželnega glavarja dr. šusteršiča, Ivan Vehovec, ki je za časa svojega županovanja napravil svojim soobča-nom toliko krivic in gorja, že zopet dviga svojo tiransko pest in žuga soobčanom z raznimi represalijami, seveda zato, da bi ubogo in teptano ljudstvo moralo klečeplaziti pred njim in živeti zopet v pasjem strahu, kakor za časa njegovega prejšnjega tiranskega županovanja pod klerikalno Šusteršič-Lampetovo strahovlado. Takrat je strašil ljudi z dr. Peganom in se bil na prsa: „Jaz sem hudič. Kdor se meni zameri, se hudiču zameri." Danes straši pa z dr. N. Dobro! Vehovec naj le straši. Njegovih hudobij ne pozabimo nikdar. Robota in rekvizicije nam ostanejo za vedno v živem spominu. S satansko zvijačo je Vehovec kot župan vedno zatiral vsakega naprednega in zavednega Slovenca v občini in ga denunciral in če se mu ni posrečilo, ga takoj uničiti, je udaril po njem in njegovi družini s krutim bičem maščevanja brez ozira na stan in starost. Seveda, to je tem lažje dosegel, ker je imel vedno vso avstrijsko lačenbergarsko, zlasti zlato-ovratniško uradništvo priklenjeno na kozarcu vina, na kaki postrvi itd. Zatorej ni bilo čuda, da je metal ljudi iz občinske pisarne in jih napadal na javnih cestah, ter pretepal hlapce kakor kak nemški srednjeveški tiran. Danes se ljudje povprašujejo, zakaj da se je Vehovec tako trudil, da je dobil občinsko upravo zopet v roke. Obenem pa je nastala med ljudstvom govorica, da so Ve-hovcu gotovo pošle vse tiste zaloge, katere mu je moralo ubogo ljudstvo med vojno na tako nepostaven način nanašati. Uboge kmetice se že zopet tresejo za perutnino in jajca, ker tega mu ne nanosiš nikdar zadosti. Vehovec je s tem dokazal, da njegov klaverni obstoj visi vendarle na občini sami. Zadnjič je v „Slovencu" neki pisec na-migaval na zaplenjeno usnje. Imamo mirno vest in čiste roke in pisca poživljamo, naj pride z dokazi na dan. Vehovec, župan, mu gotovo ne bo hvaležen, posebno ne,
če pridemo mi z aprovizacijo in usnjem še sedaj v tem kritičnem času na dan. Ravno tako ga bo gotovo močno zapeklo, če začnemo razpravljati o neki zapuščini in vinogradu.
g. Potreba sladkorja, Sladkorja nam primanjkuje ves čas, odkar imamo svojo državo. Dandanes sladkor ni več ,,luksus", ker ga potrebuje in pogreša meščan in obrtnik ravno tako kakor kmet in delavec, civilist tako kakor vojak! Obča potreba sladkorja je — poleg veriž-nikov, tihotapcev in špekulantov — tako neznansko visoko pognala cene sladkorju — najnižja 68' K, najvišja 82 K. To so cene, katere morejo zmagati le izvoljeni. Strokovnjak je pred davnim poročal, da se nahaja v Jugoslaviji več izdelovalnic sladkorja. Iz poročila je bilo posneli, da bi se nekatere dale vpostaviti po malem popravilu. Dvomili smo o tem, da se bo to pri nas zgodilo, ker pri nas niti najvažnejše gospodarske zadeve niso nujne, ampak se odlagajo in odlagajo, ali pa rešujejo slabše kakor po polovičarsko. Vaše poročilo v št. 75. o ,,domačem sladkorju" nas je tedaj naravnost iznenadilo. Od kod ste to dobili, Bog ve? Gotovo pa je bilo dozdaj neznano, da se je že niinolo leto pridelalo v Jugoslaviji, tedaj na domačih tleh, 15 milijonov kilogramov sladkorja. Ako je na pravi podlagi preračunje-no, da potrebuje Jugoslavija na leto le do 60 milijonov kilogramov sladkorja, ako je utemeljen račun, da se bo letos pridelalo v Jugoslaviji, tedaj doma, do 54 milijonov kilogramov sladkorja, tedaj pač smemo s tem računih, da mora cena sladkorju pri nas pasti, smemo pa tudi mirne vesti vsem konzumentom priporočati, da se naj še premagujejo, da naj ne kupujejo sedaj sladkorja po oderuških cenah! Svoj čas se je tudi trdilo, da bi naše tovarne za sladkor ne imele dovolj pese, ako bi se popravile in bi začele obratovati. Morebiti je dalo tudi to povod, da se ni delalo dovolj energično na popravilo in izpopolnitev sladkornic v Jugoslaviji? A!i bi se del potrebne pese ne mogel dobiti iz Madžarske, čehoslo-vaške republike? Ali se je v tem oziru kaj podvzelo, kak je bil uspeh? O tem nam ne mara noben strokovnjak poročati, dasi bi bilo tako poročilo važno! Za izdelovanje vžigalic baje tudi imamo saj eno celo tovarno v Jugoslaviji. Ali ta saj obratuje? Koliko producira? Morebiti bi se dalo tudi oderuške cene vžigalic s pomočjo domače izdelovalnice znižati, če ne izpodnesti?
Dr. Fr. Jurtela.
Dostave k uredništva. K dopisu, čigar namenu se popolnoma pridružujemo, bodi omenjeno še to-le: Naše tvorniee sladkorja (večinoma po Banatu) so bile v težavah, ker jim je manjkalo premoga in se je bilo mnogo sirovine pokvarilo. Izdelati morejo 4 do 6 tisoč vagonov. Letos so izdelale 1500 vagonov. Tovarne se neprestano izpopolnjujejo. Ker je upati, da nam Pečuh ostane ali vsaj njegov premog, bo produkcija vedno rednejša, ker razvoj vendar ne gre tako naglo, naša država pa rabi 6 do 8 tisoč vagonov, bo treba torej ustanoviti še mnogo tovarn, da se bomo sami povsem pokrili. Minula zima je bila v znamenju težke borbe za sladkor. Cehi so zahtevali štiri vagone pšenice za 1 vagon sladkorja. Pogodba se je sklenila, a ne izvršila. Dobili pa smo sladkor iz Banata pa tudi čez Trst. Zdaj ima Slovenija dobiti 60 vagonov ameriškega sladkorja. Prodajal se bo po 43 K. Danes je v Ljubljani cena sladkorju 48 K. Cene bodo še padale vzporedno z izboljšanjem valute. Za sladkorno peso se zanima krški okraj. Sedanja vlada pa ne stori nič za to dobro idejo. Poverjenik Jan je samo figurant.	__
Gospodarstvo.
g. Tovarne špirita. Direkcija posrednjih davkov je dovolila, da se v Jugoslaviji sme otvoriti 20 novih tovarn za izdelovanje špirita. Z novo vladino odredbo je ukinjen monopol za proizvajanje alkohola ter se bo vsled tega v državi špirit proizvajal svobodno!
g. Naša živinoreja. Glasom! statističnih podatkov imamo danes v Jugoslaviji 5,496.530 goved in 4,840.450 svinj, kar pomeni, da smo v tem oziru za Danska nabogatejša dežela, v Evropi. Ovac imamo 9,771.980 in smo za Bolgarijo na prvem mestu. Število naših koz znaša 2,447.949. To naše bogastvo na živini in drobnici predstavlja vrednost štirih milijard kron.
g. Kanal Beograd-Solun. Kakor javljajo iz Aten, je nedavno odpotovala v Beograd skupina francoskih inženjerjev v svrho proučevanja vpra_ šanja o gradnji kanala v dolžini 600 kilometrov, ki bi vezal Beograd s Solunom. Po njem bi mogle ploviti' ladje do 10.000 ton. Vprašanje tega kanala je za našo državo ogromne važnosti, ker bi se z ozirom na plovstvo po Donavi in Renu na ta način spojilo Severno in Sredozemsko morje.
g. Nova fabrikacija jekla. Kakor poročajo belgijski listi, je velika belgijska družba za. izdelovanje jekla „Ougree Marihaye" od nekega francoskega inženjerja kupila za en milijon frankov patent za neposredno izdelovanje jekla i'z železne rude, pri čemer se koks nadomešča z navadnim zdrobljenim premogom. Poskusi z novim načinom fabrikacije jekla so imeli baje popoln uspeh.
g. živež za Avstrijo. Ministrstvo 'za poljedelstvo objavlja, da centralni upravi za trgovinski promet z inozemstvom odstopi za izvrševanje pogodbe z Avstrijo 1500 vagonov pšenice po 160 do 180 dinarjev in 4000 vagonov koruze po 95-50 do 120 dinarjev za kvintal.
g. Sladkor. Velika pošiljatev sladkorja za Slovenijo (amerikanski sladkor v zrnju) se je iz Sardinije odpeljala 7. t. m. Kdaj pride v Trst,
narjev v zlatu za 100 kilogramov, bela morska sol po 80 dinarjev v zlatu, siva morska sol po 75 dinarjev v zlatu, industrijska (denaturirana) sol po 65 dinarjev v srebru in angleška sol (za klavnična podjetja) po 100 dinarjev v zlatu. Mo-nopolska taksa, na sol je zvišana na 25 dinarjev v zlatu za 100 kilogramov ter se pobira pri carinarnicah ob uvozu soli iz inozemstva.
g. Letina v Bosni. Iz raznih krajev Bosne prihajajo jako povoljna poročila o stanju letine. Posebno dobro so obrodile češplje. Vreme je ugodno in doslej ni poročil o toči ali kaki nevihti. V Hercegovini pa se pritožujejo, da so kobilice napravile znatno škodo in da tudi vinska trta nič posebno dobro ne uspeva, ker se je vsled preobilnega deževja lotila bolezen.
g. Pridelovanje lanu v Rusiji. Pred vojno pridelalo se je v Rusiji letno 20 milijonov pudov lanenega prediva (1 pud je 16.4 kg), dočim je lanska žetev znašala le 4.5 milijonov pudov. Letošnja žetev bo baje še neugodnejša, tako da ne bo preostalo ničesar za izvoz. Po poročilih švicarskih industrialcev bodo zaloge 1 a«enega prediva v Rusiji komaj še zadostovale, da bo mogla na komaj eno tretjino omejena platnena industrija delovati še do konca, letošnjega leta. Pomanjkanje ruskega lanu je glavna težkoča za evropsko platneno industrijo, ki je bila doslej navezana na dovoz iz Rusije. V tem večji meri pa ie začela Amerika pridelovati lan. V Kanadi, kjer je bilo leta 1914-posejanih z lanom 1400 ak-rov, se je lansko leto z lanom! posejalo nad 25.000 akrov. Število predilnic se je od 9 pomnožilo na 47.
Politični pregled.
Čez kake tri mesece se bo vršilo
ljudsko glasovanje na Koroškem
in zato so Nemci podvojili svojo agitacijo—ampak brez uspeha, ker ljudje so imeli časa dovolj za razmišljanje in sprevideli so, da jih čaka v Avstriji samo gospodarski pogin, medtem ko so dani v Jugoslaviji vsi pogoji za zdrav go-podarski razvoj. Celovec brez južne Koroške ne more živeti in zato napenjajo celovški Nemci in nemčurji zadnje sile, da bi ljudstvo v južnem delu dežele pregovorili, da bi glasovalo za Avstrijo. Zaman ves trud, v južni Koroški več ne bo gospodaril Nemec in ko se južna Koroška odloči za Jugoslavijo, ne bo preostalo niti Celovcu in njegovi severno-zapadni okolici nič drugega, kot da giasuje za Jugoslavijo. Zato smo radi koroškega ljudskega glasovanja lahko brez skrbi, ker ono bo izpadlo gotovo v našo koristr
V osrednji vladi v Beogradu se pojavljajo vedno nova
nasprotja med radikalno-klerikalno koalicijo in demokrati,
česar so pa največ krivi naši klerikalci, posebno njihov zastopnik v osrednji vladi, dr. Korošec,
ki bi najraje videl, cla bi ostala na Slovenskem klerikalna strahovlada za večne čase, kar se mu pa ne bo posrečilo, ker zastopa ministrski predsednik dr. Vesnič stališče, da se mo|ra izvršiti dogovor, sklenjen z ozirom na pokrajinske vlade takrat, ko se je v Beogradu sestavljala koncentracijska vlada.
Medtem pa demoratična stranka pridno prireja politične shode, posebno po nekdanji Srbiji in Vojvodini in
sijajno uspeli demokratski shodi
dokazujejo, kako raste v ljudstvu zaupanje v demokratično stranko, kako raste njena moč in kako silno so nazadovali posebno v mejah nekdanje Srbije zavezniki naših klerikalcev, radikalci. Ker se to dogaja tudi na, Hrvatskem in v Bosni je lahko umljiv strah radikalnoHkleri-kalne zvezte pred volitvami, ki bodo pomedle pri nas z ostanki avsfcrijakairstva, dalje proti vzhodu pa z ostanki Protičevega' nazadnjaštva.
Na splošno se pa Jugoslavija na znotraj in na zunaj utrjuje,
navzlic vsem italijanskim izzivanjem
v Splitu in Trstu in je že dosti močna, da na. taka izzivanja ne molči in zato tudi molčala ne bo. Vsekakor so prišli naši odnošaji z Italijo do kritične točke in rešitev spora se ne bo moo-la več dolgo odlašati. Naš spor z Italijo stopa po dogodkih zadnjih dni v ospredje evropskega političnega zanimanja.
Na vzhodu Evrope se pa dalje odigrava
poljska tragedija,
ruska armada se že nahaja tik ob gališki meji, poljska armada je pa takorekoč v razsulu in Poljska bo rešena samo, ako Rusi privolijo v pogoje za premirje, kakor jih je predložila Anglija. Po teh pogojih se umakne poljska armada na poljsko ozemlje in potem se začno mirovna pogajanja. Upati je, da Rusija v te pogoje privoli, ker s tem je dosegla kapitulacijo imperializma poljskega plemstva (ki se ga nikakor ne sme zamenjati s poljskim narodom), imperialističnih namenov proti Poljski pa Rusija menda takointako nima. Poljakom pa od srca želimo, da bi so svojo državo v njenih narodnih mejah čim prej uredili in jo utrdili na znotraj, kakor tudi na zunaj, ker v Nemčiji bodo oni imeli večnega sovražnika.
kaz brezvestnega zlorabljanja državne moči, kakor znajo in se upajo to edino le klerikalci, katerim država ni nič, če jim ne služi.
Novosti.
Beležke.
b. Zloraba državne oblasti v klerikalne svrhe.
Kakor smo izvedeli, posluje na deželni vladi poseben oddelek, ki vodi briga za mariborski orlovski tabor ali kakor ga zagrebška »Narodna Politika" imenuje, »Katoliški shod". Stvar je naravnost gorostasna, toda kakor vse kaže, popolnoma resnična. Kraljevska deželna vlada se je sedaj tudi formalno izpremenila v načelstvo SLS! Poverjenik za, notranje zadeve Remec je izdal na vse politične oblasti ferman, da marajo obisk klerikalnega tabora na vso moč »podpirati", to se pravi, siliti odvisne ljudi, da; gredo v Maribor poveličevat slavo klerikalne stranke. Državnim uradnikom je obljubljen poseben petdnevni dopust zta potovanje na orlovski tabor in ta dopust se ne bo vračunal v zakonito dopustno dobo! Ne vemo, ali namerava g. Brejc ad majorem Dei gloriam, tiste dni proglasiti normo za državne urade, ki se nahajajo pod njegovo in njegovih poverjenikov pestjo. Znano je nadalje, da. je g. Korošec takrat, ko je še v piijetnem tete a tete z gospodom Protičem vodil državne posle, izposloval za Orle veliko državno subvencijo, iz katere plačujejo klerikalci posebno za dijake vse stroške udeležbe, da je dovolil kot železniški minister vsem udeležnikom klerikalnega shoda posebne olajšave1 nai železnicah, med tem k'o je našim dijakom moralo ministrstvo za. prosveto izposlovati poseben kredit, da jim je omogočilo olajšave na železnicah za počitniška potovanja! Klerikalci so končno nabavili (kako, to bo treba še dognati) ogromne množine blaga za čukovske kroje, ki ga sedaj delijo vsakomur, kdor se obveže, da bo prišel v Maribor v kroju. Za blago je treba naplačati 20 K, ostalo bo pa menda Bog dal. Na ta način upajo klerikalci pomnožiti svoje orlovske vrste, v katerih bo korakalo več k'akor polovica »preoblečenih" statistov, po priliki tako, kakor ona slavna »orlovska" godba, ki je zmešala čukom pri defiliranju pred prestolonaslednikom korak. Priprave za mariborski klerikalni tabor so do-
n. Napredne organizacije po deželi prosimo vljudno, na naročajo za agitacijo večje število najnovejše brošuricc »Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 1014", ki je silno propagandno sredstvo proti za nas Slovence zelo škodljivemu klerikalizmu. Je najsigurnejši strelec, ki ne more zgrešiti svojega cilja.
n. Zločin nad domovino" je naslov neki, brošuri, za katero uprizarjajo naši klerikalci divjo agitacijo po deželi. Mi pa pravimo, da je klerikalna stranka napravila res zločin nadl domovino leta 1914 s svojim denuncijantstvom, ko je spravila po nedolžnem pod ključ toliko slovenskih sinov. Prijatelj, čitaj: »Dokumente Koroščeve stranke iz leta 1914", katerih ni v stanu nihče ovreči, in premišljuj . . .! Ozri se na klerikalno stranko, kako jezuitsko se obnaša danes in izkuša obdržati se zopet na površju! Ko si prečita! to brešurico, daj jo| drugemu, ta tretjemu itd., dokler je nima sleherni zapeljani Slovenec v rokah. Izpregledati mora po tem čtivu vsakdo, kdor ni obit z deskami. (Naroča se v upravništvu »Domovine", Ljubljana, Sodna ulica št. 6. Cena 4 K.)
n. Kmetje za kraljevsko mizo. Na svečani pojedini v Zagrebu sta bila tudi dva kmeta i'z Gračana v narodnih nošah. Izjavila sta kraljeviču Aleksandru: »Naša deca in vnuki bodo govorili o tem, kako smo bili kmetje počaščeni od našega narodnega vladarja, da smo z njim za mizo sedeli, jedli, piL; in se razgovarjali. Hvala Tebi, kraljevič; počaščenja, k1': si ga nama izkazal, Ti Gračanci nikdar ne pozabijo."
n. Za vse enaka obleka. Ministrstvo zh, prehrano' v Pragi se bavi z namero, da ustanovi samo en tip materiala. Vse tovarne bodo zavezane, da izdelujejo le eno vrsto materiala, kooperative pa bodo prodajale ta material po tovarniški ceni. Na ta način naj bi se uvedel le en tip obleke in perila. Ne bd se delalo' izjem in tudi ministri bodo nosili obleko iz določenega materiala.
n. Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo 18. julija 1920 popoldne na senčnatem Fernadovem vrtu ljudsko veselico. Sodeluje domžalska godba in pevsko društvo »Zarja" iz Tacna. Paviljoni bodo nudili vsakovrstna okrep-čila in za neprisiljeno zabavo je preskrbljeno K obilni udeležbi vabi odbor za zgradbo Sokolskega doma v St. Vidu.
n. Obrtniki na Koroško! V nedeljo dne 18. julija 1.1. priredita »Deželna zveza obrtnih zacfrug v Ljubljani" in »Občeslovensko društvo v Celju" obrtni shod v Borovljah. Udeležencem je na progi južne železnice in državne železnice Karlo-fvac-Ljubljana, dovoljena polovična vožnja, in sicer proti izkaznici, ki jo dobe udeleženci pri včlanjenih zadrugah in obrtnih društvih. Dnevni red je sledeči: Ob 5. uri zjutraj odhod iz Ljubljane glavni kolodvor, prihod v Borovi je ob 9. uri. Ob 10. zborovanje obrtnikov, ob 12. uri sprevod, po sprevdu obed v raznih gostilnah, v katerih bodo obrtniki razdeljeni po strokah, da se lahka tudi o svojih strokah pogovore. Ob 14. uri ogled jeklarne in puškarne. Ob 15. uri ljudska veselica z godbo in tamburanjem, petjem itd. Ob 21. uri odhod i'z Borovelj. Na zborovanju obrtnikov bodo zelo važne točke na dnevnem redu in bodo poročali tovariši: Rebek, Ur-bančič, Zelenik in Franchetti. Potrebno je, cla bode na shodu zastopana vsaka obrtna zadruga vsaj z enim zastopnikom. Opozarjamo še, da si naj udeleženci po možnosti vzamejo s seboj nekaj jestvin, ker se je radi velikega navala v Borovljah bati pomanjkanja. Vzemite s seboj tudi kozarce, oziroma vrčke. Ta obrtniški izlet ne izvira.le iz namena, tesno organizirati slovensko obrtništvo, marveč iz notranje potrebe obrtništva, da se seznani s koroškimi obrtniki, s katerimi doslej še nismo bili v stikih in da si pridobimo tal jugoslovanski državni misli v onih krogih Koroške, med katerimi je nezaupanje do naše države najbolj cvetelo in da na ta način po možnosti pripomoremo k lepšemu uspehu se bližajočega glasovanja. Tovariši! Kliče nas narodna in stanovska dolžnost. Kličejo nas naši koroški tovariši-obrtniki. Ne zamudite ugodne prilike, pokažite zavednost in moč slovenskega obrtništva nezavednemu delu jugoslovanskega
Korotana. Zasledujte nadaljnja potrebna obvestila v časopisih!
n. »Kako srečen je biti Avstrijec" je naslov uvodniku, ki ga je prinesel klerikalni »Slovenec" začetkom vojne. Človeku, ki si nekoliko osveži spomin na pretekle predvojne čase in premotriva današnje klerikalno časopisje, se zdi, da . je prišel na drugi — narobe svet. Naši klerikalci obračajo plašč po vetru. Kar so včeraj preklinjali, danes blagoslavljajo. Nikjer na svetu ne bi mogla biti mogoča taka kameleonska stranka kakor le pri nas Slovencih. Prepričani smo, da bo naše ljudstvo, ki ni zabito, izpregledalo in začelo misliti, med kakšno družbo je zašlo. Nikjer značajev, nikjer poštenosti, nikjer pravih mož! Same šviga-švaga, same šalobarde, sami figa-možje! Svetujemo pač vsem pouka željnim Slovencem, naj čitajo in razmotrivajo najnovejšo brošurico „Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 1914" Gena 4 K. Dobiva se v upravništvu „Domovine'1 v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Somišljeniki, ne pozabite svoje dolžnosti!
n. Povodom 400Ietnice, odkar je Martin Luter sežgal papeževo bulo, se bodo vršile letos na Virtemberškem velike slavnostj', h katerim bodo povabljeni zastopnik)! vseh narodov, ki so sprejeli Lutrove nauke.
n. Esperanto v šolah češkoslovaške republike. Češki naučni minister je odposlanstvu esperan-listov, ki so posredovali radi uvedbe poučevanja esperanta v šolah češke republike, odgovoril, da bo udejstvitev njihove želje z vsemi silami podpiral. On sam je velik prijatelj esperanta. Obljubil je, da bodo že prihodnje šolsko leto vsi učiteljji, ki so zmožni tega mednarodnega jezika, dobili dovoljenja, dal poučujejo esperanto kot prost predmet.
n. 2098 otročičev je pr:šlo v prvem poluletju v Pragi na svet. Zanimivo je razmerje med številom moških in ženskih novorojenčkov. Moških se je rodilo namreč trikrat toliko kakor deklic.
• n. že drugo italijansko letalo nad Ljubljano. Predrznost Italijanov presega že vse meje. Komaj par dni je preteklo, odkar je bilo d'Annun-zijevo letalo, k'i je plulo nad Ljubljano, na po-vratku skozi Slavonijo sestreljeno, in že v sredo dopoldne je krožilo nad Ljubljano v sumljivi višini zopet novo italijansko letalo, ki je odplulo potem v smeri proti Zagrebu.
n. Kdor želi potovati v zasedeno ozemlje, mora vložiti pri italijanski delegaciji v Ljubljani pismeno vlogo in navesti ime, priimek, ime očeta, matere, kraj, dan in rojstno leto in kraj pristojnosti, ulico in hišno številko, kjer prebiva in kamor želi potovati ter razloge potovanja. Vloge ni treba opremiti s kolkom, prosilci pa se prosijo, da prilože potrebne poštne znamke za morebitni pismeni odgovor.
n. Dr. Heinrich Friedjung, zrrani dunajski zgodovinar, ki pa se je zadnja svoja leta bolj pečal z blatenjem Jugoslovanov, kakor pa z resnim delom, je v torek, v starosti 70 let, umrl na Dunaju. Kakor znano, si je dr. Friedjung z znanim skrpucalom o veleizdajniškem gibanju na Hrvatskem, kar je imelo za posledico znana dva škandalozna procesa — veleizdajniški proces v Zagrebu in pa Friedjungov proces — doživel svetovno blamažo in z njim vsi, ki so ga poslali po kostanj v žerjavico. Friedjungu je bilo še usojeno, cla je še doživel ujedinjenje troimenega naroda, protij kateremu je bilo naperjeno vse njegovo delovanje v zadnjih letih.
n. Spomenik sarajevskim atentatorjem nameravajo odkriti Čehi v mestu Terezinu, odkoder so za, časa Sokolskega kongresa v Pragi prepeljali tamkaj pokopana trupla v Sarajevo.
n. Zdravilišča za tuberkulozne. V Beogradu se snuje Zdravstvena banka z glavnico desetih milijonov dinarjev. Glavni namen nove banke je ustanavljanje zdravilišč za. tuberkulozne v raznih krajih Jugoslavije.
n. V valovih Save je izgubil svoje življenje medicinec Fran Horvat iz Prevalja na Koroškem.
n. Nesreča ali kaj? V Kresnicah so potegnili iz Save truplo poručnika M. Baloha^ ki sa ga že več dni pogrešali v^ Ljubljani. Truplo je bilo popolnoma golo in je imelo na glavi močno poškodbo.
n. Toča je v nedeljo dopoldne močno poškodovala polja in vinograde viniške in preloške oibčine. Najhujše je divjala po Ziljah, kjer je uničeno skoro vse. Tudi v vaseh Radovica, Slamna vas, Radoše, Bojanja vas in Krašnji vrh je toča skoro popolnoma, ponekod le deloma uničila trtje in še nepožeto žito. Mestoma je bila toča debela kakor kurja jajca.
Zadnje vesti.
Iz narodnega predstavništva.
FINANČNI PRORAČUN.
Beograd, 15. julija. (Izv. por. ,.Domovine".) Danes se je vršila seja finančnega odseka, na kateri se je obravnaval proračun, ki ga je predložil finančni minister Stojanovič. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi vprašanje, ali se boi monopol razširil na celo kraljevino. Zastopnika demokratov dr. P u c in dr. B r e z i g a. r sta izjavila, da ne moreta razpravljati o stvari, dokler ne bodo predloženi poslancem zakoni, ki se hočejo razširiti na celo kraljestvo, izrekla sta se tudi proti razširjanju starih in uvajanju novih monopolov.
Finančni minister Stojanovič zahteva, da se finančni proračun sprejme! v kratkem. Demokratski govorniki sol naglašali, da je to nemogoče, dokler se ne rešijo vsa finančna vprašanja in da je za proučevanje take predloge treba najmanj 2 do 3 mesece, kajti polslanci nikakor ne morejo prevzeti odgovornosti za tako velika bremena, dokler se ne izkaže, ali jih zamore narod sploh prenesti.
ODMEV SPLITSKIH IN TRŽAŠKIH DOGODKOV V NARODNEM PREDSTAVNI ŠTVU.
Beograd, 15. julija. (Izv. por. Domovine".) Vest o dogodkih v Trstu je napravila na vso srbsko javnost silen vtis. V narodnem predstavništvu, kjer je bila danes razprava o dogodkih v Splitu, je vladala velika napetost. Poslanec dr. Čok je imenom Demokratske zajednice stavil glede tržaških dogodkov na, ministrskega predsednika vprašanje in zahteval od vlade, da zahteva od Italije popolno zadoščenje in da se obenem obrne tudi na entento s prošnjo, da zasede s francoskimi, angleškimi in ameriškimi četami ne samo Trst, ampak sploh vse Primorje. Dr. Vesnič boi na vprašanje odgovoril jutri. Posl. dr. P u c in tovariši so vložili o tržaških dogodkih obširno interpelacijo1.
Odgovarjajoč na vprašanje demokrata Gri-sogona glede dogodkov v Splitu, je dr. Vesnič naglašal, da ne zadene naših organov in ljudstva nobena krivda.
Zunanje - politični položaj se presoja resno. Pripoveduje se, da je Italija za Split zahtevala od nas zadoščenje, in sicer z zelo kratkim rokom. Naša vlada pa hoče počakati, da bodo končana poprej naša uradna poizvedovanja, kakolr tudi preiskava, ki je vodi ameriški admiral Andrevvs.
VPRAŠANJE SESTAVE POKRAJINSKIH VLAD.
Beograd, 15. julija. (Izv. por. „Domovine".) Ministrski svet. je imel opoldne sejo, na kateri se je razpravljalo vprašanje sestave pokrajinskih vlad. Vsled pretiranih zahtev dr. Korošca) je ostala stvar zopet na mrtvi točki. Dr. Korošec je zahteval za Dalmacijo poverjeništvo za. notranje zadeve in socialno skrbstvo, za Bosno poverjeništvol za. socialna skrbstvo in narodno gospodarstvo, za Zagreb poverjeništvo za socialno skrbstvo, za Slovenijo pa razen predsedstva tudi poverjeništvo za socialno skrbstvo, prosveto, notranje stvari in kmetijstvo. Ministrski svet je trajal do dveh popoldne.
Demokratska zajednica je na svoji popoldanski seji sklenila, da glede vprašanja pokrajinske vlade odločno vztraja na svojem dosedanjem sta-
lišču, v izvoznem, vprašanju pa bo preprečila vsako eksploatacijoi našega narodnega premoženja.
ZA ADRIJO!
LDU Trst, 14. julija. Dan pred barbarskimi grozodejstvi proti tukajšnjim Jugoslovanom je Fascio Triestino di Combattimento (Tržaška zveza bojevnikov) objavil na meščanstvo hujska-joč manifest, v katerem trdi najprej, da so Ita-ljani, navdahnjeni od plemenitega, čustva hu-manitete, pustili povojni narodom, s katerimi so bili prej v sporu, najširšo svobodo misli, vere, jezika, kulture, združevanja in tiska. Dogodki v Trstu, Valoni, Bariju, Ankoni in Prvačini, nadaljuje manifest, pa so dokazali, da sovražniki Italijanov razvijajo ostro propagando, ki naj bi ovirala, da začnejo Italijani z marljivim delom obnovo. Nekaj dni sem, trdi manifest, je postal Trst ognjišče najsrboriteje razkrojevalne propagande : po ulicah, po trgih, v uradih, po hišah, v javnih lokalih se znaničujejo> Italijani in se snujejo zarote proti Italiji. V Trsti prihajajo sumljive skupine propagandistov, dobro opremljenih z denarjem in tiskovinami in založenih z zlatom iz velikh centrov Beograda, Ljubljane in Zagreba. Manifest zaključuje: Proti temu nevarnemu početju nastopamo mi kot inicijatorji velike kampanje čiščenja (epiracije) in nevtrali-zacije. Zakladniki svetega idealizma naših mu-čenikov in junakov se ne bomo ustrašili nikake ovire-, ne oseb, ne stvari in smo odločeni porabiti vsakršno sredstvo, tudi najbolj nasilno, da bo le domovina rešena. Meščani! Odprite oči, nastavite ušesa in denuncirajte brez obzira. Pri-jative nam vse one, ki žalijo ime Italije in vse one, ki kujejo zarote proti Italiji. Mi iih bomo žigosali, kakor zaslužijo.
LDU Bakar, 15. julija. Kakor v Splitu in v Trstu so Italijani zdivjali tudi na Reki. Njihovo divjanje ni bilo nič manjše kakor ono v drugih zasedenih krajih naše domovine. Vsled tega postaja položaj našega naroda vsak dan bolj kritičen. Zjutraj se ne ve, kaj se bo zgodilo popoldne." Italijani na Reki so začeli p.ogrome v torek po>-poldne. Prijeli so trije naše ljudi, in sicer samo z,aradi tega, ker so ti na ulici med seboj govorili hrvatski. Na kvesturi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klofutaji i« jim rekli, da je to na-rada za Split. Eden izmed arditov je enega izmed naših ljudi napadel z bodalom. Da se napadeni v zadnjem trenotku ni obranil z roko, bi ga bil ardit. zabodel. D'Annunzijeva vojna drhal se je ves dan pripravljala, da napade Sušak. V zadnjem trenotku je na. povelje D'Annunzia samega opustila toi namero. Medtem so redne italijanske čete na Sušaku zabarikadirale most in izdale povelje, da ne srne nihče po dvajsetih na Sušaku biti na ulici. Italijanska vojska, je bila ves dan alarmirana. Imeli so strojne puške in zasedli obal vzdolž Rječine do kopališča. Čeprav je izgledalo, da so vse to naredili, da ščitijo sušaško prebivalstvo, so po ulicah v večjih gručah demonstrirali proti domačemu prebivalstvu. Upili so, da so se pripravljali, da se zedinijo z D'Annunzijevimi arditi z Reke in da odidejo slavno z njimi zasesti Bakar. Kakor se je naknadno doznalo, se je vse to pripravljalo po nalogu z najvišjega mesta v Rimu. — Včeraj je prišlo na Reki do nečuveivih italijanskih demonstracij in razbojjstev. Italijani, podpirani po arditih, so napadli in plenili vse naše trgovine. Prizanesli niso niti našim denarnim zavodom. Tako so naj-
prej napadli trgovino čevljev Blažič, ki so jo popolnoma, opustcšiii in blago do zadnjega kosa odnesli. Popolnoma uničena in izropana je tudi trgovina Kcmljanec i drug. Posebno barbarski sta uničeni knjigami Sikič in Trbojevič, kjer so demonstranti razbili in zažgali vse police, knjige in ostalo pohištvo pa pometali v morje. Medtem je skupina arditov, med katerimi je bilo tudi mr.ogo reških Italijanašc v, navalila na prostore podružnice Prve hrvatske štedionice in Zadružne banke, kjer so razbili izložbena okna in jih oropali. Zelo je trpela Poljedelska banka. Opustošeni so tudi uradni prostori paroplovne družbe Ungaro-Croata. Tolpe so popolnoma podivjale , prizanesle niso niti lekarnam, katerih lastniki so Jugoslovani. Zelo je trpela lekarna Babič, Budakova lekarna pa, je tako opustošena, da je ni več spo>znati. — Demonstranti so začeli preganjati naše ljudi. V zadnjih dveh dneh je bilo aretiranih zelo mnogo Jugoslovanov, med njimi župnik dr. Rački, in sicer zato, k'er je na Petrov dan v molitvi za kralja Petra rekel: »Čuvaj ga, Bog, pred sovražniki". Karabinjerji so te besede razlagali tako, da je duhovnik pri tem mislil na Italijane. Včeraj se je govorilo po mestu, da so. te žrtve odškodnina za Split. Med Jugoslovani na Reki viada velika razburjenost. Nihče se več ne upa na ulici. Doslej pa. še nihče ni izkušal preprečiti vandalsk^ga divjanja D'An-nunzijevih arditov.
LDU Trst, 15. julija. Iz Istre prihajajo poročila o grozodejstvih, ki jih Italijani uprizarjajo na našem prebivalstvu. Kakor v Trstu so zažgali Narodni dom tudi v Puli, Pazinu, Buzetu in v drugih krajih Istre. Jugoslovansko prebivalstvo ni več varno svojega življenja.
LDU Trst, 15. julija. Po najnovejših poročili11 je bil napad na Narodni dom skrbno pripravljen irr naročen. Demonstranti so bili preskrbljeni s potrebnim orodjem in z veiiko množino goriva. Sestavljen je bil natančen seznam jugoslovanskih odvetnikov in tvrdk. Bencin so prinesli iz bližnje vojašnice. Narodni dom je gorel od 18% do opoldne drugega dne. Ognjegasci so se omejili le na to, da so ščitili sosedna poslopja. Niti najmanjšega poizkusa, niso naredili, da udušijo ogenj v Narodnem domu. Jugoslovani so zelo vznemirjeni in preplašeni. Povsod zapuščajo svoja domovja ter prihajajo v Jugoslavijo. V Trstu s"o se ropanja po zasebnih stanovanjih udeležili tudi vojaki. —- Italijani grozijo, da bede svoje uničujočo delo i azširili tudi na tržaško okblico.
mem učenca SK?
za kovaški obrt.
Ivan Lesar, kovaški mojster,. Ribnica 155 (Dolenjsko).
Živino redilni prašek, primešaj' krmi. Prebavi vsako krmo do] zadnjega, da se je nč ne izgubi.! Dobil nsjvišje kolajne na razstavah v Londonu j v Parizu, v Rimu in n& Dunaju. Tisoči gos p«' j (larjev hvalijo Mastin. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dob', potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici Mastina,
iekarsa Trnk6ezy ? LJubljani !
5 zavojev (paketov) Mastina za 30 BO K poštnin« prosto na dom.
FfllllE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri UhHJu človBku in živini mazilo zoper ' srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12'50 poštnine prosto.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva u»icastew.2. Podružnice v Splitu, Trstu. Celoucu, Sapajsva. Gorici. Celju, fllapibnpi: in Borovljati; bančna EfisjjBzitBPs y Ftajo.
K 50,000.000 -
Telefon it. 261.
Sprejema
vloga na knližice in tekoči raiun
proti ugodnemu obrestovanju.
Knpnle ln prodsja vsa vrste vrednostnih papirjev, = valnt ln dovoljuje vsakovrstna kredite. = Brzojavni naslov t ,,Banka".

I
Oelnlika glavnica«
j K 30,000 000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Rotor, Maribor, »etkovifc, Opatija, Split, Sarajevo, šibenlk, Zader, Ekspozitura Kranj.
_ _	. •	■■	i ...	... .J _______i A. A	m	ocunAila in tik ianiniA na4.
Rezervei okrog |
K 10,000.000 I -
Centrala: Trst.
Sprejemal Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne
papirje itd
Eskontlrai Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke, u&kacuice in akreditive oa vsa tu- in
inozemska mesta	n
Daje predujme i na vrednostne papirje in na blago, leteče « javnih skladiščih. Daje trgovske kredite ix»d uaju^odneišimi uneoii
Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *t. 257.