Stran 354.
Stročji  fižol  za  zimo.
Skoro vsakdo, če ne smem soditi po sebi, ima rad sveži stročji fižol, bodi si prazen ali mrzel na kisu ali drugače pripravljen. Manj znano bi utegnilo biti našim cenjenim gospodinjam, da se da stročji fižol prihraniti tudi za zimo na prav priprost in ceni način, ki ga lahko izvrši vsaka slovenska gospodinja.
Zeleno, ne še trdo in žilasto stročje se potrga, s posebnim strojem ali navadnim nožem fino zreže, s soljo premeša in pusti tako eno, k večjemu dve uri, da se dobro navzame slani; potem se v lonec — kamnit ali drugačen — z lesen m tolčakom dobro natlači in med vsake 2—3 prste debelo lego se potrese čisto na drobno nekaj soli. Ko je lonec poln, pride na vrh še nekaj soli. Skupaj se potrebuje na 15 funtov fižola pol funta soli.
Nad tako zadelan fižol se pregrne nov, platnen prt v vodi namočen, nanj pride krožnik ali nekaj deščic, ki se prilegajo in na to čisto umit težak kamen, da fižol pod pritiskom leži in da solna voda, ki izhaja iz stročja, stoji na vrhu.
Vsa stvar je torej slična ohranjevanju kislega zelja. Lonec se shrani na hladnem kraju.
Kadar hočemo imeti po zimi na mizi priljubljeno prikuho, izperemo stročje z vodo, preslano vodo pa od-lijemo.