S3    61    SS
Na Jurjevo.
(Belokranjski narodni običaj.)
fepo vreme se je naredilo, Jože," je rekel Kovačev Juri svojemu sosedu.
Jože je vzel iz ust vivček, puhnil oblak dima in se nasmehnil: „1, saj je že čas! Danes je sveti Juri. Lej ga, lej, pa tvoj god je: se še nisem domislil takoj. No, Bog ti daj, česar si sam najbolj žcliš! No tvoj pa-tron, svetijuri, vselej vzelenje pokrije njive intravnike."
,No, Bog ti plati za voščilo 1 Pa srečno; moram iti v hosto, nekaj najetih imam, grabijo listje."
nSrečno, no," je še rekel Jože in šla sta moža vsaksebi.
Pod košato lipo sredi vasi Griča so se pa zbrali Čuječev Malijček, velikaš in vodja vaške dece, Pod-lipnikov Francek, Neralov Tone, Lozarjcv Janezek in Lukčev Miha, sama živa rdcčelična deca mirne vasice. Manjše olroke so spodili proč, ker so se morali ne-kaj važnega domeniti. Matijček je moSko in ponosno pogledal po tovariših in rekel: ,Da je danes sv. Juri, vesie menda vsi. Zato se moramo dogovoriti, kako bomo peljali zelencga Jurija."
,Saj res, saj res! Ti boš zeleni Juri, ker si naj-starejši," so veselo vzklikali otroci.
In spet je začel Matijček važno: ,Jaz sem torej zeleni Juri. Fetjala me bosta ti, Francek in Tone, ki sta za mano najstarejša; Lozarjev janezek bo pobiral, Lukčev Miha bo nosil pa banderol"
Tako je rekel Matijček, in bilo je kakor pribito. Morda bi bil taalioni rad ugovarjal, a nihče se ni upal nasprotovati Matijčetu, ki je bil vedno vodja griških olrok in ki je imel tudi precej močne roke.
,Ti, Janezek, steci brž domov in d6bi kako ko-šarico; tukaj te počakamo," je vclel Matijček, in Ja-nezek je že stekcl domov.
,Kam bomo pa š)i Jurija napravil?" vpraša Tonček.
,V Baričevi lozi rastejo lepe brezc," se oglasi Francek in zvedavo pog-leda Matijčeta, Ce bo za-dovoljen.
»Tja je predaleč; pojdimo rajši v Kraljevsko lozo: ludi tam so lcpe breze," je velel Matijček. Medtem je tudi Janezek že prišel, in pelorica, pred njimi seveda Čuječev Matijček, je odšla v log.
Prišli so v Kraljevsko lozo, kjer rastejo vitke, zelene breze.
Matijček in janezek sta začela lomiti zelene vejice z brez, narezala sta vitkih trtic in jih uvila; Janezek pa si je ovil vso torbico v zelenje. Francek jn Tone sta poiskala mužne leskovine, snela lub in ovila vsak svoj dolgi rog. Miha pa si je urezal dolgo in precej močno palico z lepim rdečim pipcem, — ki so mu ga prinesii ded s sejma iz Metlike, — jo lepo opisal in orisal, spletel zelen brezov venec, ga priveza! vrhu palice, in bandero je bilo narejeno.
Sedaj so začeli opravljati zelenega Jurija. Vsega od nog do glave so ovili z uvitimi irlicami. Za nje pa so zatikali nalomljene vejice, da se Malijček ni prav nič videl iz zelenja.
Tako je bil zeleni Juri opravljcn.
,Ali je vse dobro ?" je vprašal Matijček.
nVse, vse," so mu odgovorili,
»Torej lahko gremo; prcden pridemo v vas, bo solnce t.e blizu zahoda; saj je že sedaj komaj za moža visoko nad Poljansko goro."
Uvrstili so se. Prvi Miha z banderom, za njim Janezek s svojo zeleno opleteno lorbico, nazadnje zeleni Juri, na vsako stran njega trobenlača Francek in Tone, ki sta peljala Matijčka, zelenega Jurija, vsak za eno roko. Trobentača sta zatrobila v svoja dolga rogova, ostali so pa vriskali.
Tako je prišla procesija v vas. Najprvo so se ustavtli pred Vidoševo hišo. Trobentača sta trikrat za-trobila, nalo pa so vsi zapeli:
nTu smo vam pripeljali
zelenega jurija.
Cel dan smo ga iskali,
pa kombj sma ga našli
pod farezico srebrno.
On dobro sre!o nosi,
in dobro letino,
da vam rodilo bode polje,
sa   63   L3
oj žitno polje, vinske gore!
Dajie mu, dajte,
^                                 dajte mu pogafie,
P                                 dajte mu krače,
dajte mu groS
al tri jajca, hej!'
ZasliSala jih je Vidoševka, stopila na prag in se zasmehljala. Ko so odpeli, je odlrgala zelenemu Juriju vejico in jo zateknila pod streho. Nato pa je odprla omaro in prinesla tri bela jajčka in jih dala Janezku, posegla pa je tudi v žep, in svelel grošek je padel v globoko Janezkovo malho.
Zahvaiilj so se, trobentača sta zatrobila in odšli so k sosedu. Zopet so zapeli, zopet dobili, zatrobili in šli. Tako so obrali vso vas. Povsod je blla bira precej dobra. Janezkova košarica je bila skoraj polna, in tudi v žepu je bilo nekaj svetlega; v Janezkovcm žepu ni bilo še nikdar loliko groškov kol danes. Povsod so dobili, samo lagrovka, skopa žena, ki se je preselila oddrugod v Belo Krajino, jim ni hotela nič dati.
Pa ena slaba hiša pri tolikem številu dobrih nas ne more spraviti ob dobro voljo, so si mislili in ra-dostno korakali dalje.
Mrak je žc bil, ko so prišli na konec vasi. Tu so odvili zelenega Junja, in spet je stal MatijCek v pravi svoji podobi sredi dečadi.
Sedaj so začeli delili dari. Po stari pravici je dobil zeleni Juri šestnajst jajc, trobentača pa vsak po dvanajst; tisti pa, k) je nosil bandero, pa osem, a po-berač šest. Še dva jajčka, ki sta preostala, je prisodil Matijček poberaču Janezku, ki jih je po postavi dobil samo Sest. Denar so si pa razdelili enakomerno.
Bogumil Gorenjko.