Razne vesti. 49
Razne vesti.
Osebne vesti. Izvoljena sta bila: za člana »Kriminalbiolegische Ge-sellschaft« (sedež v Gradcu) redni univ. prof. dr. Dolenc Metod, za člana »Soci6t6 d' Histoire du Droit« (sedež v Parizu) izr. univ. prof. dr. Korošec Viktor, oba na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani. — Za sodnike okrožnih sodišč so postavljeni: dr. šenk Josip in dr. Rup-n i k Vlado (Ljubljana), S v e t e k Stanko, dr. K o n š e k Erih, Lešnik MSiloš in Kvas Ferdinand (Zagreb); za starešino sreskega sodišča Cepuder Alfonz (Marenberg), za sodnike sreskih sodišč Beljan Mihael (Novo mesto), Ašič Maks (Sevnica), Ravtner Marko (Brežice), dr. Berlic Leon (Konjice), Pu reber Emil (Ormož), P u n č u h Vladimir (Sv. Lenart); za sodne pristave čer nič Stanko (Metlika), Rupnik Leopold (Maribor), dr. Gruden Ludovik (Dolnja Lendava) in dr. Kijovski Rudolf (Maribor). Premeščeni so: starešina sreskega sodišča e e r č e k Janko v Velike Lašče, sodniki sreskih sodišč B a t i s t a LJudevit in Orožen Franc v Ljubljano, V e r 1 i č Franc v Brežice, Čeme Josip v škofje Loko, Slabe F^anc v Mokronog in š m a 1 c Leopold v Radovljice. — Pri dravski finančni direkciji v Ljubljani so postavljeni za višje finančne svetnike dr. Tomšič Robert, dr. PavliČ Bogumil, Volčič Ivan in dr. Močnik Ernest, za finančnega svetnika J u r c a Viktor, za finančnega višjega sekretarja Korenini Aleksander.
— Odvetniško pisarno sta otvorila dr. Gaberšček Fran in dr. G r o s s-m a n n Kari, oba v Ljubljani. Izvrševanju odvetništva so se odpovedali odvetniki dr. Tekavčič Fraji, dr. č e r n e Ferdo in dr. š t u r m Karel.
— Umrla sta svetnik min. zunanjih poslov dr. P e r n e Ivan in sodnik okrožn. sod. K o r š i č Mirko.
Poslovanje borznega razsodišča ljubljanske borze za blago in vrednote v letu 1933. Za poslovne leto 1933 je izkazano zmanjšano število tožb: za 1685, tako da je bilo rešiti vključno s tožbami, ostalih iz prejšnjega leta (95), v celem 1551 (1456 + 95). V novo priraslih tožbah je bil tožbeni zahtevek oprt na tehnični borzni posel v 3 primerih, 1453 tožb pa je izvirale iz poslov, sklenjenih izven borze.
Od vseh tožb so bile zavrnjene radi nepristojnosti 4, s poravnavo rešenih je bilo 19, z zamudno sodbo 1292, s sodbo po završeni razpravi 44, na drug način 37, dočim počiva postopek v 139 primerih, nerešenih je ostalo 16 tožb.
Postopek je trajal v pravnih stvareh, rešenih s sodbo, od dne vložene tožbe de izrečene sodbe manj kot en mesec v 1255, nad en mesec v 100 primerih. Od pravd, ki so trajale do enega meseca, je bilo rešenih 265. v 8 dneh, 952 v 14 dneh, 38 pa v času nad 14 dnevi do enega meseca. Pri tem je treba priponmiti, da so vzroki nad en mesec trajajočega postopka v tem, da je bilo vrečanje tožb tožencem cesto združeno s težkočami, ker toženci niso hoteli prevzeti po pošti poslane tožbe, ali pa.
50 Rizne vesti.
ker je bilo treba razpravo preložiti radi izvedbe dokazov' ali iz drugih tehtnih razlogov.
Pri vtoženih, izven borze sklenjenih poslih, ni bil član borze tožitelj v 722, toženec pa ne v 1439 primerih. Med imenovanimi strankami je bilo 2141 domačinov in 20 tujcev.
Advokati so zastopali tožitelje v 811, tožence v 42 primerih.
Tožbam proti strankam, ki niso bili borzni člani, je bilo ugodeno v 1331 primerih, 5 tožb pa je bilo zavrnjenih.
Nazadovanje'tožb je očividna posledica slabših gospodarskih razmer; trgovci prodajalci v letu 1932 niso več tako obilno na kredit prodajali kakor prej. B. B.
Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije. Stalni odbor kongresa jugoslovanskih pravnikov je imel dne 10. decembra 1933 v Zagrebu sejo. Predsedoval je predsednik dr. Ivo P o 1 i t e o, navzočni so bili skoro vsi člani odbora. Odbor je najprvo likvidiral posle zadnje skupščine, ki je bila održana v oktobru 1932 v Dubrovniku. Zatem je sklenil, da se bo vršila prihodnja skupščina začetkom meseca septembra 1934 v Zagrebu. Glede na to, da je Kongres živa organizacija, zvezan z življenjem države in naroda, je odbor sklenil, naj se na prihodnji skupščini razpravljajo predvsem vprašanja, ki so zavzela dandanes najbolj življenje vseh stanov in države, in to so baš gospodarska vprašanja. Dosledno temu je bilo odločeno, da se postavijo na dnevni red Skupščine ta-le temata: 1. RLiz-merje med državnim in cerkvenim zakonodavstvom, posebno glede na sklenitev braka. 2. Dopolnitev kazenskih zakonov glede na delikte iz gospodarske sfere. 3. Pravica na popravek po zakonu o tisku. 4. Zakonitost uredb. 5. Takse v sodstvu in administraciji. 6. Fiskalna bremena in narodna imovina in dohodek.
Referenti bodo postavljeni še tekom tega meseca. Vsi referati bodo tiskani v Spomenici, ki bo izšla dva ali tri mesece pred Skupščino.
Prilikom Skupščine bo prirejena tudi izložba jugoslovanske pravne literature. Skupščino bo dalje posetilo večje število bolgarskih pravnikov, ki so že izrazili željo, da bi navezali ožje stike z jugoslovanskimi kolegi.
Kakor doslej tako bo prirejenih tudi ob tej skupščini več izletov v bližnjo in daljno zagrebško okolico, članarina ostane ista kakar doslej, pobirati se bo pričela meseca maja. Slovenske pravnike pa pozivamo, da razmišljajo že sedaj o udeležbi na skupščini.
Stalni odbor je nato razpravljal še o lanskem pravniškem kongresu v Bratislavi in o Zvezi pravnikov slovanskih držav, poleg tega pa še o mnogih aktualnih in pravniško-prof esljonalnih vprašanjih.
Udruženje javnih beležnikov. Dne 21. januarja t. 1. je bilo v Zagrebu zborovanje javnih notarjev, na katerem je bila ustanovljena organizacija, ki naj obsega vse javne beležnike v naši državi in naj zastopa njih koristi. Sprejeta so bila pravila novega društva; v odbor so bili pa izvoljeni: ža predsednika dr. Mihajlovič Svetislav (Pajičevo), za I. podpredsednika Jereb Rado (Konjice), za II. podpredsednika Polič Tomo (Split), za tajnika dr. G o s t i š a Andrija (Zagreb), za blagajnika Stanisav-Ijevič I. (Zagreb), za odbornike dr. Mladinovič Radivoj (Subo-tica), dr. Auer Ljudevit (Sisak), dr. Črvar Duro (Sušak), Pliber-šek Ivan (Ljubljana), za namestnike dr. šenoa Zlatko, dr. Kur-tagič P., dr. Bel a j F. in Kuhar Boža, za revizorja dr. Pavi o-v i č čeda in dr. ž i v k o v 1 č I.