Št. 7 (1038) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 12. februarja XX 1970 Med obiskom LIK se je predsednik Kavčič zanimal za nadaljnji razvoj podjetja. Pri tem je poudaril, naj se podjetje v nekaj letih močno razvije in po možnosti iz sedanje letne proizvodnje šolskega pohištva 13 milijonov din preide na 150-milijonsko letno proizvodnjo in ne le na 40 milijonsko, kot imajo predvideno. Opozoril je, da tržišče te proizvode potrebuje, vendar ne bo čakalo počasnih. Na svetovni trg pa se je mogoče prebiti le z velikimi serijami ter kvalitetnimi in sodobnimi izdelki. Ne sestanku političnega aktiva občine so predsednika Kavčiča seznanili z dosedanjim razvojem občine in z načrti za prihodnji razvoj. Opozorili so ga, da je razvoj občine prišel do take točke, ko se nekatere zadeve, ki zavirajo njen nadaljnji napredek, ne dajo re- DANES □ Niso organizacije krive str. 3 □ Najdraže plačani kilometri str. 6 □ Foto: Pust str. 9 □ Novomeščani pobrali naslove str. 15 □ Veter je naš edini gospod str. 24 Nadoknadimo zamujeno! Pri usklajevanju notranjih predpisov delovnih organizacij s XV. ustavnim amandmajem sta prišli zlasti v večjih podjetjih na dan dve bolezni. Ena je menažerstvo. Bolj po domače: to je stališče, da imajo vodilni v podjetjih toliko ' dela z vodenjem, da se ne morejo ukvarjati s samoupravljanjem in ga zato »prepuščajo« političnim organizacijam. Druga bolezen je nadaljevanje prve: marsikje so imeli namen odpraviti u-pravni odbor in ga nadomestiti z novim izvršilnim organom: poslovnim odborom. Ta bi bil sestavljen iz strokovnjakov, ki bi jih izbral direktor. To naj bi direktorju olajšalo vodenje. Politične organizacije v podjetjih do zda~ pri u• sklajevanju notranjih pred. pisov niso sodelovale dovolj. Za prej opisani način »prilagajanja« notranjih predpisov so v delovnih organizacijah, kjer je do teh pojavov prišlo, dali navodila pravnim služ-bam vodilni delavci. Na nedavni republiški konferenci ZKS so veliko govorili o samoupravljanju. Ponovno so podčrtali, da je samoupravljanje neločljiv sestavni del naše družbe, našega razvoja in hotenj. O nezdravih težnjah, poizkusih pačenj in podobnem ob prilaganju notranje zakonodaje podjetij so razpravljali tudi v zvezni skupščini. Ugotovili so, da novi izvršilni organ DS, kakorkoli ga bodo že kje imenovali, mora biti voljen. ker je to izvršilni organ DS. Direktorju ne moremo prepustiti izbire članov tega organa, ker to ni njegov organ, ampak organ DS. Zdaj je iznenada vse jasno. Tisti, ki so na takšne načine stregli samoupravljanju po življenju, se bodo zdaj poskrili in obmolknili. Poiščimo jih in zadevo z njimi ideološko razčistimo. Politične organizacije (sindikat inZK) pa se morajo zdaj vključiti v delo in nadoknaditi zamujeno! M JAKOPEC Zadnji vrelec na Čatežu zadostuje za ogrevanje 2,5 ha velikega rastlinjaka - Domnevajo, da so zaloge vode še zelo velike Februarja letos je poteklo leto dni, odkar so začeli vrtati za AGRARIO na Čatežu. Tačas je Geološki zavod iz Ljubljane napravil kar štiri vrtine, ki merijo skupaj 1500 metrov. Zadnja vrtina je prinesla vsem veselo presenečenje: na toplo vodo so naleteli v globini med 320 in 390 metri. Iz vrelca priteče 55 litrov vode na sekundo. To pa je dovolj za ogrevanje dva in pol hektara velikega rastlinjaka. AGRARIA iz Brežic ima v obratu na Čatežu 20 tisoč m3 rastlinjakov. Lani so v njih pridelali 2 milijona 100 tisoč nageljnovih cvetov. Prodali so Jih večinoma v Sloveniji, predvsem v Kranj, Maribor, Celje in Ljubljano, nekaj pa tudi v Zagreb. Prvih deset tisoč kdvadrat-nih metrov rastlinjakov je AGRARIA postavila leta 1962, naslednjih 5 tisoč leta 1968 in 5 tisoč leta 1969. Letos bodo vzgojili pod steklom 3 milijo- ne nageljnovih cvetov. Ze zdaj načrtujejo nov rastlinjak, ki naj bi obsegal 25 tisoč m2 površine. Prihodnje leto se bo razcvetelo na čateški vrtnariji 5 milijonov cvetov in leta 1972 že 7 milijonov. Zaloge termalne vode za AGRARIO bo Geološki zavod raziskoval naprej. Ce bodo rezultati vrtanja ugodni, bo podjetje še večalo zastekljene površine. S svedri bodo zavrtali nove poskusne vrtine že to jesen. AGRARIA je doslej dala za raziskave in za nakup sistemov, s katerimi črpajo vodo, 2 milijona dinarjev. Izdatiki se bodo kmalu obrestovali Na prodajo nageljnov računa podjetje doma in v tujini. Kolektiv želi probližati cene cvetja cenam na mednarodnem trgu. Za program, ki si (Nadaljevanje na 16. strani) OD 12. FEBRUARJA DO 22. FEBRUARJA Vreme bo postalo bistveno hladnejše, obenem bo večkrat snežilo. Dr. V- M. ČRNI OBLAKI NAD GOSTINSKIMI PODJETJI Dražji tok podira olajšave Komite za turizem priporoča previdnost ^ KORISTNA AKCIJA KRŠKE TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA CELULOZA: iz starega - nov papir! Mirenčan Kolenc državni prvak Zgodilo se je prvič, da je Dolenjec sedel na smučarski tron Mirenski ftporlnl delavci, ki so se rosno lotili priprav za organi-racijo državnega prvenstva v skokih /.a mlajfie mladince so morali zaradi pomanjkanja snegu preno-stl tekmovanje v Kranjsko goro. Tokmovanje so vzorno pripravili ln ga uspe&no Izpeljali. f V konkurenci Jo nastopilo 42 mladih obetajočih skakalcev, ki so pokazali precejšen napredek. Napore ln trud MirenAanov pa je z zasluženo /mago poplačal njihov tekmovalec Veljko Kolenc. Mladi Mirenčan Jo prekosil vse svoje tekmece po točkah in dosegel tudi najdalji) skok prvenstva » 35,5 metra. Rezultati: 1. Kolenc (Mlma) 170,1 (35, 35,5), 2. I^egnl (Jesenice) 171,9 ( 84 , 34). 3. Mlakar (I/>-gni<*ci (33,5, 34), 4. Ilnlkar (E-notnost) 1(>11,Ti (34 , 34), 5. Poljan-M'k (Alples) 100,5 (33,5, 33) Itd. Hitrejši razvoj kočevske občine zavirajo slabe prometne zveze - Cesta do Broda na Kolpi bo modernizirana - Povsod so potrebni sposobni ljudje -Občina naj ima le eno večje gospodarsko središče Gospodarska zbornica še ni izdelala analize, je pa na nekaj vzorčnih primerih raziskala, kako bodo nameravane podražitve električnega toka vplivale na gostinstvo. Slovensko elektrogospodarstvo sodi, da bo novi ukrep prizadel vsa tista podjetja, ki imajo nizkonapetostno mrežo: to pa praktično pomeni, da bodo prizadete vse gostinske organizacije. Sedanji računi kažejo, da bo podražitev električne energije predstavljala 0,10 do 0,30 odstotkov celotnega dohodka posameznih podjetij oziroma 0,35 odstotkov vseh njihovih stroškov, številka pa je že precej višja, ko bo šlo za sklade: nameravana podražitev bo predstavljala 2,5 do 5 odstotkov skladov. Ker obetajo tudi podražitev vode in prispevka od kanalizacije, se je bati, da bodo gostinske organizacije začele prihodnje leto dvigati cene,.kar kajpak ne (Nadaljevanje na 22. strani) Krški papirničarji so ponudili vsem šolam širše Dolenjske sila ugodno ceno za odkup starega časopisnega papirja in starih revij OBISK PREDSEDNIKA KAVČIČA V KOČEVJU Tržišče ne bo čakalo počasnih V četrtek, 5. februarja, je Kočevje obiskal predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. V spremstvu nekaterih občinskih predstavnikov si je ogledal podjetja LIK, ITAS in TRIKON, osnovno šolo ter dovu telesne kulture. Popoldne se je udeležil sestanka političnega aktiva občine, na katerem so mu domačini zastavili več vprašanj. šiti več le znotraj občine, ampak je potrebna tudi pomoč republike. Pri tem so ga po-(Nadaljevanje na 5. strani) Predstavniki krške tovarne celuloze In papirja obiskujejo te dni vodstva osnovnih šol v občinah Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško, Sevnica, Trebnje in Novo mesto z zanimivimi ponudbami: odkupovali bodo star časopisni papir in revije. Za vsak kilogram zbranega odpadnega papirja bodo plačevali po 40 par, kar je znatno več, kot dobite za tak papir pri ODPADU. Zbrani center odpadnega papirja naj bi bil v vsaki matični šoli, star časopisni papir in revije pa naj bi povezali šolarji v pakete, težke do 15 kg. To Je star trgovski običaj, taki zavitki pa zavzemajo tudi najmanj prostora v skladišču. Ker bo tovarna prevzemala papir s svojim kamionom in ga bo ob prevzemu takoj sama tudi stehtala, je še posebno važno, da zbiralci gornje navodilo upoštevajo. Zbirali in odkupovali pa bodo samo odjmd-ni časopisni papir (stare časopise) in revije vseh vrst, drugih papirjev, kot so npr. lepenke, kartoni, dokumentarni papir in pod., pa ne. Za prejeto blago bodo zastopniki tovarne sproti izdajali potrdila, takoj nato pa bodo na tekoči račun šole poslali tudi denar. Seveda po star papir ne bo- IHDUSTr.lJA STAVBENEGA tOHISTVA OKNA, POLKHA VRATA (»obrta, vhodna, gereZnc) m odaja na tmrorr JCAHTflVMT« PROSTI KTtl ribnsca »Kako bo podražitev elektrike vplivala na gostinska in hotelska podjetja? Bo višja cena požrla vse olajšave, ki so jih letos obljubili gostinskim organizacijam z znižanim plačevanjem prispevkov od osebnega dohodka?« Tako so se spraševali na tiskovni konferenci komiteja izvršnega sveta za turizem tudi tisti, ki naj bi na ta vprašanja odgovorili. Voda iz globin za milijone cvetov Med obiskom v Kočevju sn je predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič ogledal tudi več kočevskih podjetij. Na fotografiji: predsednik Kavčič s spremstvom v novi tovarni ivernili plošč. (Foto Mohar) do prišli vsak teden, pač pa takrat, ko bo matična šola (Nadaljevanje na 5. strani) Iz najnovejše vrtine v bližini toplih gred na Čatežu priteče vsako sekundo 55 litrov vode s temperaturo 57,2 stopinje Celzija. (Foto: J. Teppey) tedenski mozaik Brazilski škof iz mesta Recife, ki mu predstavniki vojaškega režima pratnjo »rdeči« škof, je papežu povedal, da mu strežejo po življenju. Nekaj njegovih sodelavcev je že izginilo ... Gilbert Abadie, 66-letni »general« francoske Rešnje armade je začel križarski pohod »sramežljivosti« proti pornografiji. Med predvajanjem pornografskega ameriškega filma »Dlake« v Parizu, je z zvočnikom v roki »glasno« protestiral. S težavo so ga rešili, da ga jezni gledalci niso pretepli. Dosegel pa je, da so cenzurirali nekaj najbolj divjih in najbolj neumnih prizorov ... Računajo, da bo to pomlad na Kitajskem 750 milijonov ljudi. Vlada je že pred leti uzakonila splav in spodbuja sterilizacijo. Toda takoj po zmagi revolucije je kontrola rojstev veljala kot sredstvo za »ubijanje Kitajcev brez prelivanja krvi« ... Takole francoski novinar Jean Egen primerja avtomobil s konjenico: »Avto je postavil na glavo pravila konjenice. Konjenik je ščitil vdove in sirote. Avtomobilist nenehno povečuje njihovo število. Konjenik vitez je pomagal šibkim in pešcem. Avtomobilist jim brizga blato v obraz in jih pobija. Vitez konjenik je oboževal ženske. Za avtomobilista pa ni bolj zaničevanja vrednega bitja od ženske za volanom« T.. Na meji med Hondurasom in El Salvadorjem je spet slišati streljanje. To pot nihče ne ve, zakaj sta si ti dve »bananski« republiki spet v laseh. Za lani julija, ko je izbruhnila kratka vojna, je znan vsaj povod zanjo: nogometna tekma ... Ministrski predsednik črnske državice Lesoto, ki je popolnoma obkrožena od Južnoafriške republike fin od nje tudi odvisna), je kratko in ma- lo razveljavil volitve, ko je uvidel, da jih je izgubil. Svojega nasprotnika je dal zapreti. Ukinil je tudi ustavo. Vsaka podobnost s kako močnejšo in bolj »civilizirano« državo je zgolj slučajna ... V dvajsetih letih za polovico manj kmetov Tako je bilo v preteklosti in bo verjetno tudi v prihodnosti - Kakšne naj bi bile sodobne kmetije? Ko kmetje ugibajo, kako naj gospodarijo, se navadno ne spomnijo, kako je bilo pred 10 ali 20 leti in ne ugibajo, kako bo čez toliko let. Preveč jih zaposlujejo dnevne skrbi. V zamisli o programu razvoja kmetijstva Slovenije v prihodnjih 20 letih — pripravil jo je kmetijski inštitut Slovenije — pa so zbrani podatki tudi za minulih 20 let. Ti so bili podlaga za programiranje za prihodnjih 20 let. Pred kratkim smo razpravljali o kmetijah in ohišnicah. Strokovnjaki TELEGRAMI kmetijskega inštituta Slovenije so nekatere stvari izračunali bolj natančno. Do leta 1990 naj bi se število kmetij v Sloveniji zmanjšalo na okrog 52.000, kar je skoraj za polovico sedanjih, še vedno pa je odprto vprašanje — to je ugotovil tudi svet za kmetijstvo, živilsko industrijo in zadružništvo pri gospodarski zbornici Slovenije — kako bo šel tak razvoj. V minulih 20 letih (od 1948 do 1968) se je število kmečkega prebivalstva v Sloveniji zmanjšalo skoraj za polovico, od 49 odstotkov na 25 odstotkov. Po takih računih in upoštevanju vseh okoliščin naj bi bil čez 20 let le še 12,5 odstotka kmečkega prebivalstva ali morda celo še manj. Načrtovalci takega ŽENSKE VLADAJO — V Kolnu se je 5. februarja začel »ženski pust«. V Porenju je stara navada, da ženske o pustu »prevzamejo oblast«. Tale na sliki si je malo sposodila prometnika na ulici in mu snela kapo. Zuganje je le navidezno, ker je celo mož postave — in še mlad je povrhu — brez moči v dneh, ko VARŠAVA — Prvu po drugi svetovni vojni so se v Varšavi začela uradna pogajanja med ___________________, , .... Poljsko in zr Nemčijo kj bodo razvoja kmetijstva menijo, dolga in naporna Bonn še ni pravno priznal meie na Odri in Nisi, čeprav je neuradno to storil. LONDON — V 97. letu starosti je umrl velita britanski matematik in filozof in Nobelov nagrajenec lord Bertrana Russell, ki je znan tudi kot velik človeko ljub in organizator sodišča za sojenje ameriškim vojnim zločincem v Vietnamu BUKAREŠTA — »£xhni vodi telj naših oboroženih sil so partija, vlada in državno vrhovno poveljstvo. Samo t: lahko da- jejo ukaze naA, vo’sk. in samo posestva lahko bila te ukaze je mogoče izpolnjevati v SR Romuni je izjavil romunski voditelj Ceausescu na po svetu kadrov ministrstva za oborožene sile. Njegovo izjavo spravljajo v zvezo z nt davno ustano vitvijo posebnih sil. ki so izločene iz nacionalnih armad in so neposredno podrejen, poveljniku varšavskega pakta BRUSELJ — Na sedežu EGS so po poldrugem letu popa'anj pod pisali pogodbo med EGS in Jugo slavijo, ki ureja splo'ne pogoje trgovinske menjave med SFRJ in Skupnim trgom da bi druge kmečke ljudi zaposlili drugod. Pri takih spremembah pa naj bi se velikost kmetij podvojila, čez 20 let naj bi imela poprečna kmetija osem do deset hektarov veliko posestvo S takimi računi so stvari dovolj utemeljene, če bo za polovico manj kmečkih družin kot zdaj, bi dva- Najnižji osebni dohodki: pri tekstilcih Po doslej znanih statističnih podatkih za november 1969 so znašali lanski 10-me-sečni povprečni osebni do hodki 1221 din. V gospodarstvu je znašalo povprečje 1189 din, v negospodarstvu LAUSANNE — Dnevnik »Tribune pa 1405 din. Skupni indeks de Lausanne« Je objavil novico, da so v Švici odkrili »pomembno vohunsko afero v korisi SZ« in da so aretirali dolgoletnega člana KP Švice Marcela Bu!texa. 2ENEVA — Svetovru. zdravstvena organizacija Je sporočila, da izbruh črnih koz v pokrajini Po renje—Vestfalija uspešnv nadzirajo zdravniki Vs: okusni bolniki so osamljeni in v bolnišnicah povečanja prejetih osebnih dohodkov znaša v 11 mesecih lanskega leta 115. Najvišje OD so lani prejemali v projektantskih organizacijah, — 2293 din, najnižje OD pa delavci v tekstilni industriji (889 din). »vladajo ženske«. krat večja. Nimamo pa še odgovora na vprašanje, kako to uresničiti. Ali se bodo kmetijska zemljišča res kopičila pri pravih kmetih ali se bodo še bolj drobila med nekmete? števila kmetij ni težko zmanjšati. To je pokazal dosedanji dvajsetletni razvoj. Teže je zvečevati velikost kmetij, ki naj bi še naprej ostale. Zemljišča je treba dokupiti. Od sosedov ali od bratov in sester, ki so po umrlih starših podedovali svoje deleže. V mnogih primerih je treba odkupiti večino kmetije, na kateri naj bi gospodaril nov kmet. Kmetje, ki tako kupijo ali dokupijo svoje kmetije, pa se znajdejo v podobnih težavah kot družbena posestva, ki so tako poskušala širiti svojo posest pred leti. Krediti lahko marsikoga prej pokopajo, kot mu koristijo. Za uresničitev dobrega programa o razvoju kmetijstva v Sloveniji, ki ga tehnično pripravlja kmetijski inštitut Slovenije, bo torej treba spremeniti tudi nekatere predpise. J02E PETEK Telefoto: UPI tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ NAGRADE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU — Ob osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika, obletnice Prešernovega rojstnega dneva, so v soboto v ljubljanski Operi slovesno podelili letošnje Prešernove nagrade. Le te so prejeli: Mihaela šarič za življenjsko delo na področju igralske umetnosti, Veno Pilon za življenjsko delo na področju slikarstva,- Partizanski invalidski pevski zbor ob 25-letnici za koncertno izvajanje partizanskih pesmi doma in v tujini ter dipl. ing. arh. Stanko Kristl za arhitekturno zasnovo šole dr. Franceta Prešerna v Kranju. Hkrati so prejeli nagrade Prešernovega sklada Jakob Jež, Albert Kastelec, Maks Kavčič, Tone Kuntner, Marko Munih, Anton Petje, Anton Pibernik, Vladimir Sedej, Bine Rogelj, Tone Svetina, Rudi Šeligo, Zlatko Šugman, Jože Tisnikar, Marjan Vodopivec in Dane Zajc. ■ PRVA PRAVA PREŠERNOVA FOTOGRAFIJA — »Delo« je v svoji sobotni prilogi objavilo prvo poznano pravo fotografijo slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Fotografija je bila last pesnikovega prijatelja Ferdinanda Smidta, nazadnje pa jo je hranila Nada Hočevar. ■ KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV BO V NOVEMBRU — Odbor za sklic in pripravo drugega kongresa jugoslovanskih samoupravljavcev je sklenil, da se bo ta kongres začel 23. novembra letos v Sarajevu. Na njem bo sodelovalo kakih 1700 delegatov, udeležili pa wmmnm se ga bodo tudi mnogi tuji opazovalci. Glavni referat na kongresu bo imel Edvard Kardelj ■ REPUBLIŠKA PREMIERA »NE RETVE« V IDRIJI — V Idriji je bi la v soboto slovesna republiška premiera filma »Bitka na Neretvi«. Poleg režiserja Veljka Bulajiča so prišli na premiero še številni dru- Prešernovi nagrajenci 1970 gi ustvarjalci filma. Cisti dohodek te prireditve so namenili gradnji nove šole - spomenika v Cerknem. ■ »SVOBODNO POHORJE 70« — V dneh 6. in 7. julija letos bo akcija »Svobodno Pohorje 70«, na kateri bo sodelovala mladina iz vse Slovenije. Zveza jugoslovanskih tabornikov je »Svobodno Pohorje« proglasila za zvezno taborniško akcijo. Ta akcija naj bi povečala med mladino zanimanje za obrambno vzgojo ter pomagala razvijati tradicije NOB in le-te prenašati na mladino. ■ JESENIŠKI PLAVŽ UGASNIL — V soboto so v jeseniški železarni začasno ustavili proizvodnjo surovega železa v eni izmed obeh visokih peči, ker jim koksarna v Lukavcu dobavlja premajhne količine koksa Železarno, ki Je šele po nekaj letih spet zaključila lansko poslovno leto s pozitivno bilavco, bo to nedvomno hudo prizadelo, saj računajo, da se bo letošnja proizvodnja surovega železa zmanjšala za 25 odstotkov. ■ DINAR ZA BANJALUŠKO PO RODNIŠNICO — Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije je sklenila, naj bi se občinske konference za družbeno aktivnost žensk v okviru praznovanja letošnjega 8. marca čimbolj aktivno vključile v akcijo pod geslom: »Vsaka ženska dinar za porodnišnico v Banjaluki«. Pobudnica te akcije je zvezna konferenca za družbeno aktivnost žensk. Izvršni svet Bosne in Hercegovine je poslal slovenskemu štabu za koordinacijo pomoči Banjaluki zahvalno pismo za pomoč Bosenski Krajini. ■ V MAKEDONIJI ZASEBNE AMBULANTE? — Predlog zakona o zdravstvu, ki je sedaj v Makedoniji v javni razpravi, dopušča možnost da poleg družbenopolitičnih in delovnih organizacij lahko ustanavljajo zdravstvene organizacije tudi občani. To praktično pomeni spet dovoliti zasebno zdravniško prakso, ki je v vsej državi že precej let prepovedana. ■ ZAŠČITNA SREDSTVA CENEJ ŠA? — Zastopnik Agrotehnike je izjavil na seji odbora za proizvodnjo in promet rastlinskih proizvodov pri republiški gospodarski zbornici, da bodo zaščitna sredstva za sadovnjake in vinograde letos v glavnem cenejša ali vsaj ne dražja kot lani. Dražja naj bi bila le modra galica, ker se je podražil baker. tedenski zunanjepolitični pregled Vznemirljiv, a tudi nekoliko smešen je prizor, ki ga vidimo, ko se velesil polašča strah, da jim ne bi položaj na Srednjem vzhodu »ušel iz rok«. V Nigeriji ni bilo te nevarnosti. Tam je lahko pomrlo od lakote in krogel dva milijona Ibovcev, toda nihče se ni bal. da bi se požar razširil in da bi moral še kdo drug umirati. Srednji vzhod je povsem nekaj drugega. Tam sta obe super sili — ZDA in ZSSR — zabredli tako globoko, da jima ni vseeno, ali sc jima »položaj izmuzne iz rok«. Vojna na Srednjem vzhodu traja pravzaprav od leta 1948. ker ni nihče sklenil miru. Zato zvenijo nekoll\o prazno ugibanja, kdaj bo na srednjem vzhodu spet počilo, kakor je počilo v začet ku junija 1967. Poka ves čas In čedalje huje. Izraelska letala bombardirajo že predmestja Kaira in čez Sueški prekop se skoraj vsak dan zaletavajo komandosi z večjim ali manjšim uspehom. Količina orožja, ki se ga j* nakopičilo na Srednjem vzhodu, je zdaj najmanj tako velika, kakor je bila lik pred šestdnevno vojno -red dvema letoma in pol. Verjetno je še večja V tem čedalje bolj napetem ozračju je ameriški predsednik pred nekaj dne. vi izjavil, da bodo Združene države v nas'ednj’h tridesetih dneh razmislile in se odločile. ali naj pošljejo Izraelu novo orožje ali ne. To je spodbodlo Sovjetsko zvezo, da je brž obvestila VVashing-ton, da bo tudi ona morala poslati Arabcem nove količine orožja, če bo VVashing-ton ponovno podprl Izrael. Ob tem je bilo slišati govorice. da Je Naser tajno obiskal Moskvo, kjer so mu baje dejali, da mu ne morejo dati najsodobnejših sovjetskih letal niig-23. Nixon je na sovjetski korak v Washingtonu med drugim odgovoril, da je SZ doslej vedno zavračala umeri, ške predloge o prepovedi izvoza orožja na Srednji vzhod, češ da tak sporazum ni mogoč, dokler se Izrael ne umi 'tne z zasedenih arabskih ozemelj. Poleg tega Nixon poudarja osnovne točke ameriškega predloga za miroljubno rešitev spopada In roti SZ, naj PARIZ — V Nanterru pri Parizu Je bil 19 kongres KP Franclje, nu katerem Je prebral glavni re ferat Jean Murchals namesto bolnega VVeldecka Rochota. »Upornik« Garaudy Je govori) v popolni tišini. Vztrajal Je pri svojih »krivoverskih'« nassorlh. ki Jih )e kongres soglasno obsodil. pri tem sodeluje »konstruktivno«. Arabci so Nixonov odgovor sprejeli zelo hladno, Izraelci pa ugodno, ker jim je znano, da se bo VVashing-ton odločil v njihovo korist, če bo izračunal, da je to tudi njemu v korist. Zaskrbljenost velesil, predvsem super sil, je upravičena. Popolnoma jasno se je pokazalo, da lahko Amerika in SZ sicer precej vplivata na dogajanje na Srednjem vzhodu, ne moreta ga pa uspešno nadzorovati. Arabsko-izraelski spopad sledi svoji lastni železni logiki, ki ni zmeraj logika dveh velikih Strah pokroviteljev. In ta logika (Hh’ro pripelje super sili v neposreden spopad, česar se obe bojita in na katerega ni računala ne ena ne druga. Toda zdaj se je očitno posvetilo obema, da se to utegne vendar zgoditi, če se ne bosta temeljiteje, predvsem pa uspešneje lotili reševanja tega trnovega problema. Da se Kitajska pripravlja na vojno — ali bolje rečeno — da njeno ravnanje v marsičem kaže na to, da se pripravlja na vojno, je otitno že nekaj mesecev. Poročila, ki prihajajo iz Kitajske, predvsem v llong Kong, govorijo o urjenju civilnega prebivalstvu z orožjem, o kopanju zaklonišč, o psihološkem pripravljanju ljudi na vojno in podobnem. Zdaj so se tem poročilom pridružila bolj otipljiva, četudi bolj posredna znamenja, ki govorijo o pripravah na vojno. Kitajska v tem času pridno kupuje tako imenovane strateške surovine, med njimi baker in nikelj, kar daje vojaškim in političnim opazovalcem misliti, da si Kltujsku kopiči zaloge Ceh strateških surovin. Tuko je Peking baje kupil pred kratkim 1000 ton redkegu niklja, s čimer je povečul ceno le kovine na svetovnem trgu. Kopičenje surovin še ni zanesljivo znumenje, du se nekdo pripravlja na vojno. Toda v času, ko se celo predNcdnlk Nixon Izgovarja na kitajske rakete, da bi upravičil graditev lustnegu an-tiraketnega sistema, je prav vse mogoče. KAJ JE V STATUTIH O ZNANEM XV. USTAVNEM AMANDMAJU Niso delovne organizacije krive! V statute je prišlo marsikaj po navodilih raznih simpozijev in »informatorjev«, kar je doživelo zdaj politično grajo V političnem zatišju, ki je nastalo po sprejetju znanega XV. amandmaja k zvezni ustavi in XIII. k republiški, so bila delovnim organizacijam dobrodošla vsakršna napotila in so se oprijele marsikje pač tistega, kar je bilo pri roki. Potlej je nastala politična kritika. Stvari so se razbistrile in zdaj lahko rečemo, da je le malo takih statutov, v katerih je še osta- lo kaj takega, kar bi utegnilo zavreti samoupravljanje, če bilo uveljavljeno v njih. Reči je treba, da s pripravljanjem statutov v delovnih organizacijah niso ravno preveč hiteli in so tako še ujeli pravi čas, da so tisto, kar je doživelo grajo, spremenili. Tisti pa, ki jim le še ni vse jasno, bodo imeli čas, da stvari popravijo. K temu jim bodo v pomoč stališča, za katera se zavzemajo sindikati in ki jih v celoti podpira tudi komisija enotnega zbora delovnih skupnosti slovenske skupščine. Gre namreč za čisto določna stališča do posameznih odprtih vprašanj v statutih, oziroma njihovih osnutkih, saj je le malo delovnih organizacij v Sloveniji, ki bi statute že sprejele. Večina njih je zdaj v javni razpravi. Poglejmo si nekatera izmed njih! Ali je prav, če v statut zapišemo, da ima direktor pravico postaviti kandidate za nekaj ali za vse člane upravnega oziroma poslovnega odbora, kakor ga ponekod imenujejo? Direktor je individualni izvršilni organ, upravni odbor pa kolektivni izvršilni organ. Oba sta odgovorna delavskemu svetu, oba voli delavski svet. Potemtakem sta enakopravna, če pa bi direktorju zaupali pravico kandidiranja, potem bi bil le on v določenem smislu nadrejen upravnemu odboru, kar pa seveda ni v skladu s temeljnimi načeli ustave. Ali je direktor že po svojem položaju član upravnega oziroma poslovnega odbora podjetja, kar je bil po določilu doslej veljavnega zakona? Po sprejetem XV. amandmaju nihče ne more biti že po položaju član kolektivnega organa upravljanja, ker te vo- li delavski svet. Za nikogar ni napisana izjema. Potemtakem ne more biti nekdo — tudi direktor ne — zaradi samega položaja član kolektivnega organa. S tem pa seveda ni rečeno, da ga delavski svet ne bi mogel ali smel izvoliti. Toda po enakem postopku kot velja za vsakega člana kolektiva! Položaj ne daje nikomur kakšne posebne pravice! Kdo naj sestavi kandidatno listo za kolektivne izvršne organe? Nekateri se zavzemajo, da bi bil to sindikat. To je le nekaj vprašanj, do katerih so zavzeta politična stališča. Seveda jih je dosti več, na katera bodo pazile posebej občinske komisije, ki pregledujejo statute delovnih organizacij. V. J. DRUGI ZBOR SAMOUPRAVUALCEV JUGOSLAVIJE bo od 23. do 26. novem bra letos v Sarajevu. Tako so sklenili pretekli teden na seji odbora za sklic tega kongresa, ko so hkrati razpravljali tudi o dosedanjih in bodočih pripravah, udeležbi tujih delegatov in načinu sestave delegatov za ta pomembni zbor. — Na sliki: Dušan Petrovič-šane je na seji govoril o pripravah na kongres, — pri tem je osebno poudaril pomen zborov samoupravljavcev raznih panog in področij — ki v državi že potekajo. (Foto: Tanjug). IZŠLA JE PREPOTREBNA KNJIGA ZA GOSPODARSKO VZGOJO IN SPLOŠNO RAZGLEDANOST Ob izidu Černetove „Abecede ekonomije” Znanje postaja vse bolj iskana dobrina pri ljudeh, žal pa imamo skoraj vsi premalo vpogleda, kako pomembna so gospodarska vprašanja za družbo in posameznika - Odpravimo razkorak med potrebo in zahtevo po samoupravljanju ter dejansko sposobnostjo (znanjem) upravljanja! Prejšnji četrtek je bila pri založbi MLADINSKA KNJIGA » Ljubljani tiskovna seja ob izidu knjige profesorja dr. Franceta Černeta: ABECEDA EKONOMIJE, ki sta jo vodila Bogomil Gerlanc in glavni urednik Ivan Potrč. Profesor Černe je ob tej priložnosti razvil pred časnikarji zanimive misli o vse večji potrebi po ekonomskem znanju, ki je potrebno tako delavcu kot tehniku, inženirju in gospodinji, študentu in dijaku, skratka slehernemu našemu državljanu, ki je hkrati tudi samoupravljalec. Knjiga je razširjeno delo o »ekonomski šoli« na malih zaslonih, ki smo ji sledil! lan. na televiziji iu jo je vodil avtor sedanjega dela. Prof. čeme, ki eži odlikuje predvsem jasna in klena beseda in ki zna v preprosti, a prav zato nazorni in prepričljivi obliki povedati tudi zapletene in težke stvari, je napravil sila koristno delo, ko se je odločil, da spiše prepotrebno osnovno delo o ekonomski vedi. Področje že po svoji naravi res ni lahko — z novo knjigo pa smo dobili odličen priročnik, resnično »abecedo«, čitanko in zanimiv vodnik skozi številna vprašanja gospodarstva. Tako pot v gospodarstvo družbe 'nam na prijeten in lahko razumljiv način daje nova knjiga. V obliki vprašanj in odgovorov nas popelje s pomočjo risb od lažjega k zahtevnejšemu. Pove nam najprej, kaj je gospodarstvo in gospodarjenje, zakaj gospodarijo različni narodi (družbe) različno v tem ali onem zgo- dovinskem obdobju. Predstavi nam značilnosti naše družbe in ureditve, nato pa se loti proizvodnje, družbenega proizvoda in njegove razdelitve, denarja in cen, razdeljevanja blaga in dohodkov. Splošen pogled našega -gospodarskega razvoja — dosedanjega kot bodočega — sklene knjigo, ki je bo vesel vsak bralec. Tu pa nastopa naša skupna dolžnost: uprave podjetij, sindikalnih organizacij in vsi drugi činitelji, delavske uni- verze, šole in vodilni uslužbenci naj poskrbe, da bo Černetova knjiga prišla v roke kar največjemu številu naših delavcev! Ne moremo dobro voditi podjetij in odločati v delavskih svetih ter drugih organih samoupravljanja, če ne poznamo osnovnih pojmov o gospodarjenju! Profesor Černe pa želi predvsem tu p o-m a g a t i, svetovati: na preprost, pa zato nič manj znanstven način nam odkriva dejstva, glede katerih na splošno žal še vse premalo vemo. V »malo šolo ekonomije«, ki *;a je pravzaprav velika šola za vzgojo vsega naroda, bi morali vsi. Knjigo bo rad vzel v roke tudi izobraženec drugih strok, saj sleherni iz-, med nas vedno >< v fm- šii&itžz mmm Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem že nekaj let ne zaposluje nekvalificiranih delavcev. Vedno zahtevnejši tehnološki proces terja strokovno delovno silo. Po dolgih letih so v tovarni ustanovili dva oddelka papirničarske šole za delavce z odgovornejših delovnih mest, ki niso imeli možnosti za redno šolanje. (Foto: T. Zalokar) Enotni pri merilih za ceste Občine naše pokrajine so za enotna merila pri posodobljanju in gradnji novih cest - Ceste predvsem nerazvitim območjem Le: predraga nosila V prejšnji številki smo napisali, da ni mogoče dobiti nosil za enote vseljudske obrambe. Na oddelku za narodno obra \» ObS Novo mesto pa so nas opozorili, da to ni popolnoma res. Nosila se dobijo, le predraga so. Delata jih dve tovarni: JU-GOLEK in METALAC, obe v Beogradu Od prejšnjih 350 din so jih podražili na 550 din, in to šele nato, ko smo začeli povsod snovati vseljudske obrambe. Kolektiva obeh tovarn sta se torej na res svojevrsten način vključila v krepitev obrambnih sposobnosti naših narodov. Enote vseljudske obrambe zdaj čakajo, če se bo morda pojavil kak tretja. cenejši proizvajalec. Lahko pa, da je rešitev samo v »intervencijskem« uvozu, kot smo zapisali zadnjič ... 3. februarja je bila v Novem mestu seja UO medobčinskega cestnega sklada Novo mesto, na kateri so razen novih članov UO tega sklada sodelovali tudi poslanci republiškega in gospodarskega zbora, predstavniki cestnega sklada SRS in predsedniki občin naše pokrajine. Razpravljali so o merilih pri sestavi programa za posodobljenje cest v naši pokrajini za obdobje 1971 do 1975. Občine so pred tem pripravile svoje predloge za posodobljenje cest I., II. in III. reda, vendar vseh predlogov ne bo mogoče uresničiti v prihodnjih 5 letih, ker ne bo denarja. Cestno podjetje Novo mesto je takšen plan želja občin že nekoliko zmanjšalo, pa je bi- lo še vedno potrebnih za uresničitev 436 milijonov din. Zato so ga še bolj zmanjšali in sestavili predlog, po katerem bo za predlagana dela potrebnih 114 milijonov din. Občine s takšnim skrčenim programom še zdaleč niso zadovoljne, saj ne bi dosegla naša pokrajina sedanjega republiškega povprečja cest niti takrat, ko bi zmogli uresničiti prvotni predlog za posodobljenje cest. Razprava se je vrtela največ okoli meril, ki jih je pripravil republiški cestni sklad in glede katerih je bilo veliko pripomb. Predlagana merila — tako so ugotovili na seji — ne upoštevajo dovolj težav nerazvitih področij. Naši predstavniki so zato soglasno vztrajali, da bi morala biti nerazvitost osnovno in prvo merilo za posege cestnega sklada Slovenije. Območje naše pokrajine je skoraj v celoti nerazvito, saj zajema med ostalim velik del Kozjanskega, Belo krajino in Suho krajino. Posodobljenje cest je upra- vičeno iz več vzrokov: 1. je pogoj za odpravljanje nerazvitosti, 2. hkrati odpira za turizem selo pomembne predele, 3. predstavlja pomembne povezave s sosednjo republiko in med pokrajinami, 4. rešuje problem agrarne prenaseljenosti in izboljšuje pogoje za razvoj kmetijstva, 5. je tudi strateškega pomena. Vsi dolenjski predstavniki so bili popolnoma soglasni glede teh meril. Sklenili so, da bodo strokovne službe podjetij DOMINVESTA in REGIONA ter Cestnega podjetja skupaj pripravile elaborat za razvoj in posodobljenje cestnega omrežja v naši pokrajini za prihodnjih 5 let jn za daljše perspektivno obdobje in da bo ta elaborat hkrati sestavni del območnega načrta razvoja naše pokrajine. M. J. ...vandrovček moj, kam bova vandrala midva nocojt V Štirje hoteli v Novem mestu Naredili smo okvirni načrt turističnega razvoja na Dolenjskem, a ga ne spoštujemo. Znano Je, da nameravata ob avtomobilski cesti na Čatežu graditi nove hotele tako restavracija Petrola kot tudi zdravilišče Cateške Toplice. Tam, kjer ni zdaj ničesar, naj bi na hitro postavili toliko, da bo polovica zmogljivosti ostala prazna. O tem zares nihče ne dvomi! V še bolj drastični obliki se ta bolezen pojavlja v Novem mestu: zadnje čase smo slišali kar Stlrl različne predloge za gradnjo novih hotelov v Novem mestu. Predlagatelji so Metropol, Kand i j a, dolski center za gostinstvo iz Novega mesta in hotel Otočec. Zdaj Novo mesto zares nima hotela take kategorije, kakor sl ga vedno bolj izbirčni turisti želijo. Povsem Jasno pa je, da bosta i Štirih hotelov vsaj dva vedno prazna. To nam dokazujejo podatki, ki pričajo, da Število nočitev v Novem mestu ne naraSča bistveno! Prava sreča Je, da so možnosti za gradnjo kljub predlogom majhne, ker gra- ditelji nimajo denarja. Zato bi bilo veliko bolj upravičeno, da bi namesto velikopoteznih načrtov o gradnji mislili na združevanje razdrobljenega novomeškega gostinstva. Računi namreč kažejo, da bi združeno podjetje, ki bi recimo obsegalo dosedanje hotele Otočec, Kandijo in Metropol, samo z davčnimi olajšavami pridobilo 200 tisočakov, pridobili pa bi tudi 130.000 dolarjev. To pa je denar, ki bi ga lahko zares koristno uporabili za gradnjo novega novomeškega hotela, za katerega Je danes toliko kandidatov. Odprto pa ostaja naslednje vprašanje: ali bodo banke, s katerimi se bodo bodoči graditelji — če ne bo prišlo do poslovnega sodelovanja ali integracij — pogajali za najetje kreditov, upoštevale načrt turističnega razvoja in odklonile kredit, če nameravana gradnja ni v skladu s temi načrti, ali bodo gledale samo na finančno' sposobnost prosilcev. Ce bi obveljal zadnji primer, potem načrta sploh ni kazalo delati. NOVO V ZADNJIH DNEH če že ni snega, pa je letos vsaj pust pomagal k u-godnejšim februarskim poslovnim uspehom gostinskih delovnih organizacij. Povsod so pustovali, da je bilo veselje, obiskovalcev in maškar med njimi pa tudi ni manjkalo. Kajpak so za razvedrilo gostom morala poseči v žep tudi podjetja. Najbolj so posegli v Cateških Toplicah, kjer so za Viceta Vukova in njegove spremljevalce odšteli okroglo tri četrt starega milijona dinarjev. To so čutili tudi gostje, ki so za pustovanje plačali po 30 din vstopnine. Zasedenost v dolenjskih hotelih Je bila običajna: Šmarješke Toplice so polne, v Cateških imajo prostor v bungalovih, drugje pa " na začetku leta še nimajo sezonskih težav s premalo posteljami. Nekatere planinske postojanke so še naprej zaprte, Crmošnjice pa so sicer odprte, a -snega ni In vlečnica ne obratuje. Odgovornost z lopato? Kot bt zajemali vodo š sitom, razpravljamo že dolgo o odgovornosti. Republiška skupščina ima v prvem polletju letos v načrtu resolucijo o odgovornosti. Slišati je celo glasove, da bi Ijilo treba odgovornost določiti z zakonom in da bo šele nato mir glede tega. Naj torej čakamo? Boljše bo, če bomo vsak zase skušali odgovornost kar se da natančno razmejiti in opredeliti. Ob nekaj deset tisoč zaposlenih na našem območju (in ob nekaj milijonih zaposlenih v Jugoslaviji) nas — čeprav so pravkar omenjene številke zastrašujoče velike — ne čaka preveliko delo. Odgovornost za večino zaposlenih imamo ie zelo natančno določeno in razmejeno. V mislih imamo neposredne, ali če hočete, osnovne proizvajalce. Tiste, ki v vsaki delovni organizaciji predstavljajo večino. Ti so že do zdaj neposredno odgovarjali za vse, kar so naredili, in so odgovornost molče prevzemali. Zatika pa se stvar navzgor: jjomisleki zoper odgovornost se začno šele pri višjih kategorijah. Tu se srečamo z izgovori na sistem, s pleteničenji o pristojnostih in podobno navlako. Zanimivo je, da odločanja v teh kategorijah ne bi za nobeno ceno prepustili nikomur, odgovornosti pa bi se radi izognili za vsako ceno. Kaj storiti? Resolucija RK ZKS daje o tem zelo uporaben napotek: strokovnjakom moramo omogočiti, da svoje predloge v samoupravnih organih samostojno utemeljujejo, prevzeti pa morajo vso odgovornost za uspeh ali neuspeh. Odgovornost naj se meri po tem, koliko je kdo lahko vplival na odločitev in koliko je lahko prispeval k uresničevanju odločitve. V tako razviti družbi, kot je naša, ne more več biti odgovoren za vse samo tisti, ki dela s krampom in lopato! M JAKOPEC Nove cene v Šmarjeških Toplicah Zdravilišče v Šmarjeških Toplicah je pred novo turistično sezono izdalo cenik nočitev in penzionov. Sredi seasone bo tu prenočevanje veljalo 35 do 45 dinarjev, penzion pa 50 do 70 dinarjev. Izvensezonske cene so nekoliko nižje, saj bo prenočevanje stalo 30 do 42 dinar- (Nadaljevanja s 1. strani) X v ■ v v Trzisce ne bo... sebej seznanili s slabo prometno povezavo Kočevske s svetom, izgubo železnice, preusmeritvijo Rudnika, visokimi stroški zaradi razsežnosti in redke naseljenosti občine, težavami podeželja in drugim. Predsedinik Kavčič je menil. da je pravilno, če je v občini le eno večje gospodarsko in uradno središče, v katerega se bo še naprej priseljevalo prebivalstvo s podeželja. O modernizaciji ceste do Broda na Kolpi je izrazil prepričanje, da bo prišla v naslednji 5-letni plan in celo, da bi bila ta cesta ob nekaterih pogojih lahko modernizirana prej kot v 5 letih. Za kočevsko progo je menil, da je tem bolje, čimprej bo ukinjena. Za preusmeritev Rudnika je nakazal možnosti v zvezi z VEGO in nekatero domačo industrijo. Predvsem pa je opozoril, da bodo povsod za uspešen nadaljnji razvoj potrebni sposobni kadri, ki jih je treba že zdaj šolati, čeprav jih morda trenutno še ne potrebujemo. CELULOZA... obvestila vodstvo CELULOZE, da se je papirja nabralo že malo več. Vodstva šol so dobila natančna navodila za to koristno delo, s katerim bodo pionirski odredi in razredi zaslužili marsikak potreben dinar. Tovarna je pripravljena odkupovati papir vedno, ne le zdaj, ko ji manjka lesa. Gre torej za možnost, da zbirajo šolarji star časopisni papir vse leto. Odkupna cena je res ugodna, zato bi se povsod morali za zbiranje in prodajo odpadnega papirja resno zavzeti. Korist pa bo imela od tega tudi vsa družba, ne samo naši šolarji! jev, penzion pa 40 do 46 dinarjev. Tritedenski penzion z zdravstvenimi storitvami bo v sezoni veljal 1846 dinarjev, štiritedenski pa 2462 dinarjev. Izven sezone bodo gostje za enake penzione odšteli 1336 dinarjev oziroma 1821 dinarjev. BETI dela za FELINO Zadnji teden so v konfekciji metliške tovarne BETI začeli delati za nemško firmo »Felina«. Zaenkrat imajo naročilo za 8.000 kombinež in 8.000 hlačk. Pri delu je potrebna silna natančnost, kei kupci zahtevajo najboljšo kvaliteto. jn • *vv j ej m is ca Brežiški sejem V soboto, 7. februarja, je bilo na brežiškem sejmu 550 prašičkov, prodanih pa je bilo 434. Mlajši pujski so bili po 13 din kilogram, večji pa so šli v promet po 7,5 do 8 din kilogram. Vse pokupljeno Zelo živahen je bil ponedeljkov sejem v Novem mestu, na katerega so pripelja- li 453 pujskov, prodanih pa je bilo 414. Mlajši prašičici so Šli v promet po 170 do 250 din, večji pa po 260 do 580 dinarjev. Viniški sejmi odmirajo Viniški sejmi že nekaj časa niso tako dobro obiskani, kot so bili še pred letom dni. Včasih je bilo na tem sejmišču čez 200 parov volov, po 100 krav in veliko telet ter prašičev. Odkar so na Hrva-ikem in bližnjih obkolpskih krajih organizirali odkupe, je na Vinici manj prometa. Na sejmu v prvih dneh februarja je bilo naprodaj smo 30 parov volov, 15 krav, okoli 40 telet in 60 pujskov. Za vole so zahtevali 6.50 do 7 din za kilogram, za krave 4,80 do 5 din za kilogram, za teleta 11 do 11.50 din, za pitane svinje 8 do 8.30 din za kilogram in za mlade pujske 180 do 300 dinarjev. Jugoslovanske avtomobilske tovarne, ki sestavljajo oziroma delajo osebne avtomobile, so zadnje dni dvignile cene. O tem je Tanjug s skopo vestjo obvestil kupce: »Predstavniki Unisa, Crvene zastave in Tomosa so izjavili, da bodo v kratkem podražili avtomobile zaradi skoka cen reprodukcijskega materiala. Nove cene bodo veljale ob dnevu prodaje.« Zadnje čase naraščanje cen ni več izjemno, ampak je žal postalo navada za veliko število potrošnih dobrin. Kupci avtomobilov bržkone niti ne bi bili posebno presenečeni, ko bi po drugi strani ne slišali za komentar no-, vomeške Industrije motornih vozil. Ta pa cen svojih austinov ni dvignila! Predstavniki tovarne so samo izjavili, da upajo, da cen ne bodo prisiljeni dvigati. Edina ovira in vzrok za njihovo bojazen obenem: novi carinski predpisi, ki bi morali začeti veljati že prvega januarja, še niso bili sprejeti. Samo če bodo carinski predpisi spremenjeni, potem lahko računamo tudi na podražitev austinov. Ta izjava pa kaže, da so poskušali nekateri drugi ribariti v kalnem, saj je IMV jasno povedala, da zaradi navideznega skoka cen reprodukcijskemu materialu avtomobilov ni bilo treba podražiti! ZAPIS Z MEDOBČINSKEGA POSVETA V KRŠKEM Med sosedi še vedno napetost Posavje je gospodarska celotd, mora težiti po enotnem razvoju - Posvet je razočaral tiste, ki so pričakovali recepte za statute Za posvet najbolj odgovornih predstavnikov posavske pokrajine, ki je bil 9. februarja v Krškem, je dal pobudo centralni komite ZKS. Medobčinski svet je povabil nanj predstavnike vseh večjih delovnih organizacij, poslance, predstavnike skupščin in političnega življenja. Med udeleženci je bil tudi dr. Jože Brilej, v imenu CK ZKS pa sta sodelovala na posvetovanju Tone Bole in inž. Rado Dvoršak. Najprej je bila na vrsti razprava o uresničevanju 15. ustavnega amandmaja pri spreminjanju statutov v delovnih organizacijah. Preveč kampanjski pristop kaže marsikje na neresnost, saj se sprevrže ir iskanje vzorcev, ki jih je Spregovoriti, dokler je čas! Medobčinski svet ZK Novo mesto je v ponedeljek na seji sprejel program dela v zvezi z resolucijo republiške konference ZK. Program mora zbrati stališča do socialne diferenciacije pri nas, do kmetijstva, do manj razvitih območij, do dolgoročnega programa razvoja pokrajine in do prilagajanja notranje zakonodaje delovnih organizacij XV. amandmaju. Dogovorili so se, naj o teh vprašanjih steče najprej razprava v občinskih organizacijah, rfiedobčinski svet pa bo nato zbral ugotovitve in z njimi seznanil območne člane CK, da bi na ustreznih sejah CK posredovali naša stališča. Portret tega tedna Vzgojitelj naj bo dosleden! rr /j V Dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu je ena izmed vzgojiteljic tudi LIDIJA MILOŠEVIČ. Ce jo človek sreča med njenimi gojenci, prav lahko pomisli, da je tudi ena izmed njih. Ko je končala študij jezikov na filozofski fakulteti v Ljubljani, se je posvetila vzgojnemu delu z mladino. — Zakaj ste se odločili za poklic vzgojiteljice? »Delo z mladino v domu je nakovredno delu v šoli, le da sem tu z mladimi v tesnejšem stiku in Jim morda lahko še več pomagam.« — Kako si vzgojitelji v domu razdelite delo? »Vsak ima skupino mladincev in mladink, ki jim predvsem pomaga pri u-čenju. Toda dosti je tudi vzgojnega dela, ki se ne da pokazati, zahteva pa veliko truda, potrpljenja ter razumevanja in ljubezni do mladine. V moji skupini je na primer 35 dijakov iz gimnazije in kmetijske šole od 15. do 20. leta starosti. Zbrani so z vseh vetrov — od Bele krajine do Gorenjske in Primorske. Razen tega pa imam na skrbi še kultur- no dejavnost v knjižnico.« domu — Katere so najpo-gostnejše težave pri vašem delu? »Najtežje je reševati vprašanje, kako zaposliti mladino v prostem času in ji pomagati iz drobnih osebnih ali pa skupnih težav. Trudim se, da bi jih v prostem času čimbolj pritegnila k delu v krožkih, k športu ali ročnemu delu, toda na žalost imamo premalo sredstev za te dejavnosti.« — Na kakšen način se najlaže približate svojim mladim gojencem? »K sodelovanju jih najlaže pritegnem s pogovori in z nevsiljivim prepričevanjem. Važno Je tudi, kaj jim priporočam in kaj odsvetujem. Knjige lahko pri vzgoji brez dvoma veliko pomagajo in mladino odvračajo od prestopkov. Dobra in učinkovita vzgoja pa Je tudi moj glavni namen.« ANA VITKOVIC treba samo še prepisati na čisto. Ponekod menijo, da statuti ne zaslužijo večje politične pozornosti, drugod spet podcenjujejo sposobnosti proizvajalcev, češ da jih je treba .stalno podučevati od zunaj. Na ti dve nezdravi skrajnosti je opozoril Tone Bole. Dejal je tudi, naj od posveta nihče ne pričakuje receptov, saj gre le za izmenjavo mišljenj. Dolžnost družbenih organizacij v podjetjih je, da ustvarjalno sodelujejo, da stvarno ocenijo pomen notranje zakonodaje, ne pa da se postavijo na nasprotno stran kot vzvišeni kritiki. Po odmoru je sekretar Franc Bukovinsky podal oceno gospodarstva v posavskih občinah. V razpravi so ga dopolrdli predstavniki posameznih podjetij. Na večjo zavzetost pri združevanju in poslovnem sodelovanju je opozoril dr. Jože Brilej, po- Prispevek zgodovini 4. februarja je bil v Novem mestu posvet o zbiranju dokumentarnega in zgodovinskega gradiva iz revolucionarnega dela KP med obema vojnama in med NOB. Na posvetu, ki so ga sklicali skupina komisije za zgodovino delavskega gibanja CK ZKS za naše območje, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja in Muzej ljudske revolucije iz Ljubljane, so • sodelovali Niko Šilih, Lidija Sent-jurc, Bogdan Osolnik, Rado Polič in Franček Saje ter predstavniki komitejev ZK, konferenc SZDL, organizacij ZZB, območnih muzejev naše pokrajine ter Notranjske. Ugotovili so, da je treba z delom pohiteti, dokler so še žive priče iz najpomembnejšega obdobja naše zgodovine in da smo dolžni zbrati kar največ podatkov o revolucionarnem delu KP ne samo sebi, pač pa,tudi mednarodnemu delavskemu gibanju in zlasti mlajšim rodovom. savje si predstavlja kot gospodarsko celoto, izhodišče za skupno reševanje skupnih iadev pa naj bo enotno načrtovanje razvoja te regije. Beseda o tem je že večkrat tekla na podobnih posvetih, toda samo s političnim združevanjem ne bomo prišli ni-Kamor, je zaključil svojo razpravo dr. Brilej, poslanec in podpredsednik slovenske skupščine. Prisotni so se strinjali z mnenjem, da dosedanja zaprtost v občinske meje ne vodi k napredku, zatorej je nujen korak naprej. JOŽICA TEPPEY »NAŠE KMETIJSKE ŠOLE« Skupnost kmetijskih šol Slovenije s sedežem v Mariboru, ki združuje 18 različnih kmetijskih šol, med njimi kmetijsko šolo na Grmu, že več let izdaja poseben bilten »Naše kmetijske šole«. Pošilja ga tudi na vse slovenske osemletke ter na ta način pripomore, da se več učencev odloča za kmetijske poklice. V biltenu, ki izhaja v razmeroma visoki nakladi — 2.500 izvodov, so objavljeni zgledi iz dela kmetijskih šol doma in po svetu, razpisane zahteve za vpis v posamezne šole ter drugi prispevki s področja kmetijstva. Ureja ga srekretar skupnosti kmetijskih šol Slovenije inž. Friderik Degen. Utrditi vezi s slanci Zvezna volilna enota Krško obsega tri občine: Krško, Sevnico in Laško. Poslanci iz Krškega so vezani na dolenjski klub poslancev v Novem mestu, poslanci iz Laškega pa se sestajajo v Celju. Ker tu ni prave povezave, bo to poskušala doseči občinska konferenca SZDL Krško. To obeta v najkrajšem času, kajti sicer bodo ljudje dobili občutek, da nekateri oddaljeni poslanci prihajajo med volivce samo pred volitvami. Vezi volivcev s poslanci pa se morajo učvrstiti, in ne zrahljati. SKLICALI SO ZBOR KOLEKTIVA Zadeva „direktor" Ob trenjih v trebanjskem Komunalno obrtnem podjetju, kjer še vedno nimajo direktorja V petek so se na izrednem zboru kolektiva trebanjskega Komunalnoobrt-nega podjetja, ki so ga sklicali zaradi notranjih trenj, dogovorili, da je treba počakati na volitve novega delavskega sveta, ki naj izpelje izvolitev direktorja po zakoniti in samoupravni poti Kot smo le poročali, je delavski svet tega podjetja izvolil za direktorja dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Staneta Kolenca, občinska skupščina pa k temu ni dala soglasja, ker postopek m bil povsem zakonit. Komisiji za imenovanje direktorja tega podjetja so zamerili predvsem, ker se ni hotela u-deležiti skupnega sestanka z občinsko komisijo za volitve in imenovanja, na katerem naj bi uskladili različna stališča Občinska komisija namreč podpira drugega kandidata — Pavleta Jurgliča, ki je vodja kovinskega obrata v omenjenem podjetju. Po vtisih s petkove razprave se vsiljuje vprašanje, če ni zaradi osebnih odnosov »boj« za direktorsko mesto zavzel pre- velik obseg. Resda je komunalna dejavnost širšega družbenega pomena, vendar najbrž ni najvažnejše vprašanje, kdo bo direktor, važnejša sta u-smeritev in delo podjetja v celoti. Trebanjska občinska skupščina se je prek svojega odloka poslužila zakonske možnosti, da ne da soglasja k imenovanju direktorja, vendar ima tu-di drugačne, mnogo večje možnosti vplivati na delo podjetja. Konec koncev je ona prek svojih skladov in samoupravnih teles naročnik večine komunalnih del v občini. Republiški sindikalni svet je, kot je znano, zavzel stališče, naj bi tudi v komunalnih delovnih organizacijah volili direktorja kolektivi sami. Primer v Komunalnoobrtnem podjetju Trebnje po svoje kaže, kako škodljivo je ustvarjanje struj znotraj podjetja, saj se trenja ne bodo polegla, če postane direktor ta ali oni kandidat. Neizpodbitno je, da pri tem trpi komunalna dejavnost, to pa prav gotovo ni nikomur v korist. M LEGAN ■ iHcrmclika Martini Koširjevi v spomin Prejšnji teden so na novomeškem pokopališču pololili >c zadnjemu počitku tovarišico Martino Košir, gospodinjo znane Koširjeve hiše v Novem mestu in mater oz. rejnico zavednih Koširjevih otrok, borcev za svobodo našega naroda. Množica prebivalcev se je udeležila njenega tihega slovesa in zadnjega srečanja z mestom, v katerem se je rodila 1899. Ob grobu se je v imenu občinskega odbora Zveze zd-uženj borcev s toplimi besedami poslovil od nje Bogo Kome]j, ti je hkrati opisal njeno trdo in ran polno življenje. MEŠETARSKI POKLIC ŠE NE BO IZUMRL Najdraže plačani kilometri Kako se kmeta nista mogla sporazumeti za ceno in kako služijo meše-tarji, ki izkoriščajo kmete, ker niso na tekočem s cenami Pretekli ponedeljek je prišlo zraven nekdanje Novakove gostilne, tam, kjer st običajno sejmarji sežejo v roke in zavijejo v bližnjo delikateso na polič vina, do hudega besednega spopada, ki bi se skoraj končal s pretepom. Kmet iz okolice Ajdovca v Suhi krajini je prišel v Novo mesto po kravo: sejem je bil živ in govedi je bilo na izbiro. Ko je nekajkrat pregledal, kakšno blago so prodajalci pripeljali v mesto, ko je pretehtal, kaj bi veljalo kupiti in česa ne, se je odločil za kravo, ki jo je prignal možak z okolce Dolža. Zmenila sta se za ceno, udarila v roke in kupec je dal lastniku krave 100 dinarjev are. Ko pa sta se debila pred Novakovo gostilno, kjer naj bi posel zaključila, je prodajalec zahteval namesto 1300 kar 2300 dinarjev. Razprava je postajala vse bolj srdita, še posebej, ker prodajalec ni bil voljan vrniti are: kupec, ki je videl, da bo v dvoboju potegnil krajši konec, se je odločil, naj mu pomagajo miličniki Prodaja-lec pa je. medtem ko je gnal kravo domov, klel na ves glas. Razočarana sta bi- la kajpak oba, zlasti kmet, ki krave ni mogel prodati. Prav take okoliščine, ko kmetje niso dovolj podjetni ali pa imajo predaleč do sejma, s pridom izkoriščajo preprodajalci, ki grdo goljufajo zlasti tiste, ki niso dobro seznanjeni s cenami. Tako se zadnje čase večkrat ponavlja, da mešetarji kupujejo teleta in plačujejo ca kilogram po 6 ali 7 dinarjev, potem pa jih prodajo na Hrvaškem po 10 dinarjev za kilogram. Novomeška zadruga plačuje poprečno po S,5 dinarja za kilogram žive teže! Ni težko izračunati, koliko zasluiijo ti mešetarji samo pri preprodaji enega samega teleta. Kajpak je razumljivo, da naenkrat pokupijo in potem preprodajo po štiri, pet telet. Njihovi zaslužki so zato veliko večji od zaslužkov delavcev, ki morajo za svoj osebni dohodek ves mesec pridno in pošteno delati. Najbolj pa so oškodovani kmetje, ki nasedajo preprodajalcem in so celo zadovoljni, da prodajo teleta po taki ceni: mešetarji pa zaslužijo za kilometer prehojene poti bržkone več kot kdorkoli drug pri nas! V Novem mestu si je Martina Košir, rojena Kopač, ustvarila družino in pokazala svoje plemenito srce, ko je 22-lelne neizkušeno dekle nadomestilo mater sedmim nepreskrbljenim otrokom in jim bila dobra kot lastna mati. Svojemu možu je dala še dva otroka, ko pa ji je po osmih letih zakona kruta usoda vzela življenjske• ga tovariša, je na njena ramena padla skrb za usodo devetih mladih otrok. Odlično je prestala težko preizkušnjo in dala svoievin narodu borce in aktiviste v letih NOB: pet je bilo partizanov, štirje aktivisti, trije med njimi pa prvoborci, tudi sama se je aktivno vključila v NOB in svoj dom odprla na stežaj osvobodilnemu gibanju. Pri njej je bilo skladišče orožja, opreme in prehrane, iz Koširjeve hiše so odpeljali polne vozove blaga za partizane in pretežni del tega je šel iz njene trgovine. Vedno je imela odprto srce tudi za revne dijake. Osvobodilnemu boju je ostala zvesta do kraja; uklonilo je ni niti trpljenje na Rabu„ kjer je bila s hčerko Dragico. Vzeli in zaprli so ji trgovino, bombe so ji uničile dom, sama pa je ostala vzravnana in se ni ponižala pred okupatorjem. Ko ji ie padel sin Ljubček v boju za svobodo, je pogumno prenesla tudi to najhujšo žrtev. Utrujena in bolna sc je po osvoboditvi preselila v Maribor, ostala pa je v svojem prepričanju zvesta napredku in prehojeni poti. Ko izrekamo svojcem iskreno sožalje ob izgubi ugledne In cenjene matere, se hkrati s spoštovanjem spo-minjamo njenega življenja in dela. V našem spominu bo ostala kot Uk plemenite matere in Sene. Ponos jc sijal iz oči sodclavcem, ko so se v mislih na to, kar so dosegli v skupnem delu, poslavljali od Karline Gašpir, tako kot ob vsakem slovesu pa so v marsikaterih očeh zaigrale tudi solze. FOTOGRAFIJA TEDNA Naarado 100 din zn FOTOGRAFIJO TEDNA smo tokrat prisodili Francetu Brusu iz Kočevja za posnetek s Prešernove proslave. Slika je bila tehnično boljša kot Pavkovičeva s podobnim motivom. Tudi na sploh težko uporabimo v temnici površno izdelane slike (kot na primer ta teden iz Vavte vasi), ker se skoraj vsak posnetek pri prenosu na kliše občutno poslabša. — Rok za naslednjo FOTOGRAFIJO TEDNA JE 16. februar! Ne zamudile! UREDNIŠTVO Vsak dan v nevarnosti Križevska vas je le kilometer oddaljena od Metlike in 300 metrov od železniške postaje. Vas ima 30 hiš, 3 vikende in postaja izrazito delavsko naselje, ima pa tudi vse pogoje za turističen razvoj. ' Pot v vas pa je speljana tako, da predstavlja glavno oviro za turističen razvoj. Razen tega imajo zaradi neprimerne poti veliko težav vsi vaščani. če hoče vaščan. na železniško postajo, mora peš pol-drug kilometer, zato nihče ne hodi po cesti. Poslužujemo se bližnjic, njivskih potov in stez, v zimskem času pa proge. Vemo, da je to trepove-dano, ker je smrtno nevarno. Pred kratkim je Ivan Brodarič videl dva prvošolčka, ki sta šla po progi s kapama, potegnjenima globoko na ušesa. Bila sta v živahnem pogovoru in nista slišala vlaka, ki se je bližal postaji z ugaslim motorjem. Brodarič je tvegal življenje, skočil na progo in tik pred vlakom po- Jože - javi se. Slavki v Švico! Prosim kolega Jožeta Abi-no, ki služi vojaški rok v Valjevu, naj mi ponovno sporoči svoj naslov. Slavka S. iz Švice. tegnil vstran dvoje otrok. Kaj bo, kadar ne bo nobenega Brodariča v bližini? Samo 300 m poti bi morali zgraditi in vas bi bila rešena vsakdanjega tveganja, postala pa bi tudi priljubljen izletniški kraj. Poglejmo še, če bi se gradnja poti izplačala. Osnovno šolo obiskuje 12 otrok, v tovarni BETI je za-% oslenih 14 delavcev in delavk, v Novoteksu jih dela 7 in še nekaj v drugih podjetjih. Tako se vsak dan 30 delavcev in 12 otrok izpostavlja nevarnosti, razen tega je še precej mlekaric, ki zjutraj tečejo s kanglicami v mesto. Težko je ugotoviti, koliko kmetov gre vsak dan v mesto in koliko ljudi pride po opravkih v vas. Zakaj ni bila ta pot zgrajena prej, ne vem, mislim pa, da je kriva malomarnost. Upam, da akcija za samoprispevek ne bo brezuspešna. Na nedavnem vaškem sestanku smo se zmenili, da bo vaščan avtoprevoznik Franc Vukšinič navozil ves material, potreben za novi mostiček čez Sušico, vsi vaščani pa bomo pri gradnji pomagali. Upamo, da nas *'~:hodnja zima ne bo več dobila na progi, sicer bomo zahtevali, naj vsaj otroke vozijo v šolo s kombijem. STANE KOČEVAR, Križevska vas Lubi muji brauci! Mene je tu pustnu norejne taku zdelalu de se me Se denes use vrti u glau. U našem gasilskem domi smo mel tako veselico deb je biu še sam hudič veseu Tu b vi mogel videt! U soboto sm šu na en štamprle u našo oštarijo. Pa kumej sm not stopu sm že zagledati ene tri lar/e u kot pa sploh nesm vedu' kedu so. Pol je pa ena lar/a h men stopila pa me je vn odulekla pa je larjo dol potegnila pa ni biu nobeden drug ku-ker muja Tina. Muja luba Tinka pa turški paša! Ja Tina kakšna pa se sm jo prašau. Ona pa men nč teb nč pa kr en groznu velek nož izza pasa vn potegne pa ga men na urat nastau pa prau: Za pjačo boš dau pa tud mrdnu na boš če ne bo šla pa prec glauca dol. Sej vem de nej resnu misenla ampek not me je pa le gnala pa za pjačo sm tud mogu dat. Pol so me pa une tri ‘larfe še na veselico utek- le. Tm je biu pa zbranu staru in mladu pa ena čudna muska je špilala na odri zraven so se pa eni zvijal kuker de majo krče po celem životi. Sm mislu de sm se že rešu uneh treh pa so me kr naenkrat spet zagrabile pa so me plesat ulekle pol so me pa sm pa ke vrtele pa pehale. Kumej sm se jeh rešu Pa zbežau u tanabul temen kot deb se enmau odahnu. No pa nesm biu sam. Tm je že sedu sose-dou Pepe pr enmu glažki pa že kr čudnu je gledou. Pa sm mu reku: »Ja Pepe zakuga ga pa ti nč na lo-meš denes? On me je pa nazaj povedou de smo ga usi celu letu u službah in dama dost lomil pa de imm ga usaj denes nab biu treba. Pol je pa spet prletu un turški paša pa me je gnou tancat. Taku je šlu do jutra de sm še glih kumej domu prlezu. Ne prašte me kakšne noge mam denes sej jeh sploh na čutem. Vas lepu pozdtaula vaš MARTINEK BREZSUL Gledamo veliko slabih filmov Lani smo v kočevskem kinu JADRAN glodali veliko slabih filmov. Mod kavbojkami, slabimi kriminalkami in ameriškimi limonadami smo lahko videli le nekaj dobrih, umetnlfikih filmov. Mladini, ki nima svojega kluba, ostaja na izbiro le gostilna ali kino. Mladega človoku pa slab film lo kvari. Malo vidimo domačih filmov. Gledalce zanima tudi, kakšne filme bodo gledali letos. O vsem tem sem so prod kratkim pogovoril z upravnico kina Marijo Pojo, ki Je povodala: — Naš kino Je letos že sklonil pogodbe za 250 filmov. Med njimi so samo štirje Jugoslovanski. V Jugoslavijo uvozimo na leto 180 do 200 filmov, predvsem zahodnih, kar je premalo. Med njimi niso sami umetniški, ampak Jo tudi precej slabih. Pri izbiri lahko iz vržem o le nnJslabSe, ne moremo pa doblU vseh najboljših. Vočlno umetniških igranih filmov dobimo v Kočevju prvi, takp da Jih ljudje S« ne poznajo, saj so kritiko objavljene predvsem za filme, ]d Jih igrajo v Ljubljani. Film« »Interludlj« In »Gospodu b ljubomiljoa sta bila dobra. Slednjega smo nameravali vrteti po polovični ceni za dijaka gimna- zije, a smo naleteli na gluha ušesa. Prod leti Je Imela delavska univerza za mladino filmsko vzgojo in poskrbela za brezplačno predvajanje filmov. Vendar Je to zamrlo. Uprava kina se trudi, da bi dobila dobre filme in da bi bil tedenski program Čimbolj poster. 2al pogosto ne dobimo filmov dovolj zgodaj. Prav zato smo imeli novembra In docombra slab program. Težave imamo tudi z razdeljevalci filmov. Plime ponujajo predvsem tako, da nam, odjemalcem, povedo naslov filma, proizvajalca, Ime glavnega igralca ln v kakšni tehniki je film sneman. Tako kupujemo mačka v Žaklju, saj sl no moremo ogledati niU 8 odstotkov filmov, ki Jih bomo vrteli. Volike težavo imamo z doma-Mml ln vzhodnimi .filmi, ki običajno po umetniški ravni presegajo zahodno, vendar ne pritegnejo gledalcev. Kljub temu Imamo okoli 200 stalnih obiskovalcev kina, dvorana pa Ima blizu 800 sedežev. Upamo, da bodo gledalci sedaj vsaj malo razumeli težave, s katari ml se srečujemo pri delu, in da bo vsak našel v našem pro-nekaj, kar mu bo ugajalo. Obiskovalec kina T. D. v Čestitka tovarišu Kardelju Nekdanji borci za slovensko severno mejo se pridružujemo čestitkam tovarišu Edvardu Kardelju ob 60-letnici njegove plodne, ustvarjalne življenjske poti. Ko smo se ob srečanjih o tem pogovarjali, so nas zadolžili, da čestitko o-bjavimo v »Dolenjskem listu«. Edvard Kardelj je dal neprecenljiv prispevek za tisto, za kar smo se bojevali tudi mi bojevniki za severno mejo. Medtem ko je nam šlo za to, da zakoličimo slovenske meje, da ne dovolimo, da nam okrne-jo našo prelepo zemljo, se je tovariš Kardelj s svojimi sobojevniki v vodstvu revolucionarne partije boril za temeljite socialne in politične spremembe v slovenski družbi. Njemu gre velik del zaslug za to, da je slovenski narod postal gospodar v svoji hiši, da fe sloptl na zgodomn-sko pozornico evropskih in svetovnih narodov. Bojevniki za severno mejo smo dolžni veliko spoštovanje tovarišu Kardelju. Ko smo ob proslavi njegovega jubileja spremljali njegovo življenjsko pot, smo nazorno videli, da je deloval za napredek in razcvet Slovenije v Jugoslaviji s trdim, garaškim delom, z ostro, toda dobronamerno in koristno kritiko, z utiranjem poti v neznano, ne pa z lepimi besedami, demagogijo in dobrikanjem. Ob tej priložnosti čestitamo tudi Dolenjskemu listu ob 20-letnici izhajanja. Veliko je storil za napredek tega dela Slovenije, zato mu gre naše spoštovanje in priznanje. IVAN BOŽIČ, Trebča vas 20 ALOJZ MIRTIČ Novo mesto FRANJO KRISTAN Ljubljana, Triglavska 17 NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Oh, kakšna gneča! Ko sem bila v drugi polovici januarja z otrokom pri zdravniku v Novem mestu, mi je otročiček zaspal v naročju. Odšla sem v Delavsko restavracijo, da bi kaj založila. Ker bi rada spečega otroka kam odložila, sem v menzi povprašala, če imajo kak prostor, mogoče dežurno sobo ali kaj takega. Rekli so mi, da imajo v pisarni toliko dokumentov, da tam ni prostora. Ob tem me je obšlo spoznanje, da bi morala biti moja hčerka vsaj polnoletna, če že ne visoko šolana ali pa vsaj inozemka, da bi se našel zanjo prostor. Za ubogo mater, ki je morala nesti otroka uro daleč peš do avtobusa in ga nato še nositi po mestu, pa ni bilo prostora. Zelo bi se mi prileglo, ko bi lahko otročička odložila vsaj za 10 minut. Ko bi bilo to poleti, bi ga lahko odložila kje v travo ali na klop v parku. »'ozimi pa to ni mogoče. Zdi se mi. da v takšnih primerih, kot je bil ta moj, ne bi smeli biti tako trdosrčni in uradni. ANICA BREGANT Grčevje 2, p. Otočec ob Krki Ne znajdejo se! Te dni je bilo v Beli krajini veliko povpraševanje po »Dnevniku«. Ljudje bi radi kupili časopis zavoljo kuponov in tako prispevali k izvolitvi slovenskega para na kmečki ohceti, a tega časopisa ni bilo mogoče dobiti, čudno je, da si trgovine in trafike niso nabavile več izvodov časnika, saj bi imele lepo priložnost zaslužiti. MIMI BAHOR Dragatuš PREŠERNOVA PROSLAVA — Preteklo soboto so v Kočevju slovesno proslavili naš kulturni praznik. Razen pevske skupine Do-re-mi so nastopili tudi recitatorji, člani dramatskega krožka v narodnih nošah. France Brus je slikar recitatorja v pesmi »Od železne ceste« in za ta posnetek dobil nagrado in priznanje za Fotografijo tedna. „ISKRA je bila moj drugi dom!“ Karlina Gašpir se poslavlja od dela v šentjernejski ISKRI - Zaslužni de* lavki, aktivistki in igralki, znani po vsej Šentjernejski dolini, želi ob slovesu od dela vso srečo brez števila ljudi Za 51-letno Karlino Gašpir iz Šentjerneja je bila sobota 24. januarja poseben dan. Po 18 letih dela v ISKRINI tovarni v Šentjerneju se je ob odhodu v pokoj poslovila od sodelavcev. Ožji kolektiv ji je tega dne pripravil majhno prisrčno slovesnost, še enkrat pa se bo ISKRA spomnila svoje Karline takrat, ko ji preteče dopust. Karlina Gašpir je v krajšem pomenku povedala o sebi in o svojem skoraj 18-let-nem delu v ISKRI tole: »Ko sem 1952 nastopila službo v tedaj še zelo skromnem obratu IEV v Šentjerneju, sem bila sedmi član tega kolektiva. Iz leta v leto je bilo več zaposlenih, vedno so prevladovale ženske in tako šteje ISKRIN kolektiv v Šentjerneju danes že več kot 600 delavk in delavcev. Skoraj se ne da povedati, koliko požrtvovalnosti In samo odpovedovanja je bilo ne- malokrat potrebnega, da smo ustvarili tako veličasten obrat tako rekoč iz nič in pripomogli k njegovi rasti. Ne vem več, koliko udarniških ur smo opravili, koli samozatajevanja je bilo potrebnega pri uresničevanju nalog, ki smo jih morali opraviti, preden smo dosegli to, kar danes imamo in kar bo še bolj kot nam koristilo bodočim rodovom. Čeprav je bilo nemalokrat tudi hudo, je 18 let dela minilo tako hitro, da danes kar verjeti ne morem, da je to res. Veliko lepih spominov mi je ostalo v srcu na skoraj 700-člansko družino, ki jo danes zapuščam, in bolj kot kdaj se mi prav zdaj ob slovesu zdi, da je ISKRA moj drugi dom!« Pred 18 leti je prišla v kolektiv kot navadna delavka. Njena zavzetost, požrtvovalnost in sposobnost niso ostale dolgo nezapažene. Kaj kmalu je postala vodja vzhodne kontrole. V zadnjih 13 letih je bila vodja maloserijskega oddelka v tovarni. Njen napredek in njena rast v kolektivu sta bila vezana na njeno osebno delo in prizadevanje, prav zato Karlina ni nikdar zviška gledala na podrejene. Ostala je skromna in tovariška do njih. Ni poznala zahrbtnosti, pač pa je vedno vsakomur odkrito, v oči povedala svoje mnenje. Ob odhodu v zasluženi pokoj ne bo ostalo za njo prazno samo njeno delovno mesto v tovarni, Karlino bo pogrešal kolektiv v vsakdanjem življenju in snovanjih. E. M. Mestni statut uskladiti z občinskim Občani menijo, da si mesto Ljubljana skuša zagotoviti na račun občin preveč pristojnosti - Krajevnim skupnostim več denarja Konec januarja so bili zbori volivcev v krajevnih skupnostih Rob, Turjak in Velike Lašče. Na vseh zborih so obravnavali osnutke statutov občine m mesta Ljubljane. Razprava je ugotovila, dand zadostne skladnosti med občinskim in mestnim statutom. Volivce je zanimalo, koliko pristojnosti bo zadržala v bodoče občina in koliko mesto. V osnutku mestnega statuta je namreč večina pristojnosti, ki so bile prej občinske. * še posebej so zahtevali, naj bodo upravne službe še nadalje pri občinski skupščini. Tudi za sklad sKupnih rezerv gospodarskih organizacij so predlagali, naj ostane pri občini. Volivci so pred- Odlikovani gasilci Gasilska zveza Slovenije je odlikovala z odlikovanjem II. stopnje za izredne zasluge v gasilstvu člana PGD Dvorska vas Ivana Grudna in Franca ZakrajšKa (oba iz Dvorske vasi). Diplome občinske gasilske zveze Ljubi j ana-V ič-Rudnik so dobili: Jože Ahačevčič (Dvorska vas), Alojz Centa (Kot), Jože Drohnič (Dvorska vas), Alojz Ivanc (Kot), Jože Ivanc (Dvorska vas), Jože Jaklič (Podkraj), Janez Kožar (Podkraj), Ivan Mencin (Dvorska vas), Ivan Petrič (Dvorska vas), Janez Petrič (Dvorska vas), Alojz Stritar (Skrlovica) in Alojz Žužek (Dvorska vas). Diplome so dobili tudi naslednji člani PGD Velike Lašče: Alojz Babnik, Janez Modic, Jože Rupar in Jože Stritar, vsi iz VeliKih Lašč. Vsem iskreno čestitamo. V. S. lagali tudi, naj se o statutih občine in mesta zagotovi načelo medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja. Krajevne skupnosti, ki dobro gospodarijo, bi morale dobiti več denarja. Odgovorne so namreč za komunalna, socialna, kulturna in druga vprašanja, kar je še posebno pomembno za podeželske krajevne skupnosti. Razpravo o statutih so zaključili s predlogom, naj bodo določbe mestnega statuta prilagojene določbam občinskega statuta. V. Š. »....-c - FnfelJa Pri Ortneku sta 2. februarja ob 10.30 v preglednem ovinku trčila poitovorni avto, ki ga je vozil Slavko Kos iz Kočevja, in osebni avto, ki pa je vozil Jože Smolej iz Kočevja. Do nesreče je prišlo, ko je pol-tovorni avto prehiteval tovornjak s prikolico in zapeljal na svojo levo stran ceste, takr;»t pa mu je naproti pripeljal osebni avto. V osebnem avtu sta bila razen voznika lažje poškodovani še Nada Smolej in Jasna Bregar. Ponesrečence je odpeljal v ribniško ambulanto kapetan I. klase Ivo Ivanovič iz Ribnice, ki je tako nesebično pomagal ponesrečencem. Na vozilih je za okoli 13.000 dinarjev škode. VELIKOLAŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ GOSTINSKO PODJETJE ALPE-ADRIA iz Ljubljane J« s 1. februarjem prevzelo v najem gomilno v aadružnem domu na Turjaku. Gostinski prostori so last kmetijske zadruge Velike La&će. ■ ■ ■ NAD 30 TON MOČNIH KRMIL je Ioni prodala kmetijska zadruga Velike La£6e. Zanimivo Je, da prod dvema leloma kmetje nišo kupili niti kilogram krmil, kar kaže, da je zadružnikom le u-spe'o prepričati kmete, da je krmljenje živine z umetnimi krmili koristno. Kmetje so najbolj povpraševali po krmilih za krm-mljenje krav-moLzmc, mladih govedi ln za pitanje mladih telet. ■ ■ ■ NASI KMETJE IMAJO kar 143 kosilnic, od tega jih Je 71 vuunke fiCS, H8 Alpina, 12 Bertto- V Velikih Laščah so zadovoljni z zimsko službo na svojem odseku glavne ceste Škofljica—Kočevje. To glavno cesto pluži Cestno podjetje Ljubljana, medtem ko pluži ostale ceste na teni območju občinsko komunalno podjetje Vič. (Foto: Primc) NAJBOLJ NENAVADNA NESREČA Šoferja povozil lastni avto Predstavnika oddelka milice v Velikih Laščah Viktorja Sčukovta smo naprosili, naj nam pove najbolj nenavaden dogodek, na katerega je naletel pri opravljanju dela. — To se je zgodilo lani, ko je , nekega moškega povozil nje- gov avto, je začel pripovedo-£ vati tovariš Sčukovt. Iz želi- meljske strani Je peljal v klanec proti Turjaku osebni avto Volkswagen 1500. Na strmi, ovinkasti cesti je bilo oKoli 5 om južnega snega, zato na spolzki cesti avto ni mogel naprej. Kolesa so se namreč na nekem ovinku začela vrteti na mestu. Vsi poizkusi z vožnjo naprej In nazaj niso pomagali, pač pa se je prednji konec avta naslonil na brežino. Vuznik in sopotnica sta šla ven In odnesla prednji kotnec avta — takrat pa Je vozilo, ki ni bLo zavrto in ne v brzini, začelo počasi voziti po bregu, nazaj. Oba sta se uprla vanj ln ga zadržala. Potem pa je voznik dojal sopotnici, naj gre v avto ln ga zavre. Ta ni znala zavreti, moškemu so pošle moči. Hotel Je odskočiti, vendar ga je avto podrl, povozil ln obstal nad voznikom. Zenska Je tekla po pomoč v 1,5 km oddaljeni Podtur-jak, a preden Je prišla pomoč, je bil moški že mrtev. lini ln 32 ostalih. Lani je kar 21 kmetov kupilo pri kmetijski zadrugi Velike La&če kosilnice BCS ln Alpina. Kmetijska aadrusa Je naročila 20 italijanskih kosilnic. Dobavljene bodo kmetom v maju-. Devize ustvarja KZ z isvo-zom suhe robe. Tuko bodo kmetje dobili te stroje za 1000 din ceneje kot v trgovini ■ ■ ■ VAŠČANOM KUKMAKE ne bo več treba prositi domačih gasilcev, da bi Jim v suAnih dneh po’nili vodnjake z vodo lz potoka RaAlce: z delom ln denar, nlml prispevki vaAčanov ter krajevne skupnosti LoAče so si v do-brlh 7 dneh napeljali 1200 m dolg nov vodovod, ki so ga priključili na Vodov (Kino omreAJe. V. S. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE GROSUPLJE Koliko bo za skupne potrebe? Z narodnim dohodkom 4.133 din na prebivalca spada občina Grosuplje gotovo med nerazvite - Dohodki proračuna se bodo v primerjavi z lani povečali za 5,9 odst., izdatki pa bi se morali za 48,1 odst... Občinska skupščina Grosuplje je na seji 28. februarja med drugim razpravljala o osnutku občinskega proračuna za 1. 1970. Ker je grosupeljska občina po ustvarje nem narodnem dohodku na prebivalca nerazvita celo po merilih, ki veljajo za celotno SFRJ, je popolnoma razumljivo, da že osnutek proračuna kaže na veliko težav. Z vprašanjem, kako zadostiti splošnim potrebam v občini, se bodo morali skupaj s strokovnimi službami uprave odborniki na prihodnjih sejah krepko spoprijemati. 240 uživalcev družbene pomoči Lani je v občini Grosuplje prejema.o 240 občanov družbeno pomoč iz proračuna občinske skupščine. Stalno družbeno pomoč je dobivalo 116 občanov, gibala pa se je v zneskih med 20 in 200 din na mesec. Kot žrtve fašističnega terorja je dobivalo pomoč 6 občanov v zneskih od 50 do 160 din. Kadrovsko podporo je dobival 1 občan, pomoči pri šolanju je bilo deležnih 9 občanov (v zneskih od 40 do 120 din), začasno pomoč je dobilo 13 občanov v zneskih od 20 do 170 din, stalno prizmavalnino je dobivalo 69 občanov od 100 do 250 din, 7 otrok borcev pa je bilo deležno pomoči pri šolanju v zneskih od 100 do 150 din. Iz osnutka proračuna je razvidno, da bo v proračunskem letu 1970 imela občina 5,163.500 din dohodkov, upo- 227.000 din za komunalno dejavnost V občini Grosuplje je bilo lani porabljeno 227.270 din za komunalno dejavnost iz občinskega proračuna. Največ denarja ' je šlo za vzdrževanje zgradb in naprav (71.662 din), precej, in to 70.394 din, je porabila občina za izdelavo urbanističnih načrtov, po velikosti je nato na vrsti izdatek 36.411 din za vzdrževanje suh okraj inskega vodovoda, nato sledi 16.846 din za javno razsvetljavo m elektrifikacijo v občini, preostanek denarja pa je bil porabljen za označevanje naselij za elektrifikacijo Taborske jame, za sofinanciranje požarne varnosti in za prometno varnost. Pol milijona kubi-kov vode Trije vodovodi na območju občine Grosuplje so posredovali prebivalcem lani 514.098 m:| vode. Največ vode je steklo po ceveh gravitacijskega vodovoda Stična— Trebnje, in to 284.000 m*. Sledi mu vodovod Grosuplje z 204.000 m:l na zadnjem mestu pa je vodovod Globočec, ki je 25.242 m:< vode. Živinoreja na Muljavi Živinorejski obrat KZ Stična je spital lani 151 goved v skupni teži okoli 60 ton Kmetijska zadruga Stična ima lastno proizvodnjo samo na živinorejskem obratu na Muljavi. V tamkajšnjem hlevu je prostora za 150 goved. Obrat ima tudi okoli 80 hektarov zemlje, na kateri prideluje samo krmo, ki jo uporabljajo pri pitanju živine v svojem hlevu. Koncentrate, potrebne za krmljenje, kupujejo, sami pa pridelujejo samo seno. Lani so na obratu pridelali približno 480 ton sena. Strojna oprema jim omogoča sodobno spravilo. Imajo kosilnico, tračni obračalnik, kot dopolnilo zgrabljalnik »Sonce«, sa-mopobiralno prikolico in pu-halnik. Silaže na obratu ne pripravljajo. Hlev, v katerem pitajo živino, je klasične vrste. Prirejen je za kratka stojišča z ja-slimi. V jasli je napeljana vo- da, medtem ko pokladajo hrano ročno. En delavec zadošča ob skrbni organizaciji dela za pitanje 100 glav živine, če pa je v hlevu 150 glav, zaposlijo še dodatnega delavca. Lani so v obratu na Muljavi zredili 151 glav živine. V glavnem so bila to spitana goveda v starosti od enega do dveh let. Nekaj so jih prodali za izvoz, nekaj pa za domače tržišče. Skupna teža vseh lani spitanih goved je bila okoli 60 ton. M. J. rabniki proračunskega denarja pa so že vložili zahteve za 7,308.806 din. Med dohodki in potrebami je torej že v osnutku za 2,145.306 din razlike. Vprašanje, kako priti do tega denarja, je še vedno odprto, edina stvarna rešitev pa je — tako so ugotovili v razpravi — v skrajnem varčevanju. Razpoložljivi denar bo mogoče nameniti edinole za res najnujnejše, dobesedno, življen-ske potrebe. Dohodki proračuna bodo letos po osnutku sestavljeni tako: prispevkov naj bi se steklo 1,713.000 din ali za 9 odst. več kot lani, davkov za 2,903.000 din ali za 10. odst. več (med davki je predvideno največje, 21-odst. povečanje pri davku od prometa blaga na drobno), taks bo za 477.00 din (za 5,5 odst. več), drugih manjših dohodkov (dohodkov po posebnih zveznih predpisih, dopolnilnih sredstev in prenesenih sredstev) pa za 306.000 din. Izdatki so v osnutku razporejeni tako: za kulturno-prosvetno dejavnost 191.800 din, za socialno skrbstvo 815.000 din, za zdravstveno varstvo 325.000 din, za komunalno dejavnost 293.000 din, za družbeno-politične organizacije 476.000 din, za delo državnih organov 2,954.000 din, za krajevne skupnosti 250.000 din, za gospodarske in negospodarske naložbe m druge obveznosti proračuna pa 2,240.000 din. M. J. Z izterjavo davkov boljše Občani v občini Grosuplje so imeli lani za 6 odst. večje davčne obveznosti in pri-spevKe kot 1968. Izterjava njihovih obveznosti je b^a lani boljša, saj je bilo izterjanih 76,5 odi't. vseh ‘oovezno-sti, Leta 1968 pa le 71,2 odst. Vsega so znesle obveznosti občanov lani 9,675.000 din, izterjanih pa je bilo 7,093.000 din, tako da so bili s plačili v zaostanku za 2,182.000 din. Ce upoštevamo, da je občina Grosuplje sorazmerno revna po svojih dohodkih, da pa ima približno enake obveznosti do splošnih potreb občanov kot vse druge občine, Je tolikšen zaostanek v plačilih občanov precejšen in za občane vse prej kot časten. Voda se je podražila! Sklad za obrambne potrebe Na zadnji seji občinske skupščine Grosuplje je bil sprejet odlok o ustanovitvi sklada za financiranje obrambnih potreb. Sklad bo financiral vse potrebno za ureditev zvez, zalog sanitetnega materiala in zdravil ter za opremljanje skupnih enot in služb teritorialne obrambe in civilne zaščite. S povečano ceno vode najnujnejše naložbe Občinska skupščina Grosuplje je na zadnji seji osvojila predlog Stanovanjsko komunalnega podjetja Grosuplje za podražitev vode v javnih vodovodih. Zadnjo podražitev vode smo v občini dobile takšne: gospodinjstva in živeli 1967, ko Je 27. decom-bra takratna skupščina odobrila povišanje cen. Sedanja podražitev ni velika in za družinske proračune naših občanov ne bo prevelika obremenitev. Podatki, s katerimi razpolaga Stanovanjsko podjetje, namreč kažejo, da porabi 4-članska družina v naši občini na mesec povprečno 3 m' vode. Po dosedanjih cenah Je plačala za vodo na mesec po 5,6 din, po novih cenah pa bo plačevala po R din na mesec, kar Je za 2,40 din več kot doslej. Ker smo kot potrošniki pri vseh podražitvah zelo občut- bodo omogočene vsaj v vodovodno omrežje ljivi in radi pogodrnjamo, ne bo odveč, če naštejemo glavne vzroke, ki so zahtevali podražitev vodo. Dosedanje cene za vodo so bile takšne: gospodinjstva in kopališča so plačevala vodo po 0,70 din m’ (nova cena je 1 din), kmetijske delovne organizacije so plačevale 1 din (nova cona 1,30 din), ostale delovne organizacije pa 1,26 din (nova cena 1,70 din). Hitra rast nekaterih naselij ter vedno večje zahteve prebivalcev podeželja po vodovodih, terjajo vedno več denarja za naložbe v vodovod, pa tudi za vzdrževanje. Z dosedanjo ceno Jo enota vodovod ustvarjala za te namene 191.000 din na leto, z novo ceno pa bo 266.000 din na leto. To bo omogočilo vsaj najnujnejše posege, ki so res neodložljivi. M. J. Veliko je bilo tudi otroških in društvenih maškarad. Naš posnetek je s prireditve novomeškega Partizana za naj mlajše športnike. Tudi Rdeča kapica in Pikica sta zaplesali... (Foto; S. Doki) [ FOTORE FOTOREPORTAŽA imhhmbi Tokrat smo našo »fotografsko« stran posvetili velikemu slavju zadnjih dni — pustovim resnim in neresnim predstavam. Ponekod je tradicija že dobro zakoreninjena, nekje so jo pokopali s Kurentom vred, drugod pa Sele dobiva prave moći. Na slikah: 1. Pustni parlament z vlado v Brežicah je te dni zasedal brez oddiha; 2. tudi takih »privatnih« domislic je bilo po plesih in zabavah v gostinskih lokalih dovolj; 3. kostanje viško šel-manje ima že več kot 100-letno tradicijo, naznanijo ga s slavnostno baklado po mestu, na občnem zboru (4) PRJPORCENHAUSA pa so tudi letos izvolili novega predsednika. (Foto: M. Vesel) — 5, 6. in 7. Mokronoški »larfarj i« so držali bfesedo: naravnost imenitno so v nedeljo pripravili pustno prireditev, ki je v lepem vremenu privabila v kraj več tisoč ljudi. Z izstrelitvene ploščadi pri zadružnem domu se ob silnem poku raketa, ki so jo pripeljali iz »vesoljskega centra« v Puščavi, sicer ni dvignila pod oblake, toda novo »vesoljsko« mesto Cape Nassenfuss je že moralo plaćati prvi vesoljski davek — mrtvega Kurenta, ki so ga včeraj pokopali z vsemi mestnimi častmi. S hiš v mestu so sneli bele zastave z velikim črnim podplatom na sredini, zakaj Nassenfuss je za eno leto spet postal Mokronog. (Foto: M. Legan.) kultura in izobra- ževanje ^ m m -• *s»«b m mmmmrnm ssjs®—a® s « ■ $ GOSTOVANJE MIRENSKEGA PEVSKEGA ZBORA. Pod vodstvom pevovodje Staneta Pečka je mirenski pevski zbor pripravil čez 20 pesmi, s katerimi se bo predstavil poslušalcem v Šentjanžu in Krmelju v nedeljo, 15. februarja. Večer slovenske lirike Uspela prireditev v Valvasorjevi knjižnici Srečanje Ivan Perhaj, rojen 1933, Šolski upravitelj v Brusnicah, je do zdaj objavil nekaj več kot 20 pesmi. Tiskali so mu jih v Mladih potih, Obzorniku in nekaterih drugih revijah in listih. Piše tudi otroške pesmi, na svetlo pa jih daje v Cicibanu. SOSEDOVA PSICA Večer je. Sedimo v podgorski beznici. Kazalec na stenski uri hiti. Pijemo žganje. Na mračnih nam licih odseva izpitost pretekle noči. Pri peči harmonikar meh nateguje. Včasih zadremlje in kaj zamrmra. Prileten možakar zdaj poje, zdaj psuje vse vrage, nebesa, ljudi in boga. Pod mizo sosedova psica počiva. Ko jo pogledam, se mi zazdi, da je spet breja in da zakriva svojo nesrečo pred nami in psi. Pijemo žganje... Harmonika poje. Prileten možakar, ki je bentil, se je pomiril in zginil v temo je, ko polovico je plače zapil. Kazalec na stenski uri tiktaka. Kaj je življenje? Nihče prav ne ve. Z motnim pogledom zrem psico, ki čaka, da ji kdo vrže kaj v lačne zobe. Potlej zapojemo nekaj o sreči in o dekletu s smehljajem v očeh. Pijani glasovi, glasovi hreščeči prepevajo pesem o njenih laseh. Ko eksamo dvakrat, natočimo znova in eksamo ... točimo ... eksamo spet. življenje in smrt sta dva čudna svetova: iz smrti rodita se človek in cvet. Gostilničar stari zapira beznico. Nad nami je mesec ne mlečen ne zlat. Ne vidim, a čutim sosedovo psico, ki z nami odhaja utrujena spat. Razstava z recitalom Novomeški srednješolci priredili v Dolenjski galeriji lep kulturni večer Prešernove nagrade 70 V Ljubljani so podelili Prešernove nagrade za leto 1970. Do bili so jih: dramska igralka Mihaela šaričeva, slikar Veno Pilon, Partizanski invalidski pevski zbor in inž. ahr. Stanko Kristl. Nagrajenci Prešernovega sklada pa so: skladatelj Jakob Jež, industrijski oblikovalec Albert Kastelic, slikar Maks Kavčič, pesnik Tone Kuntner, dirigent Marko Munih, igralec Anton Petje, arhitekta Anton Pibernik in Vladimir Sedej, karikaturist Bine Rogelj, pisatelj Tone Svetina, pisatelj Rudi Šeligo, Zlatko Šugman, slikar Jože Tisnikar, skladatelj Marijan Vodopivec in pesnik Dane Zajc. V soboto pihalni kvintet Pojutriša^jem bo v novomeškem Domu Kulture nastopil pihalni kvintet RTV IZ Ljubljane. Igral bo za učence osnovnih šol »Katja Rupena« in »Milka Šobar — Nataša«. Prireditev sodi v okvir Prešernovih proslav v Novem mestu. V ponedeljek opereta V ponedeljek, 16. februarja )b 20. uri, bo KUD France Prešeren iz Tmovega-Ljublja-na uprizorilo v Domu kulture v Novem mestu R. Benatzkyja opereto v treh iejanjih »Pri belem konjičku«. Zbor in orkester bo vodil Franc ZAbjek. Prireditev sodi v okvir proslav slovenskega kulturnega praanika. Že tretjič »Prvi poganjki« »Prvi poganjki«, glasilo pionirjev osnovne šole »Milka šobar-Nataša«, so že tretjič v enem letu razveselili svoje bralce. Zadnja številka Je v celoti posvečena narodne mu heroju Milki Sobar — Nataši, po kateri je dobila šola ime. Poleg tega so pionirji objavili svoje obtožbe proti nasilju. Doživetja, narava in delo so spodbudili vrsto sestavkov, objavljenih v naslednjih straneh. List se končuje z zabavno stranjo. Številko poživljajo ilustracL je mladih risarjev. 27 strani obsegajoča številka je do zdaj najobsežnejša; izšla je v 310 izvodih in so jo takoj prodali. ■ NOVI ČLANI SAZU - Slo-venska akademija znanosti in umetnosti Je na aadnji skupAčini izvolila za redne Člane dr. Dragotina Cvetka, Lojzeta Dolinarja, dr. Svetozarja Ile&iča, dr. Janezu Milčinskega, dr. Franceta Novaka lin dr. Andreja 2upančiča, ki so bili do zdaj njeni dopisni Člani. Za nove dopisne Clune SAZU pa so bili izvoljeni: dr. inž. Davorin Dolar, dr. Joeef Kratoch-wil, inž. arh. Marjan MuSič, dr. Janez PekleuVk In dr. Inž. Miha Tifiler. ■ PREŠERNOVI NMiltAJF.N. Cl V KRANJU — LetoSnJe Prešernove nagrade petih gorenjskih obCiin v Kranju so dobili: pisatelj Tone Svetina, glasbeni pedagog tn skladatelj Janko PiiboSič, mojster umetnega kovailva Joža Bertoncelj in publdcist dr. Branko Berčič. H LINHARTOVE PLAKETE V CELJU — Linhartove plakete, najvlšje priznanje delavcem na področju amaterske kulture, so Jutri Prešernova proslava Jutri, 13. februarja ob 19. uri, bo v gimazijski dvorani v Kočevju akademija v počastitev Prešernovega dne. V prvem delu programa bodo člani gimnazijskega MKUD »Matej Bor« deklamirali Prešernova dela, o največjem slovenskem pesniku pa bo govoril profesor Robert Puhar. V drugem delu bo gimnazijski pevski zbor zapel štiri Prešernove Sonete nesreče, ki jih je uglasbil prof. Miloš Humek. Zato je še toliko bolj razumljivo, da ribniški pionirji in mladinci — učenci osnovne šole vedno še posebno lepo proslave slovenski kulturni praznik, ki je posvečen spominu velikega slovenskega pesnika. Letos so ga prvič proslavljali v prostorih nove osnovne šole in sicer 5., 6. in 7. februarja. Ob tej priložnosti so v prostorih nove šole pripravili razstavo slik in del pesnika. S svečanosti so vsi oddelki poslali občinski skupščini Ribnica, ki je ustanovitelj šole, predlog, naj se njihova šola poimenuje po dr. Francetu Prešernu. V predlogu je med drugim zapisano: »Ob tem se z globokim spoštovanjem spominjamo zaslug dr. Franceta Prešerna, ki je prav tako kakor mi polnil kupo učenosti v ribniški šoli. Ker je naša šola še brez imena, prosimo ustanovitelja, da bi ji dal ime po tem velikem Slovencu, ki je zaradi pridnosti zapisan v Zlati knjigi, zaradi svojega dela in idej pa za vse večne v Celju letos dobili Tone Zorko, Franc Mimik in Cveto Vernik! ■ POHVALE TISNIKARJU — Jože Tisnikar, slikar iz SlovenJ-gradca, Je dobil za svojo razstavo v avstrijskem Gradcu od tam-kajftnje kritike laskava priznanj«. Pohvalne ocene je bilo možno brati v Številnih avstrijskih časnikih, ■ USPEH NASE HARFISTKE — Harfistka Pavla Uršič — poznamo Jo s koncertov na Dolenj, skem — je doživela na gostovanju v več italijanskih mestih lep uspeh. Za nastop v Italiji Je harfistka pripravila dela klasikov ln sodobnih skladateljev. ■ GRUPA ti» V ZU.Itllir — V zagrebSki galeriji Forum so odprli razstavo Grupe 69. S svojimi deli se Je občinstvu predstavilo enajst ' slovenskih sodobnih slikarjev in grafikov. ■ »PIKOVA DAMA« V OPKRI — V ljubljanski Operi Je bila pred kratkim premiera »Pikove dame« P. I. Čajkovskega. Zadnja premiera te klas'čne opere Je bila v Ljubljani leta 1946. Valvasorjeva knjižnica v Krškem je priredila 7. februarja literarni večer, na katerem so brali svoja dela pesniki Ivan Minatti, Marko Kravos in Ervin Fritz ter domača prozaistka Ivanka Hergold Vabljeni pesnik Tone Kuntner ni sodeloval, ker je prav v istem času sprejemal v Ljubljano nagrado Prešernovega sklada za svojo pesniško zbirko »Lesnika«. čase v zgodovini slovenskega naroda. Naša šola naj nosi ime: Osnovna šola dr. Franceta Prešerna.« —r »Najboljši so padli« V letošnjem knjižnem programu Mladinske knjige je napovedana nova knjiga spominov Staneta Semiča-Daici-ja. To je pripoved »Najbolj--ši so padli«, ki jo je Daki napisal v Novem mestu, kjer že več let živi. Nedvomno bo Dakijeva knjiga obogatila slovensko spominsko literaturo iz časov NOB. Novomeška podružnica Slavističnega društva je priredila 5. februarja zanimivo predavanje o sodobni slovenski koroški književnosti. Predaval je Matjaž Kmecl, asistent na filozofski fakulteti v Ljubljani — oddelku za slavistiko. Dopoldne je bilo v gimnaziji predavanje za srednješolce, zvečer pa v čitalnici študijske knjižnice Mirana Jarca za slaviste in druge obiskovalce. Za sodobno slovensko koroško književnost je predavatelj Kmecl označil tvornost po letu 1945, ko se je na Koroškem sprva pojavila skupinica piscev, ki so v tradicionalističnem večerniškem slogu objavili več kmečkih povesti. Sodobni tokovi v književnosti pa so kmalu zašli tudi v dela koroških piscev. Tako je po predavateljevem mnenju za rod, ki se je v književnosti pojavil po letu 1960, značilno za umetniško in ne zgolj večerniško opisovanje stanja, v katerem so koroški Slovenci danes. Kmecl je poudaril, da je ta novi rod naredil velik korak predvsem v Prireditev je bila posvečena Prešernovemu spominu in 5-letnici obstoja Valvasorjeve knjižnice, literarni večer pa prva tovrstna prireditev v tej ustanovi, Ivan Minatti je prebral pesmi, kakršne pri njem že poznamo: ubrane so na tenkočutnost drobnih, navidezno nepomembnih vsakdanjih stvari. Marko Kravos, pesnik »Tržaškega zaliva«, se je predstavil z verzi, ki mu jih je narekovalo domovinsko čustvo. Manj liričen kot ta dva, zato pa do skrajnosti piker je Ervin Fritz. Njegove pesmi so v določenem pomenu globoka jedkanica razmer, v kakršnih živimo dandanašnji; pesnik se je pokazal spretnega krmarja skozi te razmere, ne da bi podlegel banalnosti, ki se pri rabi vsakdanjih izrazov v pesniški govorici prav rada vtihotapi. Ivanka Hergold, med drugim mentorica literarnemu krožku na krški osnovni šoli, je bila edina prozaistka večera. Prebrala je dve črtici. Poslušalci so nastopajoče prisrčno sprejeli. To je lepa spodbuda tudi za knjižnico, ki bo prav gotovo še priredila take večere. Omenimo naj še, da je knjižnica ves denar, nabran s prostovoljnimi prispevki poslušalcev literarnega večera, namenila za obnovo poškodovanih knliž-nic v Bosanski krajini I. Z. poeziji, ki kvalitetno ni nič slabša od te, ki jo pišejo v matični Sloveniji. Predavanje je nedvomno o-bogatilo vse poslušalce, zlasti pa bodo lahko nekatere ugotovitve o sodobni književnosti na koroškem s pridom uporabili slavisti pri pouku slovenščine v šolah. Prva razstava aprila? 2. februarja so se sestali predstavn ki Likovnega salona v KoSevju, sekcije za kulturna vprašanja pri občinski konferenci SZDL in še nekateri. Pogovorili so se, nako bodo z majhnimi stroški preuredili sedanjo tržnico v Likovni salon. Sklenili so, da preureditev zgornjih prostorov tržnice ne sme biti draga, za denarno pomoč pa bodo zaprosili delovne organizacije. Prva razstava v novem Likovnem salonu naj bi bila po sedanjih zamislih najkasneje aprila. Novi prostori so ob zelo prometni Ljubljanski cesti, zato bo Likovni salon v bodoče verjetno zabeležil še več obiskovalcev. 6. februarja so se obiskovalci kulturnih prireditev na čast Prešernovemu spominu zbrali v Dolenjski galeriji na otvoritev slikarske razstave mladih likovnikov, zvečine gimnazijcev, in glasbeno-lite-rami recital, ki so ga pripravili sodelavci srednješolskih glasil »Stezice« in »Mladost v belem« ter glasbena šola. O mladih likovnih in besednih ustvarjalcih je spregovoril prof. Jože Sever iz novomeške gimnazije. Poudaril je, Ubogi slovenski jezik! Toliko bremen si bil že deležen, da mukoma prenašaš našo brezbrižnost. Se več: kdaj pa kdaj te celo zatajimo in se pobahamo s puhlim pavjim perjem. Prepričani smo seveda da smo imenitni. Celo misel, da se Slovencem ni treba učiti slovenskega jezika, ni tako nevsakdanja. Primer: »Za polaganje izpitov ie zainteresiran tudi merodajni forum« — je samo eden od skromnih dokazov za to, kako. v svojo škodo, ponižujemo slovensko besedo. Najobčutljivejša pomanjkljivost v navedenem stavku je, da nam ne pove, kdo da je zavzet za izpite: ali šola z učitelji ali delovna 'organizacija s kandidati, ki bi izpite radi ali neradi opravliali. Morda si želi izpraševanja celo* da je hvalevredno dejstvo, da se mladi že tako resno pro-izkušajo na literarnem in likovnem področju. Slednjič pa je tudi prav, da s tako prireditvlji proslavimo Prešernov spomin. Obiskovalci so menili, da je bila prireditev prisrčna, in v tem jim moramo pritrditi. Tako literarno-glasbenl del kot sama likovna razstava — o njej bomo še spregovorili — sta bila vredna resnejše pozornosti. tretja stranka? Odprimo Slovenski pra-vojtis in poskusimo z njegovo pomočjo pretresti ustreznost posameznih besed. Namesto merodajen se ponujata izraza odločilen in pristojen, zainteresiran zamenjajmo z zavzet, forum, ki pomeni pristojno oblast itd., pa imenujemo kar s pravim imenom. Izpitov za sedaj še ne polagamo, /xič pa jih opravljamo Mimogrede povedano: k izpitu ne pristopamo, ampak se zanj prijav>imo, odločimo in podobno. Zdaj pa se še odločimo za enega od možnih odgovorov: »Tudi delovna organizacija (ali kdo drug!) sc je zavzela, da njeni kandidati čimprej opravijo izpite.« Upamo, da jih učitelji — izpraševalci ne bodo položili! Prof. JOŽE ŠKUFCA Mali kulturni barometer PREDLOG RIBNIŠKIH UČENCEV: Šola Franceta Prešerna Veliki slovenski poet dr. France Prešeren je od leta 1810 do 1812 obiskoval ribniško šolo. Bil je zelo marljiv učenec in je bil zato zapisan v Zlato knjigo odličnjakov. 0 književnosti na Koroškem V Novem mestu je predaval Matjaž Kmecl, asistent na filozofski fakulteti v Ljubljani Al'prav se piše... „Za polaganje izpitov...". OGLE* DALO MLA »DIH Že nekaj časa igrajo za ples in zabavajo goste na Otočcu »FANTJE VSEH VETROV« ali »ORIONI«, kakor se ansambel tudi imenuje. Kadar igrajo domače, se postavijo takole: Franci Kramer, Hervin Jakončič, Zdravko Hribar, Darko Abram in Dušan Urbajs (z leve proti desni). So študentje glasbe v Ljubljani, doma pa iz vseh koncev Slovenije. (Foto: M. Vesel). Kmalu mladinski klub V prostorih nekdanjega otroškega vrtca v gradu bo dobila metliška mladina svoje klubske prostore. Načrte za preureditev je naredil član predsedstva občinske konference ZMS Juš Mihelčič, pravilnik in statut kluba pa so pripravili člani predsedstva. Mladinci bodo tako dobili tri prostore, v katerih se bo lahko razvilo zanimivo mladinsko življenje. Sredstva za preureditev je zagotovila metliška občinska skupščina. Dela bodo pričeli že te dni. •ni Za začetek je bilo dobro, obljubljajo, da bo bolje Na zadnjem gimnazijskem plesu je igral sevni-ški ansambel »Modre zvezde«, ki je nekatere razočaral, drugi pa se niso pritoževali čezenj Novomeški gimnazijci so ga je organiziral II. razred, v letošnjem šolskem letu or- je igral ansambel »Modre ganizirali že štiri mladinske zvezde« iz Sevnice. Mladi ple-plese v šolski telovadnici, salci so ansambel takole oce-Mladi so, zato ni čudno, da nili: si želijo plesa, dobre glasbe in pestre družbe. Na zadnjem šolskem plesu v januarju, ki Na prvem mestu Mišo Kovač Prejeli smo 210 kuponov - Glasovali ste: 1. »Čemu da živim« - Mišo Kovač. 60 glasov 2. »Ljubi, ljubi, ljubi«-Eva Sršen, 43 glasov 3. »Mamici« - Slaki, 26 glasov 4. »Moj dom je zaprt« - Slaki 18 glasov 5. »Mendozino« - Ivica Šerfezi, 15 glasov popevka »Cernu da živim«, ki Jo poje Mišo Kovač, je neverjetno hitro osvojila srca poslušalcev na Dolenjskem. še pred tremi tedni smo našteli le 10 kuponov, na katerih je bilo napisano njegovo ime, tokrat pa se je Mišo Kovač prebil v sam vrh. PopevKa »Ljubi, ljubi, ljubi« Eve Sršen ima ta teden nekoliko manj glasov kot prej, na tretjem in četrtem mestu pa so se še vedno obdržali Slaki; prav pred kratkim je izšla popevka »Mendozino«, ki jo poje Ivica Serfezi, zanjo pa je glasovalo že 15 naših bralcev. Spet vas moramo opozoriti, da bomo pri žrebanju upoštevali samo tiste kupone, ki imajo tekočo številko zadnjega tedna, stari kuponi, čeprav so pravilno izpolnjeni, pa romajo v koS. Na dopisnicah Je seveda treba napisati naš naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33, ne pa naslova darovalcev plošč. Zgodilo se Je že, da smo od novomeške NOVOTEHNE in ELEKTROTEHNE dobili nalepHene kupone, ki so seveda prepozno prišli na naš naslov in jih pri žrebanju nismo mogli upoštevati. Nekaj naših bralk, ki so navdušene nad Slaki, nas je prosilo, naj obiščemo Slake in se pogovorimo z njimi ter pogovor in sliko objavi mo na mladinski strani. Tu di sami smo to že namera vali, povedati pa vam mora mo, da živijo Slaki v Ljub ljani, da so zelo zaposleni in da jih tudi na RTV težko dobimo. Zeljo bomo seveda skušali izpolniti. Ta teden je žreb določil takole: 1. Lojze Kranjc, Raka 68, Krško, dobi ploščo »Hišca ob cest stoji« — Ivica Serfezi; 2. Henrik Lamovšek, Hra-stno 12, Šentrupert, dobi ploščo »Više se nećeš vratiti« — Mišo Kovač; 3. Danica Rozman, Zdinja vas 22, Otočec ob Krki, dobi ploščo »Tri korake v modro« — Franc Koren. Za današnje nagrajence je podarila plošče MER G ATO RJE VA BLAGOVNI-GA v Novem mestu, kjer lahko tudi vi kupite naj-novejše plošče. m $ i NAJJnlPLOT Ta teden sem najraje posluSol(a) melodijo: Ime In priimek ^ Ulica £ H Kral | Rok: 16. februar 1970 Kupon š( 3 JOŽE LUZAR - gimnazijec: »Ansambel »Modre zvezde« me je razočaral. Vsi imamo radi dobro glasbo, zato bi bilo prav, če bi organizator drugič povabil ansambel, ki bi nas z igranjem presenetil.« JOZE FLORJANČIČ — delavec: »Podobnih prireditev si še želim. Novomeška mladina pogreša plese, na katerih bi se srečevala in spoznavala. Zdi pa se mi da je vstopnina nekoliko previsoka. JOŽICA SMUK — gimnazijka: »Skoda, da tudi v Trebnjem, kjer sem doma, ni podobnih prireditev. Ansambel »Modre zvezde« me je navdušil, vstopnina pa se mi za dijaški žep ne zdi previsoka.« DUŠAN PODKRIŽNIK — gimnazijec: »Vem, da ni bilo najbolje, saj zaradi premajhnega prostora in denarja nisimo mogli povabiti kvalitetnejšega ansambla. Sodeloval sem pri organizaciji plesa in sem bil z disciplino navzočih povsem zadovoljen. VEKOSLAV ŠEKORANJA Sevnica: prijave beat ansamblov ^"Pobuda občinske konference ZMS Sevnica, sevniškega ansambla »Modre zvezde« in mladinskega kluba je naletela na ugoden odmev med beat ansambli na Dolenjskem. Doslej so se prijavili že »Vi-demi« in »The unemployed mad devils band« iz Novega mesta, svojo udeležbo pa so zagotovili tudi »Abadoni« iz Črnomlja. Tudi boštanjskim mladincem ne manjka prijav za bližnjo oddajo »Pokaži, kaj znaš!«, pogrešajo pa udeležence iz sevniške vajenške šole lesne stroke, ki je iani poslala neicaj dobrih skupin. A. 2. Oživitev aktivov V Kočevju so že ustanovljeni ah pa bodo še v kratkem mladinski aktivi v vseh večjih delovnih organizacijah. Izjema so le AVTO, AGRO-SERVIS, TRIKON in KOVINAR. V kratkem bodo akti- vi s pomočjo predsedstva občinske konforence Zveze mladine izdelali delovne programe za letos. V njih bo zajeto predvsem delo na športnem in kulturnem področju ln predavanja o delitvi dohodka ter osebnih dohodkov, o samoupravljanju in drugem. NAČRTI MLADINE V ŠENTJANŽU Volja je - dvorane ni Pogovor s Francijem Bebrom, novoizvoljenim članom občinske konference SZDL v Sevnici »Vrsto let si bil predsednik mladinskega aktiva v Šentjanžu, zdaj pa si zamenjal funkcijo. Kako to?« »Naj se vpelje še kdo drug. Sam bom odslej vodil kultumo-prosvetno sekcijo našega aktiva. Za dan žena pripravljamo igro, ne vemo pa, kako jo bomo igrali, saj nimamo primerne dvorane. Ustreči želimo ljudem, ki bi radi bolj veselih prireditev, zato bomo oktobra ponovno izvedli vinsko trgatev. Da si ne bi kdo mislil kaj slabega, je treba povedati, da je lanska trgatev minila brez vsakršnih incidentov. V načrtu imamo tudi, da bomo za praznik republike pripravili še eno igro.« »In kdo vam nudi strokovno pomoč?« »Znajdemo se kar sami. Med nami deluje dijakinja novomeške pedagoške gi- mnazije tov. Majcnova, pa tudi prosvetni delavci šentjanške osnovne šole nam ne odrečejo pomoči. Uslužbenka krajevnega u-rada nam prepisuje dramske tekste.« »Največja ovira je torej neprimerna dvorana.« »če bi imeli drugačno dvorano, bi imeli seveda ■še večje veselje za delo. Drobne težave bomo premagali z dobro voljo in pomočjo sveta kulturno-prosvetnih organizacij sevniške občine.« »Po dolgih letih si bil kot edini mladinec izvoljen v občinsko konferenco Socialistične zveze. Za kaj se boš tam zavzemal?« »Kot že rečeno: za novo prosvetno dvorano v Šentjanžu, na splošno pa za vse akcije, ki odvračajo mladino od slabih vplivov.« A. 2ELEZNIK 3. ples novomeških študentov Na Otočcu bo tradicionalni ples kluba novomeških študentov, ki so ga organizirali zato, da bi pomagali sovrstnikom z denarjem ali obleko 21 februarja bo na Otočcu že tradicionalni 3. ples kluba novomeških študentov. Jožeta Florjančiča, predsednika kluba smo vprašali, kako bo letos s to elitno prireditvijo. — Kako poteka organizacija plesa? »Vse je v najlepšem redu. Gostinsko podjetje Otočec nam je dalo na razpolago oba prostora restavracije. Za prihodnjo soboto smo pripravili 280 sedežev; prijatelji zabave in plesa lahko kupijo karte pri Mladinski knjigi na Glavnem trgu. Cene vstopnic so 15 do 20 dinarjev. Ves večer nas bo vse skupaj zabaval priznani ansambel »Mladi levi« iz Ljubljane. Tudi za prevoz smo poskrbeli: avtobus bo odpeljal z avtobusne postaje ob 19.30, »zgodnji gostje« pa bodo lahko odšli nazaj ob 3. uri.« — Kako boste porabili denar, ki bo prišel v klubsko blagajno? »Letošnji ples smo organizirali predvsem zato, da dobijo socialno šibki študentje pomoč ali v denarju ali v oblekah.« — Kako l>o poskrbljeno za dobro razpoloženje gostov? »Med zabavnim delom bo najprej na vrsti program — sprejem brucov v zbor starih bajt. Letos bomo v svoje vrste sprejeli 20 študentov. Tokrat bo zeleni car Simo Jankovič, Zdravko Slak bo bruc major, starosta bru-covanja pa bo inž. Avgust Fajfar. Pokrovitelj celotne prireditve Je Franci Kuhar, predsednik novomeške občinske skupščine. Pripravili smo tudi bogat srečolov in veliko zabave in plesa ob poslušanju Mladih levov. Vsem podjetjem, ustanovam in posameznikom. ki so pomagali v naši akciji za pomoč socialno šibkim študentom, se iskreno zahvaljujemo.« MIHA GOŠNIK Sestali so se predsedniki vaških aktivov Občinska konferenca ZMS Črnomelj je za 4. februar sklicala posvetovanje predsednikov vaških aktivov, vendar so se ga od devetih vabljenih udeležili samo trije: iz Gribelj, Preloke in Zilj. Čeprav so govorili o uresničitvi minimalnega načrta aktivov ZMS na vasi, o seminarjih in predavanjih, sq ugotovili, da ga v celoti ne bodo mogli uresničiti, ker ponekod mladinci nimajo primernega prostora za delo. Z navdušenjem so sprejeli predlog o športnem tekmovanju med vaškimi aktivi. -ič Aktiv mladih komunistov zaživel Aktiv mladih komunistov, ki je bil ustanovljen v Metliki, je pričel delovati. V njem je 35 mladih članov. Na študijskih večerih se bodo najprej seznanili s statutom ZKJ, v načrtu pa imajo še vrsto zanimivih tem in razgovorov. Za sekretarja aktiva je bil izvoljen Slobodan Udovičič. Črnomaljski mladinski klub je odprt V ponedeljek, 2. februarja, so v Črnomlju odprli mladinski klub in tako izpolnili dolgoletno željo črnomaljske 'mladine. Na otvoritvi so sprejeli klubski umik dela ter izvolili vodstvo kluba. Za predsednika kluba so izvolili Jaroslava Kodeljo. Zaenkrat je v klubu napovedan samo ples, na katerem bodo igrali fantje iz črnomaljske gimnazije, mladinci pa so sklenili, da bodo kmalu razvili pestro klubsko dejavnost. Prvo predavanje, o »Znani in neznani Kolpi« bo na sporedu že v torek, 10. februarja. Predaval bo znani belokranjski jamar Stane Klepec, ki bo mladincem pokazal tudi nekaj barvnih diapozitivov. -ič Anketa o življenju vajencev Ob pripravah na republiško konferenco ZMS, ki bo obravnavala probleme učencev v gospodarstvu, je občinska konferenca ZMS v Sevnici pripravila poseben vprašalnik s 36 vprašanji, na katera bodo odgovorili tudi tisti, ki so namesto učnih pogodb podpisali štipendij s«e pogodbe ali pogodbe o pri-učevanju. Na podlagi zbranih podatkov se bo predsedstvo občinske konference ZMS odločilo, ali bo sklicalo tudi širši razgovor o teh vpraša-njih. A. 2. Tudi revija »Adam in Eva« pride na vrsto Mentorji aktivov ZMS na osnovnih šolah v sevniški občini so na nedavnem posvetovanju ugotovili, da bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti spolni vzgoji in razmisliti, kako bi na primeren način poučili mlade o odnosih med fantom in dekletom. Pojasnjevanje teh vprašanj pri biologiji ne zadostuje več. Ugotovili so, da ne bi bilo slabo, če bi pri mladinskih urah včasih obravnavali tudi revijo »Adam in Eva«, ki jo mladina na veliko kupuje. Največkrat gledajo samo slike, ne berejo pa spremnega besedila, ki ni vedno slabo. A. 2. Kdo spremlja mlade talente? Zadnja analiza za prosvetno pedagoško službo iz Novega mesta obširno navaja podatke o dopolnilnem pouku slabših učencev, slabih ocenah pri posameznih predmetih, nikjer pa ni podatkov o mladih talentih, ki jih v naših šolah niti ni tako malo. Predsednik občinske konference ZMS Sevnica Alfred Železnik je to vprašanje sprožil na seji sveta za izobraževanje, kulturo in telesno vzgojo in na seji občinske skupščine in dobil od pedagoškega svetovalca odgovor, da je spodbujanje in spremljanje talentov naloga prosvetnih delavcev, ki to nalogo opravljajo po notranjem pedagoškem čutu. Pedagogi tega verjetno ne zanemarjajo, kljub temu pa bi kazalo mlade talente spremljati od osnovne do visoke šole in domači občini zagotoviti kvalitetne kadre. » -ni 'V' f rRF^... ‘ !'4^. DEŽURNI POROČAJO ■ V ŽVIRCAH ZGOREL SKE. DENJ — 7. februarja popoldne je v 2virčah pri Hinjah zgorel skedenj Janeza Tekavčiča. Poleg poslopja je šlo po zlu 8 ton sena, 3 kmečki vozovi in več poljskega orodja, škodo so ocenili na 23.000 din. Kako je prišlo do požara, še niso pojasnili. Pri gašenju so imeli težave z vodo, ker je v vodovodu v tem času premajhen pritisk. ■ OGENJ NA ŽAGI — 4. februarja je manjši požar zajel streho nad strojnico obratne žage Straškega kombinata NOVO-LES. Delavci so ogenj pogasili in preprečili večjo škodo. ■ UNIČIL 150 TRT — Ana Berce iz Spodnjega Zabukovja v trebanjski občini ge 7. februarja ugotovila, da je neznanec v njenem vinogradu posekal okoli 150 trt in ji prizadejal okoli 2.500 din škode. ■ TAT V KOKOŠNJAKU — Anton Bučar iz Lok pri Straži je miličnikom prijavil, da so mu neznanci prejšnji teden iz kokošnjaka ukradli 12 kokoši. ■ MEDVEDOM UKRADLI HRANO — Cigani iz Žabjeka so v noči od 3. na 4. februar odnesla z Brezove rebri kravo, ki so jo novomeški lovci nastavili medvedom. Poročilo pravi, da so Cigani odnesli najboljše dele poginule živali. Lovska družina Novo mesto je za bo kravo odštela nekemu kmetu precejšnje denarje, Cdgani pa so lovce oškodovali za 500 din. ■ ŠE KAR MIRNA PUSTNA NEDELJA — Kljub številnim pustnim zabavam je bila minula nedelja še kar mirna, vsaj poročil o izgredih ni. Na območju novomeške UJV to nedeljo tudi prometnih nesreč ni bilo veliko. ■ KRAKOVSKI GOZD: TOVOK-NJAK SE JE PREVRNIL — 3. februarja zjutraij je vozil Viktor Dolar iz Gornjega Maharovca tovornjak proti Zagrebu. V krakovskem gozdu se je umaknil na desno tovornjaku s prikolico, ki je vozil naproti in prehiteval neko vozilo. Dolarjevo vozilo je s ceste zdrsnilo v jarek in se prevrnilo, škodo so ooenili na 3.000 din. «"■.................................................................... WA m : -Vn »nrA **-'•£- TUDI MAJHEN SNEG JE NEVAREN, vozniki pa to radi pozabljajo. Tovornjak je peljal iz Mirne peči, naproti pa mu je pridrvel izza ovinka nepreviden voznik fička. Prisebni voznik tovornjaka je zavil na desno, da je preprečil trčenje, toda z desnimi kolesi je zdrsnil v jarek. — Ne podcenjujmo snega, čeprav bo morda le z nekaj centimetri te dni pobelil ceste! (Foto: M. Jakopec) SLOVENSKIM VOZNIKOM SO PODELILI Do zdaj 1.700 priznanj Lani so podelili v novomeški občini plaketo vzornega voznika 23, v ribniški občini pa 15 poklicnim voznikom in amaterjem Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je prejela lani 353 predlogov za podelitev plakete vzorni voznik. 91 predlogov je zavrnila, ker vozniki niso imeli pogojev, 262 predlogov pa je potrdila in podelila plakete. Med dobitniki je bilo 184 poklicnih voznikov in 78 amaterjev. Na goriškem območju je dobilo plakete 33 voznikov, v občini Ljubljana—šiška 31, v Mostah—Polju 24, v novomeški občini 23, v Ljubljani— Centru in Mariboru po 18, Idriji in Kopru po 16, Kranju in Ribnici po 15, Slovenskih Konjicah 12 itd. Od leta 1962 do konca minulega leta je dobilo tako plaketo že več kot 1.700 voznikov motornih vozil v Sloveniji. POGOVOR Z OBČINSKIM JAVNIM TOŽILCEM PAVLOM ČAROM Prometne nesreče na vrhu Največ nesreč so bili lani krivi vozniki sami Novomeški občinski javni tožilec Pavel Car ima že pet let nazaj vsako leto približno enako število zadev v pretresu: približno po 1.000 na leto. Zraven tega ima še okrog 100 mladoletniških prekrškov in kaznivih dejanj, 250 do 300 kaznivih dejanj pa je takih, ko storilcev ne odkrijejo. Njegovo delovno področje je območje štirih dolenjskih občin: novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske. ■ Tudi lani smo imeli enako število zadev. V prvi polovici leta »mo se sicer že razveselili, ker je število bilo pod običajnim poprečjem, je pa zato do konca leta malo naraslo. ■ Kakšne vrste dejanj pride največ v vaše roke? — Pretekla leta smo največkrat reševali kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje ter zoper življenje in telo. V obeh primerih smo imeli večkrat opravka z milejšL mi oblikami, čeprav niso bili redki tudi primeri, ko je šlo za hude telesne poškodbe ln večje tatvine. Lansko leto se je vrstni red kaznivih dejanj spremenil, saj je bilo največ kaznivih dejanj storjenih v javnem prometu. Slo je predvsem za nesreče, ki so jih zakrivili vozniki motornih vozil. Več je bilo takih nesreč, ko vozniki niso spravljali v nevarnost življenja drugih oseb, bile pa so tudi nesreče s hudimi telesnimi poškodbami. Vsega skupaj pa je bilo kaznivih dejanj te vrste kar 15 odstotkov. | Kdo je povzročil nc> sreče in kaj je bil najbolj pogost vzrok? — Večino nesreč so povzročili domačini, nekajkrat pa so bili krivci tudi tuji vozniki. Največkrat je botrovala nesrečam malo. mamost voznikov. J02E SPLIHAL Republiška komisija je pred tremi leti predlagala zveznemu svetu za varnost prometa, naij tudi on ustanovi in začne podeljevati podobna priznanja vzornim voznikom po vsej državi. Predloga niso vzeli resno, komisija pa še do zdaj ni dobila odgovora. Prav tako je propadel spodbuden predlog, ki ga je republiška komisija dala zavarovalnicam. Le-te naj bi priznanje upoštevale pri vplačevanju premij za zavarovanje motornih vozil, vendar se to ni zgodilo. Ne glede na vse to pa republiška komisija, številne gospodarske in družbene organizacije in posamezniki še nadalje izbirajo med vozniki najboljše in jih predlagajo za plaketo. ■ »IZLET« OBSOJENCEV — Vladimir Huš, Franc Vodeb in Jože Ovsenik, ki prestajajo v KPD Dob strogo zaporno kazen, so 6. februarja pobegnili iz zapora. Priklatili so se v Novo mesto, ukradli fička Mirka Hrovata in se Izpred poklicne kovinarske ln avtomehanične šole v Ulici talcev odpeljali v Ljubljano. Pred kinom Vič v Ljubljani so Hrovatovo vozilo zapustili, sedli v drug — seveda tudi ukraden — avto im se odpeljali proti morju. Dalj kot do Planine pa niso prišli. Tam so jih že čakali miličniki, Jim preprečili »izlet v neznano« in jih vrnili v zapor. Uidi na cesti smo ljudje... Petletna deklica je stopila na razbito steklenico in si prerezala stopalo. Močno je krvavela, zato se je mati takoj odločila, da jo odnese v bolnišnico. Ranjeno nogo ji je zavila v ruto in se odpravila na pot. Ker je zunaj deževalo, je vzela s seboj dežnik. Deklica se je v materinem naročju zvijala od bolečin. Tudi kri je začela udarjati skoz ruto. Mati je ustavila nekega avtomobilista, da bi jo odpeljal do bolnišnice. Le-ta je sicer ustavil, pa se je kar najbolj »vljudno« opravičil, da ne more nikogar vzeti noter, ker ima zadaj vse »polno«. V resnici pa je bil čisto sam v avtomobilu in brez prtljage ... To se je zgodilo 28. januarja okoli 9. ure pri nekdanji Stemburjevi gostilni na Partizanski cesti v Novem mestu. Pot do bolnišnice, ki bi jo napravil za to ženo z otrokom avtomobilist, bi bila dolga kvečjemu pol kilometra. Pa ne, kajti gospod avtomobilist so se opravičili, da ne morejo... Pa jo je dohitela ženska iz Trdinove ulice in ji pomagala nesti malo ranjen ko v bolnišnico, prav v kirurško sobo ... Kajti ta ženska iz Trdinove ve, da nas cesta ne sme deliti v navadne ljudi in gospode v avtomobilih, da je tre ba človeku v nesreči po magati in da naši opravki lahko vselej še malo počakajo. Saj pravimo, da je vsepovsod prvi čloi’ek, mar ne? I. Z. Četrta smrtna žrtev! PRIČA 63-letni Franc Ponikvar iz Tomažje vasi previdno prečkal avtomobilsko cesto ne- Avtomobilska cesta je spet zahtevala človeško življenje: 5. februarja okoli 16.15 je pri Dobruški vasi izdihnil 63-letni Franc Ponikvar Iz Tomažje vasi; ko Je prečkal cesto, ga je zadel osebni avto, s katerim se je peljal Anton Berce z Reke. Ponikvar se Je ta dan vozil s kolesom, vendar Je avtomobilsko cesto prečkal tako, da je kolo peljal ob sebi. Preden je zakorakal čez, se ni prepričal, ali ne prihaja morda z desne ali z leve kakšno vozilo, poleg tega Je hoja po tej cesti prepovedana. Neprevidnost je že v naslednjem trenutku plačal z življenjem. V posebni sobi špehove gostilne je bilo zatohlo, da bi zrak lahko z nožem rezal in ga v kosih pokladal na cesto. Grbačnikov Mi-hol je sedel za mizo, gledal v poln kozarec in užival ob dobrem vinu, ki mu je teklo v grlo. Na cesti pred gostilno je zaropotalo in počilo. , Za-žvenketalo je, potlej pa je ostalo vse tiho. Mihol je skočil k oknu. Zagledal je dva avtomobila, ki sta se tiščala na sredi križišča kot mlada kužka. »Saj to je vendar Sušnikov Šime!« je vzkliknil Mihol in planil iz gostilne. »Šime, kaj pa se je zgodilo?« »Mihol? Kakšna sreča te je prignala. Vidiš, kaj se mi je zgodilo. Tisti norec je pridrvel s tako hitrostjo, da ni mogel ustaviti, dasi me je videl vsaj na dvesto metrov ...« »Pa ti?« »O, nič. Počasi sem vozil in gledal na levo in desno, če je cesta prosta, šele potem sem zapeljal nanjo...« »Verjamem ti, Šime ...« Prišli so, merili, fotografirali, gledali... »Je kdo videl prometno nesrečo?« »Jaz,« se je oglasil Mihol. »Vaši podatki?« »Mihol Grbačnik iz Motovilca.« »In kaj ste videli?« »Stopal sem iz gostilne in kot običajno pogledal na križišče. Od daleč sem videl počasi voziti neki avtomobil. Križišče je bilo prazno in nikjer ni bilo nikogar. Voznik avtomobila je pred križiščem ustavil, pogledal na levo in desno, potlej pa je zapeljal na glavno cesto. V tistem trenutku pa je od eve pridrvel drug avtomobil s tako neverjetno hitrostjo, da sem si takoj mislil: zdaj po počilo. In res! Ta avtomobil je, ne da bi ka^ ustavljal zavozil v onega drugega. Tako je prišlo do nesreče. Zagotovo vem, da prvi voznik ni prav nič kriv.« Mihola Grbačnika je objel hvaležen pogled ... In Mihol je ponovil svojo pripoved še enkrat. Kasneje je pričal še pred sodiščem in končno bi celo prisegel, da je tisto, kar trdi, resnica. Na žalost so take ali podobne zgodbe resnične. Izmišljena so le imena. Doklej in zakaj tako, ljudje? m RIBNICA: TRE VRNJEN TO. VORNJAK — Zmago Požar iz No-ve Sušice pri Košani je 5. februarja zjutraj pri Ribnici s tovornjakom iz nepojasnjenega razloga zapeljal na bankino. Vozilo se je potem prevrnilo po nasipu in obstalo pod cesto, škodo so ocenili na 20.000 din. ■ ČRNOMELJ: OTROK PRED AVTO — 4. februarja popoldne je Danilo Rus z osebnim avtomo-bilom, ko se je peljal iz Črnomlja proti Loki, podrl 6-letnega Boža Kureta, ki je nenadoma stopil s pločnika pred vozilo. Deček je bil prečei poškodovan. ■ BELA CERKEV: Z AVTOM ZADEL KOLESARJA — Na tret-jerazrednl cesti pri Beli cerkvi je Srečko Likar iz Kostanjevice z osebnim avtom zadel kolesarja Albina Peterlina iz Gomile, da je padel in Si zlomil več reber. Nesreča se Je pripetila potem, ko je Likar med srečanjem s trak-tor jem zasenčil luči in ni videl, da vozi pred njim kolesar, škodo so ocenili rva 1.100 din. ■ ČRNOMELJ: MOPEDIST IN SOPOTNIK NA TLEH — 9. februarja ponoči je Crnomaljčan Franc Hudelja vozil osebni avto iz Nerajca. Na ovinku je zapeljal na levo stran ceste in zadel mopedista Alojza Stofanlča s Tanče gore, ki 60 je s sopotnikom Darkom Lilekom pripeljal naproti. Mopedist in sopotnik sta padla in se poškodovala. Gmotno škodo so ocenili na 3.500 din. ■ CEROVEC: IJUBUANČAN RE JE PREVRNIL — Rlsto Ba-tlnlč Iz Ljubljane se je 8. februarja zjutraj pripeljal z osebnim Berce se je trudil, da bi preprečil najhujše, pa je bilo že prepozno. Ko je avto pešca za-del, Je le-ta padel na pokrov, ko pa je voznik avto ustavil, je pešec padel na cestišče in umrl. Podobno kot Ponikvar Je izgubilo življenje že precej ljudi, njegova nesreča pa Je še en hud opomin več, da je prečkanje avtomobilske ceste bližnjica za v smrt. Na območju novomeške UJV so letos izgubili življenje v prometnih nesrečah že štirje ljudje. Pomeni tak začetek, da bo lanski »plan« smrti presežen letos že v prvih mesecih? Gabrijele: ukradel je vola Pri Lindičevih v Gabrijelah pri Krmelju Je 3. februarja proti večeru neznanec ukradel vola iz hleva. Krajo so brž prijavili miličnikom, ki so storilcu sledili po poteh in stezah vse do Šentruperta, kjer ga Je hotel oddati v zakol. Ugotovili so, da Je vola ukradel Stane Pi-noza z Vrha pri Šentrupertu. V spremstvu miličnikov sev-niške postaje je moral vola odgnati k lastniku v Gabrijele. Okradeni kokošnjak Kaže, da so se nekateri specializirali za krajo kokoši kar pri belem dnevu. Minulo nedeljo je tak tat obiskal v Šmihelu pri Novem mestu kokošnjak Marije Mihalič in odnesel štiri najleip-še putke. Lastnica Je prijavila 80 din šikode. Ko to poročamo, še ni znano, kdo se Je mastil z njenimi kokošmi. avtcm na poledeneli del ceste pri Velikem Cerovcu. Zaneslo ga je v usek, trčil je v odtočni jašek in se prevrnil na streho, škode je bilo za okoli 3.000 din. ■ GRADAC: TREŠČIL V OGRAJO — Boris Udovč iz Kranja se je 8. februarja peljal z osebnim avtom Iz Metlike v Gradac. Na mokni cesti ga je zaneslo na levo stran ceste v varnostno ograjo. Škodo so ocenili na 3.000 din. ■ ŽUŽEMBERK: KAR \MBOI.I-RAL TOVORNJAK BREZ VOZ-NIKA — Avtoprevoznik Franc Pirc iz Šmarja je 7. februarja popoldne parkiral tovornjak v Žužemberku in odšel v gostilno. Medtem je tovornjak zdrsnil nazaj in poškodoval osebni avto Jožice Murn z Dvora, škodo so ocenili na 3.000 din. ■ ŠMIHEL: KOLESAR V A V. TO — 6. februarja popoldne se je Miran Božič a dvorišča domače hiše v Šmihelu pripeljal s kolesom na cesto in trčil v osebni avto, s katerim se je pripeljal Jože Mervar iz Boričevega. Božič se je poškodoval, gmotno škodo pa so ocenili na 2.500 din. ■ PONIKVE: S CESTE NA NASIP — 7. februarja zjutraj se je pri Ponikvah prevrnil z osebnim avtom Milivoj Rošič iz Zagreba. Zaneslo ga je na levo stran oeste, ko pa je - poskusil voallo spraviti na desno polovico vozišča, Je zdrsnil na nasip ln so prevrnil. Škodo so ocenili na 900 din. ■ OTOCEC: NESREČA S TOVORNJAKOM — Mato Corak iz Velike Kopanice je 2. februarja ponočii pri Otočcu zapeljal tovor, njak s ceste In so prevrnil, škode je bilo za okoli 500 din. ■ POIJANE: TOVORNJAK V POTOKU — t>. februarja zjutraj je Stanislav FiSter 17. Kranja prt Poljanah zapeljal tovornjak s ceste ln obstal v potoku, škodo so ocenlld na 1.500 din. ■ CRNEC: 1.000 DIN ŠKODE — 3. februarja ponoči se Je pripetila prometna nesreča v Cmcu pri Brežicah vozniku osebnega avtomobila Jožetu Strgarju tz Slo-gonskega. Pri nesreči Je nastalo za okrog 1.000 din škode ■ OSREDEK: TRČILA AVTOBUS IN OSEBNI AVTO — 4. februarja dopoldne sta trčila v O-sredku pri Krškem avtobus, ki ga Je vozil Ivan Omulec, in osebni avto, ki ga Jo vozil Stanko Jordan. Pri tnVnJu Je nastalo za okrog 800 din škode. ■ TRNJE: NESREČA VOZNICE — 4. februarja zjutraj sc je pripetila prometna nesreča v Trnju prt Brežicah voznici osebnega avtomobila Idi Strellč lz Artič. Bilo Je za okrog 3.000 din škode ■ KRŠKO: DEČEK POšKOIK)-VAN — 6. februarja »e Jo pripetila prometna nesreča na Cesti krških žrtev v Krikom voznici osebnega avtomobila Anici Kodela Iz Krškega. Pri nesreči Je bil poškodovan 8-letnl Milan Turk iz Malega Mrašovega ln so ga odpeljali v brežiško bolnišnico Na vozilu Je za okrog 500 din Škodo ■ SEVNICA: NESREČA ŠMAR-JETCANA — 7. februarja popol-dno »o J* pripetila prometna nesreča na oostl Sevnica—Radeč« vozniku osebnega avtomobila Romanu Kovaču lz šmarleto. Pn nesreči Je nastalo na vozilu za okrog 4.000 din škode. telovad akadem 21. februarja PrejSnjl teden so se sestali no-to meški šahisti na rednem letnem občnem zboru. Čeprav je bila obveščenost dobra, je bila udeležba slaba. Poročilo o delu kluba je prebral predsednik prof. Igor Penko. Predvsem po njegovi zaslugi je bila dejavnost kluba pestra in živahna. Naj navedemo samo nekaj najvažnejših tekmovanj: prvenstvo Novega mesta za člane, članice, mladince in pionirje; prvenstvo Dolenjske; udeležba Igorja Penka na prvenstvu Slovenije (2. mesto); udeležba Anice Istenič na ženskem prvenstvu Slovenije; udeleibe mladinca Kapša na mladinskem prvenstvu Slovenije; odigrali so več ka-togornlšklh turnirjev in nič manj kot 25 hitropoteznih turnirjev Lahko bi Se naitevali, vendar pove že to, da je bila dejavnost zelo razgibana Sprejeli so tudi pravila kluba ter izvolili nov izvršni odbor, ki ga V Domžalah - za pokal »Gimnastike« Dvorana v Domžalah bo 28. februarja prizoriSče tekmovanja najboljših slovenskih te. lovadoev in telovadk za pokal revije »Gimnastika«. To bo drugo pokalno tekmovanje v gimnastiki, ki ga uredništvo revije prireja z GZS. Prvo Je bilo Inni v Idriji. Naslov pokalnih prvakov sta osvojila Janez Urednik in Vida Peri. ue. Tekmovanje za pokal »Gimnastike« bo obenem tudi izbirna tekma za srečanje mo. Skih reprezentanc Ukrajine in Jugoslavije, ki bo 15. marca v Ki levu. Za pokal »Gimnastike« se lahko potegujejo te. lovadcl in telovadko zveznega ln I. razreda, toda tekmovati bodo morali po kriteriju zveznega razreda. Prijavljeni tekmovalci ne smejo biti ml a j Sl ko 18 lot, telovadke pa ne sne J o Imeti manj kot 15 let. Prijave »prejema Gimnastična zveza Slovenije do 25. februarja. Smučarsko prvenstvo pionirjev bo na Krvavcu Consko pionirsko prvenstvo v veleslalomu za tekmovalce lz ob. čin Novo mesto, Trebnje, Crno. melj, Mrtlika, Krško, Sevnica ln Grosuplje bo v petek, 20. februarja, ob 13. Uri na Krvavcu. Odhod bo ■ avtobusom ob 7. uri zjutraj Izpred Metropola. Prijavo bodo organizatorji ■prejemali pismeno tudi na Krvavcu do 10. ura. Organizatorja tekmovanja Ht* ObZTK Novo mesto in smučarsko druStvo Rog. Izredno zanimanje za dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo Do določenega roka se Je za zimsko košarkarsko prvenstvo Dolenjske, ki se bo začelo v nedeljo. 25. februarja, ob 8. uri v Trebnjem (telovadnica osnovne Sole), prijavilo 12 ekip. Organizatorji so sprejeli in potrdili prijave naslednjih ekip ln jim izžrebali naslednje številke: 1. BETI Metlika), 2. TSS (Kr-Sko), 3. Partizan (Semič), 4. Partizan (Črnomelj), 5. No. vo mesto, 6. TD »Treh smrek« (Sevnica), 7. Partizan (Šentvid pri Stični), 8. Partizan (Trebnje), 9. Prosveta (Krško), 10. SSD Gimnazija (Breiloe), 11. Partizan (Straža). 12. KK Stadion (Ljubija, na). NAŠ RAZGOVOR Viki je bil reprezentant £*t 7 (10*18) _ l** ** 1970 Stran uredil: &LAV-KO DOKL DOLliNJSKl l^ISl 1. J Viki Lozar je igral v mladinski republiški reprezentanci - V Novem mestu je našel dobre prijatelje - Rokometašem pomaga novomeški Labod 0TV PARTIZAN NOVO MESTO PRIREJA Te dni Je imel TV D Partizan žužemberk letni občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo in zastavili plan ze delo vnaprej. Iz poročila predsednika, vodij sekcij in nadzornega odbora Je bilo razvidno, da Je bil lanski program v glavnem izpolnjen. Končana Je prva faza gradnje otroškega ln šolskega Igrišča, odprto pa Je ostalo popravilo kegljišča ln zidava prizidka k telovadnici. Denar, ki ga j* društvo prejelo od krajevne skupno-sti ln ObZTK Novo mesto. Je v glavnem porabilo za drugo fazo del na igrišče pod Solo. Potrebujejo Se denar za dokončanje glavni de!, predračun pa znaša približno 80.000 din. Srečanje z rokometašem Vikijem Lozarjem je bilo kaj prijetno. Beseda je dala besedo in stekel je pogovor o novomeškem rokometu in tudi o njegovem prihodu v ekipo. — Viki, vem, da si iz Črnomlja; kaj te je prineslo v Novo mesto in zakaj ne igraš v črnomaljski ekipi. »Začel sem 1962 v Črnomlju najprej kot vratar, kasneje pa kot igralec. V Novo mesto sem prišel zaradi poklica ln tu začel Igrati. To je bilo leta 1966. Prej sem že igral pri »Mladosti« v Kranju in bil tudi član mladinske reprezentance, ki se je borila na državnem prvenstvu v Slavonski Požegi 1964. Bili smo peti.« Trenirali smo večkrat na teden in uspehi so bili vidni. Igrali smo v II. slovenski ligi in pristali v sredini lestvice.« — Kdo je po tvojem mnenju največ prispeval k uspehu aovomeške eldpe? »Stanje se je izboljšalo z rednimi treningi, za kar pa imata največ zaslug Slavko Vidmar 31 Jože Šetina, pa tudi Jože Seničar.« — Igrali ste v drugi sloven. tki ligi, sedaj pa ste izpadli. Kaj je temu vzrok? »Mislim, da je bil glavni rzrok temu odhod štirih igralcev k vojakom; drugi pa so prenehali z igranjem, ker so odšli v šole. Ekipa je ostala oslabljena ia neizkušena.« — Kako in kdaj se je stanje izboljšalo? »Ko smo izpadli iz II. slovenske lige, je treninge prevzel Slavko Vidmar in od takrat ekipa spet vidno napreduje. Letos nam je pomagal tudi kolektiv tovarne Labod ln nam omogočil nakup opreme « — Kaj kot domačin želiš ekipi Črnomlja? »2elim Jim uspeha na športnih terenih. Zmaga pač vedno tisti, ki je boljši.« — In kakšne so tvoje želje v zvezi s klubom? »2elja vseh rokometašev Je razsvetljava in asfaltno rokometno igrišče na Loki. 2elimo, da bi nadaljevali tradicijo najstarejšega člana ekipe Jožeta Perka.« VANJA MARN — Kako so te sprejeli novomeški rokometaši? »V novomeški ekipi sem na-iel nove prijatelje; s skupnim trudom in trenerjem Vidmarjem smo resno prijeli za delo. OPRAVIČILO Športno uredništvo **°-lenjskega lista se opravičuje bralcem in športnikoma Vikiju Lozarju trr Jožetu Hočevarju zaradi slike, ki je bila pomotoma objavltjena pretekli teden v sestavku Temelji so postavljeni. Novo mesto: šah se lepo razvija Občinski namiznoteniški prvaki — od leve proti desni: Poredoš, Sramlova, Pe-zelj in Doboši jeva. (Foto: S. Dokl) OBČINSKO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Vse naslove so pobrali Novomeščani Novomeščani Somrak, Poredoš, Pezelj, Šramlova in Dobošijeva osvojili naslove občinskih namiznoteniških prvakov - Rekordna udeležba Na občinskem namiznoteniškem prvenstvu, ki ga je priredil v nedeljo, D. februarja, namiznoteniški klub Novo mesto, je sodelovalo več kot 50 tekmovalcev iz Šentjerneja, Smarjete, Vavte vasi, Otočca In Novega mesta. Tako imožičnega namiznoteniškega tekmovanja v Novem mestu Se ni bilo! Vsi Igralci so pokazali viden napredek, najbolj opazen pa je bil pri pionirjih ln mladincih. Največji uspeh so dosegli igralci iz Novega mesta, kjer zadnje čase namiznemu tenisu posvečajo večjo skrb. Reaultatl: pionirji (18) — 1. Poredoš, 2. Sven, 3.-4. Jevšek, Bar. tolj, 5.-8. Kovačec (V. vas), Šuster (Sent.), Rožanc (Otočec) in Durič (Smar.); finale: Poredoš : Svent 2:0; Pionirke (6) — 1. Šramel (N. m.), 2. Novinec (Vavta vas), 3.—4 Dular (V. vas) in Doboši (N. m.), 5.—6. Hrovat in Fa-leskini (obe Vavta vas); finale: Šramel : Novinec 2:1; mladinci (32) — 1. Peaelj, 2. Kovačič, 3. do 4. Svent, Poredoš (vsi N. m.), 5.—8. Jevšek, Bartolj, Doboši (N. m.) in Grehut (Smar.); finale: Pezelj : Kovačič 2:1; mladinke (6) — 1. Doboši, 2. Šramel (obe N. m.), 3.—4. Novinec in Dular (obe Vavta vas), 5.-6. Faleskini in Hrovat (Vavta vas); finale: Dobo-ii : Šramel 2:1; člani (36) — 1. Somrak, 2. Berger, 3. Pezelj, 4. lihi (vsi N. m.), 5.—8. Durič, (Smar.), Poredoš, Svent, Bartolj (vsi N. m.); finale: Somrak : Berger 2:0; članice (6) — 1. Doboši, Marjan Somrak je na nedeljskem občinskem namiznoteniškem prvenstvu ponovno dokazal, da nima tekmeca. (Foto: S. Dokl) Žužemberški Partizan dela! Izredno uspel občni zbor TVD Partizan Žužemberk - Najuspešnejši so bili kegljači 2. Novinec, 3.—4. Dular, Šramel, 5.—6. Hrovat, Faleskini; finale: Doboši : Novinec 2:1; pionirji — dvojice (8) — 1. Svent-Poredoš, 2. Jevšek-Bartolj, (N. m.), 3. do-4. Crtalič-Durič (Smar.) in Kova-čec-Ravbar (Vavta vas); finale: Svent-Poredoš : Jevšek-Bartolj 2:0; pionirke — dvojice (4): 1. Doboši-Šramel, 2. Dular-Novinec, 3. Hro-vat-Faleskini; finale: Doboši-Sra- mel : Dular-Novinec 2:0; mladinci dvojice; 1. Kovačič-Pezelj, 2. Svent-Poredoš, 3. Bartol j-Jevšek, 4. Kovačec-Ravbar; finale: Kova-čič-Pezelj : Svent -Poredoš 2:0. S. DOKL Karlovčani v Črnomlju Lani so bili na pripravah pred začetkom tekmovanja v drugi zvezni nogometni ligi nogometaši Karlovca v Črnomlju. V jesenskem delu tekmovanja so Karlovčani pripravili največje presenečenje, saj so kot novinci pristali na drugem mestu. Nekateri so to uvrstitev povezovali z dobrimi pripravami v Črnomlju. Naš sodelavec Anton Latemer iz Črnomlja Je pred dnevi srečal enega najboljših igralcev Karlovca Vlada Barčica in v razgovoru zvedel naslednje: njihova solidna uvrstitev je v tesni zvezi z do. brim počutjem v Črnomlju, zato bodo rade volje še prišli v Belo krajino, če bodo ugodni pogoji. V osnovni dejavnosti se pozna pomanjkanje vodnikov — pred. njakov. Zato so sklenili, da bodo organizirali večmesečni tečaj za vodnike splošne vadbe. Imeli so različna klubska tekmovanja in so se udeležili številnih občinskih tekmovanj. Najbolj so bili uspešni kegljači, pohvalijo pa lahko Se šahiste, strelce In odbojkarje. Tudi udeležba na raznih tekmovanjih bi bila še večja, če ne bi bilo treba toliko denar-Ja. Občni zbor j« sprejel tudi smernice za nadaljnje delo. Do. končno nameravajo urediti igrišče, položiti nova tla na kegljL Sču in dozidali prizidek k telovadnici. Tekmovali bodo tudi na vseh občinskih ln medobčinskih tekmovanjih. Tudi sami nameravajo prlrodlti tekmovanja, pred-vsem v čast krajevnega praznika. Občni zbor Je potrdil uspešno delo upravnega odbora ter po. zdravil oživljeno športno dejavnost v Žužemberku. P. STOR Občni zbor nogometašev Bele krajine uspel Naš dopisnik Anton Latemer iz Črnomlja nam Je sporočil, da Je bil pred dnevi redni občni zbor nogometašev Bele krajine. Napisal nam Je, da Je občni zbor izredno uspel. O vsebini tega občnega zbora bomo več pisali prihodnjič! Strelci se pripravljajo na občni zbor Prizadevno delo sevniških streL cev Je v Javnosti malo znano. Pripravljajo se na obračun svojega dela, o čemer bomo še d1. sali. NajprizadevnoJAlm strelskim delavcem bodo Izročili diplome. Kot kaže. se strelcem obetalo boljši časi, saj Je na vidiku celo izgradnja strelišča. A. 2. NOGOMET PRED SMUČARSKIM PRVENSTVOM Televizijski kriteriji Običajno zahtevamo od Informacije, da Je točna, hitra ln objektivna. Nedeljski telvlzljski dnevnik iz Beograda pa nam Je žal ponovno potrdil, da smo noro zatelebani v nogomet in se mu ne znamo ogniti niti zdoj, ko 4e drugič zapovrstjo ne bomo igrali na svetovnem prvenstvu. Čeprav sodi Jugoslavija danes že med slabše evropske nogometne reprezentanco, se le beograjskemu studiu zdelo nadvse primemo, da so v dnevniku poročali o novih neuspehih naših profesionalnih ■vead, ki v tujini zapravljajo u-gled našega športa. Tovrstno poročilo bi niti ne bilo graje vredno, ker bi nam po- magalo odpirati oči, ki zdaj bolj verjamejo izjavam dragocenih nog, ki pa na igrišču zelo malo pomenijo. Toda zadnjo nedeljo so v Beogradu kar »pozabili«, da Je bilo obilo bolj pomembnih športnih dogodkov od nogometnih porazov Jugoslovanskih klubov: niti z besedo niso omanlll ne svetovnega smučarskega prvenstva v slalomu za moške niti evropskega Crvonstva v umetnostnem drsanju > ne zvezne košarkarske lige. To pa kaže na odnos, spričo katerega našega gnilega nojometa Se dolgo ne bomo mogli postaviti tju, ka mor sonda. In po uspehih sodi že v snocmio polovico Jugoslovanskega športa. Od tu in tam ■ ŽUŽEMBERK — V Partizanu je začela delati košarkarsjta sekcija. Košarka ima med mladino precej privržencev, naj već Je zanimanje pa je med učenci osnovne Sole. (p 3 > ■ MOKRONOG * — Na brenta, tegomiškem turnirju so bili zaradi velike udeležbe šahisU razdeljeni v dve skupini. V prvi ao osvojili 4. kategorijo Zut č F Zvagen, Borštnar, Vovk, Rajer m Horvat, v drugi pa Stefani*, Hočevar, E. Zvagen, Videčnik, S'bilja in Dvornik. Učenki Nada Peterle in Darka Zajc sta osvojila III. kategorijo za zenske. Cetrtokategomiški turnir se bo pričel 15. februarja ob 9- “rt- (J. H.) ■ LOKA PRI ČRNOMLJU — V ponedeljek je bdla tekma v hokeju na travi. Igrali sta ekipi Loka A in Loka B. Zmagala Je druga ekipa ■ rezultatom 11:4 (3:0, 3:2, 5:2). Pri Loki B so bili najboljši vratar ter igralci Stepan, Curk in Zupanc. (J. B.) ■ SEVNICA — Na odru sev-niškrega Partizana mladinci in mladinke redno vadijo judo pod vodstvom tovariša Nika Malusa. 2al na vadbo ne prihajajo dekleta iz osnovnih Sol. Na programu imajo trenutno osnove juda- (A. 2.) ■ NOVO MESTO — Šahovski klub Novo mesto bo priredil v sredo, 18. februarja, ob 18. uri redni mesečni hitropotezni turnir. 22. marca bo v Domžalah hitropotezno ekipno prvenstvo slovenskih mestnih reprezentanc. Novomeški šahisti bodo organizirali 5 izbirnih turnirjev in na podlagi tega sestavili reprezentanco. Turnirji bodo 25. febru-»rja, 4. marca, 11. marca in 18. marca. (n. n.) | ČRNOMELJ — Odbojkarji črnomaljske gimnazije so go. štovali v Semiču, kjer 90 v prijateljskem odbojkarskem srečanju premagali Semičane s 3:1 (15:11, 15:12, 6:15 in 15:13). Tekma je bila borbena in zanimiva, igra pa na dostojna višini. Najboljši pri domačinih so bili Ske. delj, Kočevar in Sever, pri gostih ekipa kot celota, posebno pa GavrilovM. (A. L.) ■ SENOVO — V počastitev krajevnega praznika na Senovem je bil v nedeljo hitropotezni Šahovski turnir, na katerem je Igralo 11 šahiatov. Prvo mesto Je osvojil Branko Kmetec s Senovega. Končni vrstni red: 1 Kmetec 9.5, 2. Ceglar 8, 3. do 5. Kožar. Brezovšek, Senica 6, 6 M. Jankovič 5,5 7. do 8. Der-nač, Strašek 4 Ud. (J. K.) ■ KRMELJ — V drugem kolu dvokrožnega hitropoteznega trunir-ja za prvaka Krmelja je med 8 udeleženci ponovno zmagal Sri-bar (10,5). drugi je Šibil ja, sledijo Debelak, F. Kos, 2var itd. V skupnem seštevku točk vodi Sribar pred 2varom. (B. D.) ■ NOVO MESTO — Na ša hovskem prvenstvu Novega mesta so odigrali dve koli. Rezultati prvega kola: Vene — Šporar remi, Adamič — Škerlj remi, Hrovatič — Bjeianovič remi, Istenič — Mladineo 1:0, Jenko : Penko 0:1, Petkovič — Sitar in Milič — Udlr preloženo. II. kolo: Penko — Milič 1:0, Bjeianovič — Jenko 1:0, Mladineo — Hrovatič remi, Škerlj — Istenič 1:0, Šporar — Adamič 0:1!, Petkovič — Vene 0:11 Sitar — Udlr preki. njeno. Vodi prof. Penko z dvema točkama, sledijo Bjeianovič, Škerlj, Adamič in Vene z 1,5. (J. U.) ■ ŽUŽEMBERK — Končan Je drugi kegljaški turnir članov žužemberškega Partizana. V disciplini 100 lučajev mešano je zmagal Peter Stor s 407 podrtimi keglji, sledijo Adi Stor 400, Muhič 390, I. Nose 375, Kosmina 374 itd. Po dveh kolih je v vodstvu Peter Stor s 777 keglji. (P.. S.) ■ SENOVO — V počastitev krajevnega praznika in v okviru priprav za spomladanski del prvenstva v celjski nogometni pod. zvezi Je senovski Rudar odšel na skupne priprave na Bohor, in sicer po poteh slavne XIV. divizije. Na Bohorju so ostali dva dni, nadaljnje priprave pa bodo Imeli v telovadnici osnovne Sole. (J. K.) ■ SEVNICA — Čeprav Je sev-niške smučarje zima pustila na cedilu, se še nadalje pripravljajo za organizacijo Albertovega memoriala na Lisci. Konfekcija JU. TRANJKA Je naročila 250 startnih številk, tako da v bodoče Sevničanom ne bo treba moledovati za številke pri drugih klubih. (A. 2.) ■ VAVTA VAS — Taborniški odred »Prijatelji zelenega goo-da« iz Straže se skrbno priprav IJalo na organizacijo občlnskegm o rl en taci Iškega teka na smučeta. Učenci bodo na 2 km dolgi pro znamenje še bolj v mazane duše xn razterganiga. nemamiga serca. S^-žnost pa tudi veliko pripomore k •epoti, kreposti ali moči in terd- telesa' 2310 je tedaJ k ohra- nj^nju zdravja potrebna. Vmaza po-lagonia zamaši luknjice v koži, sko-23 .re se človek poti, de potem sko. zi sje pot iz njega iti ne more. Iz wr;i Pr^eJ° mnoge bolečine: po KO ‘i in glavi se izpahne, po ustih tei ga, bole, nahod, torovi in d’ ,?e bolezni In če so potne luknjate zamašene, tudi tisti tanki deli fe zraka ah lufta v človeka iti ne lijejo, kateriga okrepčujejo. pa se zmirej čedniga in snaž- °^rani§> umiJ D vsako jutro obraz jn roj^ z merzlo vodo, včasih pa tudi zvečer, ko se izuješ, noSe, de y ne jX)j0 smerdele; 2) iz-mU alj izplakni vsako jutro in po vsftki jedi usta z merzlo vodo, in zx**ed 2<5b ostanke jedil iztrebi, de ti ne bojo med zobmi gnjili, in de ti ne bo potem iz ust smerdelo. Zobe -rebiti in zmivati je tudi zato dooro, da se delj časa terdni ohranil0 in ne bole. 3) Poleti včasih hJd ves život v tekoči vodi umij, tode če plavati ne znaš, se v globoko vodo nikar ne postopi. 4) SPr«obleci večkrat srajco in spod-nje hlače, če jih nosiš, in nikar ne trt ’ ^ prikrivaš, če jih le ma- lokdaj v perilo daš: zakaj pot obleko preje, in perica jo mora toliki111! bolj mancati in dergniti, ko-l#°r boLj je zamazana, zato ti je v d*u8im ali tretjim perilu že sterga- Stat-BTKk PRATIKA (IcvHiisijsliga slolelja na In koliko si potem na dobičku? rfe škodo imaš! Tudi kuhinjsko posodo je treba dobro očediti, posebno kotle m one pisikre in kozice, ki so iz kotlovine, ker se na njih rada kotlovinska reja naredi, ki je zdravju grozno škodljiva, in več ljudi je že pomerlo, ki so v slabo pomitih piskrih in kotlih kuhane jedila povžili. K snažnosti tudi gre, da ,se večkrat počešeš, posebno če žival v glavi imaš. Glave pa nikar ne maži z živim v mašiti umorjenim srebram. de bi žival iz nje spravil: pa tudi ne rok, če garje imaš, ker jih s srebram lahko pod kožo vženeš, de se p>tem v tebi pasejo, srebro Pa se po tebi spre--haja, kar je večkrat vzrok mnozih bolezen. Snažnost še tir j a, de si nohti na perstih porezuješ itd. II. OBLEKA Obleka, zraven tega, de je spodobna in po stanu človeka, naj je tudi životu primerjena. Životu pa je primerjena, če ga mraza, vročine, mokrote varuje, in ga v rasti, hoji in pri delu nikakor ne zader-žuje. Života ne smemo preveč gorke obleke navaditi in ga tako omeh-kužiti; nasproti pa ga moramo tudi mraza varovati in gorkiga ohraniti, ker brez gorkote ne more živeti Život moramo enakomerno gorko oblačiti, ker je zdravju zlo škodljivo, če kdo en del života, postavim glavo, bolj gorko, kakor druge ude, oblači. 1. Pokrivalo na glavi naj je lahko in ohlapno s krajami, de dežja in solnčniga pripeka obvaruje, pa tudi iz take robe. da soparnost, ki iz glave pride, skozi more. Zdravju škodljivi so tedaj klobuki z niskim oglavjem, podvlečene kape, kučme i. t. d., ker glavo preveč grejejo, in soparnosti skozi ne spuste, de se potem glava v kopvi pari. Od tod potlej pride, de lasje gredo in drugi ne zrastejo, de kri v glavo tiši, de rada glava boli, in sa po nji moti ali verti i. t. d. Ce se pa kdo v mrazu odkrije, ko je njegova glava vsa potna ali preveč gorkote navajena, se gotovo prehladi, od tod potem njegov kašelj, šen in več ta-ciga. Pokrivalo na glavi ne sme pretesno biti, ker kri v njenim teku po žilah zadržuje in rnarsikako težavo napravi. Lasje so od Boga dano pokrivalo glave, zatorej ni treba v hiši in v toplih časih, kadar sonce ne pripeka, nobeniga druziga pokrivala. Bolj ko je glava prosta, bolj je bistra. Las ni treba pri polti ostriči, ker je to škodljivo Razoglavni-mu poleti na solncu, kader močno pripeka, stati, "hoditi ali delati, je silno nevarno, ker se mu laliko možgani vnamejo, ali pa ga mertud ali božji žlak zadene Skorej vsako poletje se prigodi, de kaka ženjica mertva okoli pade, kakor da bi jo bila' strela zadela. Menim, da bi bili za ženjice in druge ob tacih časih slamniki z visokim oglavjem in širokimi kraji nar boljši pokrivalo; in ker s k tlam priklonjeno glavo žanjejo, naj se tudi večkrat pokonci zravnajo, de jim kje kri možganov nc zatopd V bolnišnici Opotekajoč se po stopnicah lovim ravnotežje in si prizadevam, da ne bi povzročila hrupa. Toda nisem več gospodar svojih dejanj, niti misli; kot da nisem več prisotna tu, kjer se nahajam. Noge me ne ubogajo več, roke mi plešejo, zdi se mi, kot da mi nešteto malih nadležnih živali gomazi po telesu. Srbi me v konicah prstov, občutim napetost v glavi. Zdaj sem tu, tik ob steni, potem sem že sredi bleščečih tal hodnika in temu se ne čudim. Končno vdre hrup, ki ga povzročam, tudi vame. Strežne me in gomazenje za trenutek popusti. Tako lahko prisluhnem dihanju ljudi onkraj vrat. Tema je in tišina. To je pomirjajoče. Vem, ta mir je navidezen. Stojim pred priprtimi vrati in se žogam z razbitinami stavkov. Prijetno in udobno mi je tu, naslonjeni na zid, medtem ko zbiram pogum, da se napotim skozi sobo. Toda tisti znani stari smeh se poskuša vzdigniti v meni. Z zadnjimi ostanki neomamljene volje ga pahnem nazaj in čutim, kako to prizadevanje razbija pijanost v meni. Potem mi kot s kladivom potolče po čelu, po mislih, napetost postane nevzdržna. Stresem se od strahu; kadar val razigranosti zadene obme, pljusne od nekod iz globoke notranjosti in ga ni več-mogoče ustaviti. Rečem si odkritosrčno: strahotno si pijana. Jutrišnji dan bo nevzdržen. Bojim se ga. želim si v posteljo, ker se začenjam tresti od mraza. Kakor prilepljena stojim ob steni nekoliko začudena, ko sem tako nepremična. Samo tu pa tam se prestopim, počasi pa postaja tudi to naporno. Iznenada, brez prizanesljivosti do tistih, ki spijo v sobi, s hrupom, ki je preglasen, da bi ga slišala, odidem skozi prostor. Prikopljem se do postelje, se zarinem vanjo in nikakor ne morem zapreti oči. Če jih zaprem, je svet nenavaden. Vidim ga v barvah in nenavadno lepega. Razblinim se v nič, preženem gomazenje in udarce kladiva v glavi. Razsežnost prostora je neskončna. Vsa muzika, vse besede, ki sem jih kdaj slišala, znova zazvene v meni. Niham med resničnostjo in sanjami.^ Toda na tem prehodu je oboje še enako daleč, še nedoločeno nekje v prostoru. Morda se smeh še vrača, vsekakor pa ni več' prisoten v meni. Zdaj sem utrujena in sama. Tema je hladna in ubijajoča. Zagledam se nekje v daljavi: imam zeleno pobarvane oči in sproščeno držo rok. Vse drugo je manj opazno. Stojim, kot da se opazujem v ogledalu, neprizadeto, radovedno, morda celo tuje. Plezam na visoko skalnato goro: Za vse na svetu moram na vrh. Dolgo časa ga ne dosežem. Potem, ko vendarle stopin nanj, spoznam, da je vse le prevara. Spet sem ob vznožju gore in vrh je spet enako oddaljen kakor na začetku. Prizor se ponovi, tokrat v barvah. MATEJA (Honorar 100 din) NAJBOLJ GRENKE SOLZE Kot večina mamic sem tudi jaz zaposlena. Imam dva otroka: sina in hčer. Vsak dan nestrpno pričakujeta, kdaj se vrnem z dela, saj jima vedno kaj prinesem. Nekega dne sem prišla domov pozno zvečer in nisem prinesla ničesar. Sinko je že spal, hči pa me je čakala. Zanimalo jo je, kje sem hodila in zakaj nisem ničesar prinesla. Potem sem ji morala povedati še pravljico za lahko noč. »Prav, mala moja,« sem dejala, »povedala ti -bom resnično zgodbo. Bilo je leta 1944 in hodila sem v 3. razred osnovne šole. Doma je kruha vedno primanjkovalo. Le otroci velikih kmetov so nosili s sabo v šolo kruh za malico. Skorjica črnega kruha, ki mi jo je mama kdaj stisnila v nahrbtnik je bila tako sladka, skušnjava pa tako velika, da sem jo že med potjo snedla. Nekega dne sem bila strašno lačna. Nisem poslušala učitelja, moje misli so bile pri koščku kruha, ki je bil za moj prazni želodec najboljša slaščica. Zvonec je naznanil malico in otroci so se razkropili po dvorišču. Obsedela sem v klopi in ni mi bilo do igre in letanja. Tedaj sem pred sabo zagledala sošolki, ki sta imeli vsaka kos belega kruha. Sline so se mi cedile ob mislih, da bom morda tudi jaz deležna te slaščice. S tiho prošnjo v srcu sem se jima približala. Preštela sem vsak grižljaj. Sram me je bilo moje revščine in nisem hotela prositi. Tedaj pa je izginil še zadnji košček kruha v sošolkinih ustih. V meni se je vse zrušilo. Obrnila sem se proč, da bi skrila solze, in zbežala sem v stranišče. Tam sem se razjokala; čutila sem, da se mi je storila krivica, ki pa m bila samo moja, amapk krivica vseh revnih otrok. Tako sem pred sošolkami skrila svojo revščino in solze, nisem pa jih mogla skriti pred sabo, ker so kot grenke kaplje padale na moje drobno otroško srce in obležale na njem kakor mora. Solze, ki padajo na srce, so najbolj grenke solze!« Vem, da me je moja mala težko razumela, kakor bi me težko razumel vsak otrok, ki bi to pravljico slišal, toda slišati bi jo moral! ZAPOSLENA DELAVKA (Honorar 100 din) Do leta 1975 samo most Za izboljšanje republiških in občinskih cest v brežiški občini medobčinski sklad za letos ne predvideva nobenega denarja. Do leta 1975 zagotavlja le sredstva za gradnjo novega mostu čez Savo pri Bu-diču in pa asfaltiranje odseka ceste od Brežic do Pohance. T0 je bilo opravljeno jeseni. Predsednik obč. skupščine Vinko Jurkas je na se-ji predsedstva pred dnevi izjavil, da bi v občini morda kazalo vpeljati samoprispevek za modernizacijo cest. Za boljšo predstavo o dolžini makadamskih cest tale podatek: v brežiški občini jih je še 52 kilometrov, za vsak kilometer asfalta pa bo treba odšteti 1 milijon dinarjev. P. Šola za vsakogar V okviru politične šole za člane Zveze komunistov je bilo v Brežicah 6. februarja prvo predavanje. Zdravko Troha je na poljuden način razložil načine političnega, dela. Snov je pritegnila poslušalec Skoda, da obisk ni bil boljši. V nizu predavanj, ki so napovedana v programu te šole, je še precej zanimivih poglavij. Dobrodošla ne bodo le komunistom, ampak tudi vsem tistim, ki živijo s časom in se zanimajo za pojave okoli sebe. Praznine med zasedanjem V ponedeljek zvečer je bilo v prosvetnem domu v Brežicah 8. zasedanje pustnega parlamenta. Zdaj že tradicionalna prireditev pustnih veseljakov je bila kljub visoki vstopnini dobro obiskana. Organizatorji in obiskovalci pa so bili takrat nekoliko razočarani, ker humorist Tone Fornezzi ni prišel, čeravno so imeli z njim sklenjeno pogodbo. Luknje v programu so mašili z domislicami, ki so jih kovali sproti. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Štefančič s Pristave — Marjana, Ivana Uri* beršek Iz Dol. Leskovca — Tatjano, Ljubica Verbič iz Senkovca — Ljubico, Nada Kri ah iz Mosteca — Marijo, Zofija Knez iz Laz — Marjana, Gabrijela Gmajnič iz Rožnega — Gabrijelo, Ana Lan.šček iz Brežic — deklico, Štefanija Bevc iz Sevnice — deklico, Terezija Malus iz Orešja — Ano, Tere. zija Zičkar iz Brestanice — deklico, Irena Šetinc iz Ljubljane — Natašo, Majda Škaler iz Cun-drovca — Dejana, Štefka Kolman iz Zabukovja — dečka, Marija Malerič iz Kršike vasi — Darjo, Nada Pirc iz Malega Podloga — deklico, Ljubica Marjanovič iz Brežič — Gorana in Nevenka Mar-tinovič iz Brežic — Maria. — Čestitamo! Bizeljanci pozimi ne počivajo Zadruga je prodala 80.000 cepljenk za obnovo Bizeljsko je nekdaj slovelo po izvrstnem belem vinu. Zadnje desetletje se ta sloves prenaša na rdeče vino. V vinogradih črne trte vedno bolj spodrivajo bele sorte. Nove učence morajo odklanjati Milan Pinterič, delovodja v zadružnih vinogradih, pripisuje to dobri prodaji rdečega vina. Celo tisti kupci, ki so včasih naročali izključno bele vrste, spreminjajo svoje želje. — Potemtakem morate prilagajati novemu okusu tudi vzgojo sadik? — Seveda, saj smo od 80 tisoč cepljeni prodali 40 tisoč sadik žametne črnine in 10 tisoč sadik modre frankinje. Najmanj 10 tisoč trsov črnine bi še lahko oddali, pa nam jih je je zmanjkalo. — Torej boste trsnico povečali? — Vsekakor, najmanj za tretjino. Kupci prihajajo po naše trte od blizu in daleč, ker zaupajo v njihovo kvaliteto. — Ali zadruga letos kaj obnavlja? — Trenutno nič. Cez nekaj let bomo obnovili 6 ha vinogradov v Pišecah in 8 ha na Bizeljskem. — S kakšnimi skrbmi se zdaj ubadate? — Vino pretakamo, ga analiziramo in pripravljamo za polnjenje v steklenice. Kleti na Bizeljskem in v Pišecah so polne. Stroje za polnilnico imamo naročene in jih pričakujemo konec februarja. — Kje boste uredili polnilnico? x — V Orešju. Spraznili bomo eno klet.Tam je stari grajski vodovod, ki bo polnilnico oskrboval z vodo. Pozneje, ko bomo imeli vodovod tudi na Bizeljskem, bomo polnilnico prestavili. — Kaj delate ta čas v vinogradu? — 10 tisoč hektarov vinogradov smo obrezali že v decembru pred snegom. Delo spet nadaljujemo. Menjamo ni RUDNIKU GLOBOKO SE OBETA BOLJŠA PRIHODNOST V klobuk najprej občinski drobiž Za začetek z roko v roki z Opekarno Brežice - Takoj pot pod noge za iskanje kupcev doma in v tujini - Kakovost gline zagotavlja uspeh Januarja se je v Brežicah sestal svet za gospodarstvo. Skupaj s člani upravnega odbora občinskega sklada skupnih rezerv, s predstavniki Opekarne Brežice, Rudnika Globoko in Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane so razpravljali o tem, kako v sodelovanju reševati težave Rudnika Globoko in Opekarne Brežice. Svet je sklenil, naj obe podjetji v poslovnem sodelovanju pripravita sanacijske programe. Raziskave Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane so v rudniku pokazale, da njegova prihodnost ni tako črna, kot je bilo slišati zadnja leta. V globoškem okolišu so velike zaloge proti ognja odporne gline in gline za keramične ploščice. Rudnik bi lahko že letos prodal nekaj ton takšne osušene gline. To je uresničljivo v sodelovanju z opekarno in s polmilijonsko naložbo. To bi bil začetek. Zavod je pripravil napotke za postavitev sušilnice v Opekarni, ta pa se mora tako in tako prej ali slej modernizirati. Opekarna bi že letos lahko v novi sušilnici posušila 2.500 ton opekarske gline oz. 7.000 zidakov več kot doslej. Z novimi napravami bi pridobila tudi napeljave za dovod mazuta v opekarsko peč, kar je korak k preureditvi peči na sodobnejše kurjenje z mazutom. Predstavnik rudnika Franc Kranjc je poudaril, da rudnik ni izbirčen pri iskanju družabnika. Leto 1969 bodo najbrž končali z izgubo, zato je preusmeritev na glino nujna, v kolektivu pa so že siti 10-letnega životarjenja in nizkih Za šolarje zahtevajo kombi Će je avtobus prepoln, ostanejo na cesti NOVO V BREŽICAH ■ VOLIVCI minuli teden na zboru NA CATE2U so sklenili čimprej urediti vodovod na Čerini, poskrbeti za asfaltiranje ceste skozi vas Čatež in speljati cesto na Šentvid. Starše Je zanimalo, kako bo z obstojem podružnične Sole potem, ko bo dokončano novo šolsko poslopje v Brežicah. V primeru, da bo Sola na Čatežu ukinjena, bodo zahtevali reden avtobusni prevoz za učence iz tega okoliša. ■ SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Je minil precej neopazno. Proslave so priredile samo šole. Učenci osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic so počastili spomin na obletnico Prešernove smrti z oddajo tudi po lokalnem radiu. ■ OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA prejema od občinskega sklada za kulturo le 15 tisoč dinarjev na leto. V primerjavi z drugimi občinami Je to zelo malo. Prav zaradi tako skromnega deleža občinskih sredstev ne more pričakovati pomoči od republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Za nakup knjig, za izpopolnitev opreme in za nabavo potujočih kovčkov bi nujno potrebovala večjo vsoto. Morda ji bo letošnji proračun bolj naklonjen, ko bo dodeljeval sredstva skladu za kulturo. ■ ZA VOZNIŠKI TEČAJ, ki se bo pričel 20. februarja, sprejme Avto-moto društvo še nekaj novih prijavljencev. Kandidati se do tega datuma lahko prijavijo. Vsa pojasnila bodo dobili v pisarni društva. ■ PUSTNA VLADA Je v soboto zvečer obiskala več gostišč. V poznih nočnih urah se je pustni parlament sestal v Oateških Toplicah in dokončno obdelal zbadljivo gradivo za javno zasedanje, ki je bilo v torek zvečer v prosvetnem domu. Starši iz Mrzlave vasi in Velikih Malene so že na mnogih zborih občanov izrazili željo po boljšem prevozu učencev viž j ih razredov do Brežic. Prizadeti so t \ ti iz najbolj oddaljenih zaselkov, zlasti iz Globočic, s Stanhovega in Vitovca, prav tako pa tudi otroci iz Mrzle vasi in Velikih Malene. Do sedaj so se vozili v šolo z rednim avtobusom, ki vozi na progi Novo mesto—Brežice. Toda prevoz jim ni bil zagotovljen, kajti pozimi je avtobus pogosto tako napolnjen, da otrok ne sprejme več. Krajevna skupnost Mrzlava vas — Velike Malence predlaga prevoz s kombijem. Svet je že vložil prošnjo za kombi in za dograditev cestišča, ki bi povezovalo naselje Globočice in So-benjo vas. Na zadnji seji ob- • činske skupščine so sklenili, naj se ta zadeva preuči in zagotovijo sredstva za ureditev tega dela ceste. Kako bo z nakupom kombija, še niso zvedeli. Prošnjo za nov kombi je vložila tudi bizeljska šola, kjer za prevoz otrok prav tako ni najbolje poskrbljeno. J. T. Jeseničani v Brežicah V ponedeljek, 2. februarja, so se pri predsedniku občinske skupščine v Brežicah sestali predstavniki rudnika Globoko in jeseniške železarne. Jeseničani so pojasnili, da bodo še kupovali glino, vendar le v omejenih količinah. Globoške gline bodo kupovali približno toliko kot doslej, ker pa potrebujejo za sodobnejši proizvodni postopek odpornejšo glino, ;o bodo . mešali z glino iz Češkoslovaške. t Mladi glasbeniki igrajo vsak teden za radio Milan Pinterič tudi stebre. Nekaj sto smo jih nasekali čez zimo. J. TEPPEY dohodkov povprečje (le 655 dinarjev na mesec!). Svet je obsodil bojazljivost nekaterih pri reševanju tega vprašanja na seji. Menili so, da sta obe podjetji upravičeni tudi do sredstev republiških skupnih rezerv, ki jih v občini dozdaj še niso bili deležni. Najprej bodo v mejah občine zbrali ves razpoložljivi denar, nato pa zahtevali tudi soudeležbo bank oz. rezervnega sklada Slovenije. J. TEPPEY Vpis v brežiško glasbeno šolo se vsako leto veča, zato ima vodstvo težave pri financiranju. Temeljna izobraževal- Novi bazeni in igrišča V zdravilišču Cateške Toplice so pripravili osnutek srednjeročnega načrta. V njem so dopolnili dosedanje oblike dejavnosti. V prihodnje želijo zgraditi turistično središče ob avtomobilski cesti. Na območju zdravilišča bodo uredili več novih bazenov in igrišč. Postaviti nameravajo še eno restavracijo in nov hotel z večjim udobjem, kot ga zdaj lahko nudijo gostom. P. Pitno vodo pregledujejo Prebivalci Arnovega sela in Breganskega sela so zaprosili za pregled pitne vode. Inšpekcija je te dni odvzela vzorce, če bo analiza pokazala, da je voda dobra, bodo v obeh krajih začeli akcijo za vodovod. Artičane čaka delo Letos nameravajo v Artičah dokončati že začete načrte. Na zboru vplivcev so se prejšnje nedeljo dogovorili za ureditev prosvetnega doma in igrišča. Tudi v šoli bodo moral: še marsikaj izboljšati. Precej' dela in stroškov bodo imeli z urejanjem krajevnih poti in z napeljavo vodovoda na Mrzlak. Do poletja kopališče Do kopalne sezone bosta turistično društvo in krajevna skupnost v Krški vasi poskrbela za to, da bo novo kopališče ob levem bregu Krke postalo turistična privlačnost. Vodna skupnost je lansko jesen poglobila strugo in počistila z grmovjem zaraščeni breg. S tem je napravila vaščanom veliko uslugo. Nadaljnje urejanje kopališča je njihova skrb. Dva častna člana Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Brežicah je na seji 2. februarja imenoval za častnega predsednika Jakoba Demača Savico Zorko pa za častno članico. Na ta način jima je izkazal priznanje za dolgoletno delo na področju kulture in prosvete. S. V ZADNJI ŠTEVILKI Je bilo med brežiškimi vestmi objavljeno, da bo ma&kerada v Mokricah 11. februarja, .kar pa ni pravdno. Podjetje prireja maškera. do v soboto dne 14. februarja. *BAR Mlateske Toplice vsak mesec • NOV PROGRAM f BREŽIŠKE VESTI Tovariš, boste razobesili zastavo? Organitatorji današnjega pokopa Pusta v Brežicah so se lotili svojih dolžnosti zelo resno. Celo tako resno, da je eden najvišjih turističnih funkcionarjev pri občini zahteval, naj bi s poslopja občinske skupščine za to priložnost razobesili žalno zastavo. & $ & $ 8 8 Vab] BREŽICE LASTNIKI MOTORNIH VOZIL POZOR! Vse rezervne dele, avto gume, letne In ske, za vaša motorna vozil« dobite po kurenčnib cenah ? naši trgovini AVTOMATERIAL V BREŽICAH, Pod obzidjem 32! zim- kon- te $ te te te te te te te te te te na skupnost daje sredstva z osebne dohodke redno zaPO; slenih, nekaj denarja pa za druge izdatke. Sola ^ veliko nadur, ki jih krUe prispevkov staršev. Vpisuj morala omejiti, ker ne zin re vseh izdatkov, k*.nast?L jo zaradi večjega števila u cev. Nekaj denarja bi vsa leto lahko prihranila, če o občinska skupščina ie gotoviti vsaj eno stanovanj* Desetletje in včč že prosi • a še vedno se morajo P sorji voziti v službo 12 greba # V obnovo šolske zgradioe zadnja leta vložili že Pre sredstev. Svet za šolstvo predlagal, da bi vzdrževanj stavbe prenesli na ** nTi. Skupščina je to odložila s P poročilom, naj vodstvo pripravi program inves i * Le tako bodo upoštevalii v' trebe za dokončno uredi šolskega poslopja. .. V tekočem šolskem letu ° skuje glasbeno šolo 123 cev. Bilo bi jih več, če hi J lahko sprejeli. Šola Prl > vsak mesec interne nastop za učence in njihove star > vsako leto pa tudi po en ja nastop. Učenci se vsak eo predstavljajo v oddajah ra Brežice, nastopajo pa tudi republiških in pokraj ins^1* glasbenih revijah in Pr . ,e> jo koncerte za osnovne so BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se P®?6!^-in iskali pomoči v brežiški šnici: . gjjr Ana Sepec, gospodinja 12 pa ca, se je poparila s kropotfv. desni nogi; Alojz LmeK, ^ ničar iz Kamence, je P? dvorišču in si poškodoval Jože Itaimbring, lemet >* po-kev, si je pri podiranju škodoval obraz, levo rolco _lkoje-sni koš; Alojz Zagofc, Up? $ nec iz Krške vasi, je P8®, je-avtomobila in si poškodovan • bra; Vinko Pešec, delavec 12 # nenika, je padel s kolesomR()bfr» poškodoval levo nogo; *: prt Irt, sin miličnika s Čateža« KaVo', igri padel in si poškodoval 8 Eva Scpec, gospodinja Kug# Je padla z lestve in si P06^?' vala glavo. RADIO BREŽIC** PETEK, 13. FEBRUARJA: g, do 18.10 — Napoved P«*1*? poročila. 18.10-18.35 - Nove šće RTB. obvestila in ^jgj*-' 18.35—19.30 — Glasbena Izbrali ste sami. NEDELJA. 15. FEBR^T V 11.00 - Domače eanimivosa ^ luči novih gospodarskih -ostfP poročilo z razširjenega medobčinskega sveta qi£' v Krškem - Anton Krušni*-^ p lice in noš vrt v februarj . jta naše kmetovalce: inž. ,ri zole: Kako režemo Pos111 „as v vinogradih — Zabava mbel Jožeta govor s pr sodiSčft Gaberščkom. — Pozor, sambel Jožeta Kreže ta — pogovor s predsednikom ga sodišča Brežice z*^pr«f Gaberščkom. — Pozo r, n> -,e & nosti! — Obvestila, rt 1300 spored kinematografov. Občani čestitajo in P°f~,,|A: J*;.,. TOREK, 17. FEBRUA*"'^ do 19.00 — Svetujemo goton vam predstavlja ri.gnjsltf* naSa atotrUka l*” ^ številka — nova ___ lista — Iz naSe Klasb?”f __ ^ j Tedenski športnj Pnf '\ri ptf&A stila, reklame in — 19.00—19.30 — : ODDAJA. Za zim« smo vam pripravili v poslovalnici plastika -ČEVLJI ilcau pri tržnici v veliko izbljJ JcV vsakovrstnih in škornjev. Pridite I« boste! 7.ntl<»v0 ljrtl ■ priporoča ! poslovalnic« *#KE OB REŠEVALCEM PUSTNE NAGRADNE KRIŽANKE! V Pustnih novicah je pri nagradni križanki neljuba napaka: v prvi vodoravni vrsti sta zamenjani Shakespearova drama in tuje žensko ime. Prosimo, da reševalci to upoštevajo. Uredniški odbor »PUSTNIH NOVIC« Odbor ni nobena protiutež •zdali bodo koledar prireditev v Posavju roziv senretarja oocinsKe Konference Petra Markoviča za čim večjo ude- ležbo mladih pri gradnji ceste na Planino v Gorjancih so na letni konferenci Zveze mladine januarja v Krškem sprejeli z vso resnostjo. (Foto: J. Teppey) S krpanjem škornjev se malo zasluži Čevljarska obrt na podeželju nima prihodnosti V Leskovcu je Franc Pečnik edini čevljar. Obrt ima od 1932. leta. V delavnici so po vseh kotih nametani stari, odsluženi čevlji, o novih ni nikjer sledu. — Ali s popravili zaslužite za preživljanje? — Samo od tega ne bi mogel živeti. Na srečo imam še poldurgi helftar zemlje. Delam komaj štiri ure na dan, potem v delavnici nimam več kaj početi. 10 let si že sam gospodinjim, ker sem vdovec. — Nimate otrok? — Imam dve hčerki in sina. Mlajša se uči za trgovko v Modni hiši, starejša je zaposlena v tovarni dežnikov v Ljubljani, a sin se je poročil. Ta edini živi v bližini. Izučil se je za čevljarja, toda zdaj pri meni za dva ni kruha, zato se je zaposlil v Kovinarski. Čeravno sem sam, me veseli, da so se otroci osamosvojili. Na srečo sem zdrav, čeravno imam na plečih že 60 let. Bolnišnica me še nikoli ni videla. K zdravniku sem šel samo tedaj, ko sem moral na pregled zaradi vožnje z mopedom. — Se vam zdi, da bo čevljarska obrt izumrla? — Na vasi prav gotovo. Sicer se pa tudi nihče noče učiti za čevljarja. Krojačem gre bolje, oni izdelujejo nove stvari. — Kaj največ pripravljate? — Gumijaste škornje. Kmetje jih nosijo poleti in pozimi. Zato drugih čevljev dobim le malo v popravilo. S tako kr-parijo se seveda ne zasluži prida. Pred vojno sem nare-redil vsak teden po 22 parov novih čevljev, zdaj jih pa leto napravim komaj 5. Ljudje gledajo na modo in si kupujejo čevlje v trgovini, čeprav so slabši kot ročno napravljeni. Kdaj pa kdaj za- FRANC PEČNIK menjam tudi kake pete, podplate pa le poredko. Zatorej sin ne bo šel po mojih stopinjah JOŽICA TEPPEY Vsaj revnejšim bi morali pomagati Študentje predlagajo ustanovitev sklada za štipendiranje v Krškem Slušatelje višjih in visokih šol iz krške in brežiške občine združuje klub posavskih študentov. Njegov namen je tesneje povezati svoje člane z družbeno-po-litičnimi i£ gospodarskimi organizacijami v obeh občinah. Ker so dotacije, ki jih dobi klub, zelo majhne, program posavskih študentov pa obsežen, bodo iipeli študentje še pred sprejetjem občinskega proračuna pogovore s predstavniki obeh skupščin. Skušali bodo doseči, da bi jim-dodelili večjo vsoto. Tako bodo večjemu številu študentov omogočili sodelovanje v ak- čini. Študentje želijo,, da bi tudi v Krškem ustanovili sklad za štipendiranje, ki naj bi pomagal pri študiju zlasti revnejšim študentom. D. DORNIK Mizarstvo se bo širilo Splošno mizarstvo Krško bo lahko zaposlilo še vsaj 40 do 50 delavcev, ko si bo postavilo sodobnejši obrat namesto sedanjega v Kostanjevici. Podjetje že išče vire za gradnjo novih prostorov. Istočasno želi izpopolniti opremo v Krškem in Bresta-nici.'Obadva obrata naj bi se sčasoma razvila in ujela korak s sodobnimi zahtevami na domačem in tujem trgu. Ne bodo jih pozabili Na Prekopi imajo mladinci zelo delaven radio amaterski klub. Na republiškem in na meddržavnem prvenstvu je dosegel lepe uspehe. Občinska konferenca Zveze mladine je klubu že pomagala po I svojih močeh, obrnila pa se ' je tudi na občinsko skupščino, da bi tudi ta podprla prizadevne radioamaterje na Prekopi. Slovo od Bazniko-ve mame iz Podbočja Pred dnevi smo položili v grob 90-letno Baznikovo mamo. Komaj 34 let ji je bilo, ko je moral mož 1914. leta na vojno v Galicijo, odkoder se ni več vrnil. Ostala je sama s šestimi otroki, od katerih ;e bil najstarejši star 12 let, sedmi otrok pa se je rodil šele po moževem odhodu. Trpela je kot mučenica, da je pridelala kruha za sedmero lačnih ust. Kljub temu pa je bila mirna in tiha ter do skrajnosti skromna. Nikoli ni nikomur potožila, garala in trpela je sama zase. Bila je pridna kot mravlja in še sedaj, ko se je bližala 90-letu, je v poletnem času vzela motiko ter šla na njiho olcapat, v zimskem času pa je luščila fižol. Vsak, kdor jo je poznal, oo potrdil, da je tako pridnih in skromnih žensk in mater zelo malo. Razen štirih otrok je zapustila še 24 vnukov in 26 pravnukov. -V miru počivajte, Baznikova mama, in domača zemlja naj vam bo lahka! J- S. Studenti se zavedajo, da bodo le s skupnimi močmi lahko rešili težave pri štipendiranju in pravilneje usmerili mlade ljudi za študij tistih strok, ki jih delovne organizacije najbolj pogrešajo. Za letos so člani kluba sprejeli obsežen program. Med drugimi bodo prirejali pogovore z dijaki brežiške gimnazije in tehniške srednje šole v Krškem in jih seznanili s pogoji študija na fakultetah in višjih šolah. Februarja ali marca bodo povabili člane na smučarski izlet. Aprila imajo v načrtu literarni večer moderne poezije v Krškem in v Brežicah. Ti dve prireditvi bodo združili z ogledom Posavskega muzeja v Brežicah, Drnovega ter tovarne celuloze in papirja v Krškem. Napovedujejo tudi več tekmovannj z gimnazijci in dijaki tehniške srednje šole v Krškem. Oktobra bo klub organiziral spoznavni večer z bruci, novembra pa akademski ples, ki bo letos v Brežicah. Dobiček od akademskega plesa je razen simboličnih dotacij, ki jih dajeta obe občinski skupščini za delo kluba, njegov glavni vir dohodka. KRŠKE NOVICE 492 »MIUONARJEV«. Do 1. fe- primer organizacijo bruarja Je prijavilo občinski skup- upravljajna, bodo ščini zaradi obdavčitve dohodka nad 20.000 din 492 občanov. V tem številu so zajeti le isti davčni zavezanci, ki so dohodke ustvarili iz delovnega razmerja družbenem sektorju. Največji cijah, ki jih prireja klub, ter dohodek iz tega naslova je bil v tako omilili socialne razlike. Te so prav med študenti zelo velike in zelo vidne. Stipendije so za študente zelo pereče vprašanje. Veliko je takih, ki jih ne prejemajo, od tistih, ki so štipendirani, pa mnogi dobe denar za študij zunaj domače občine. To se dogaja ne glede na potrebo po takih strokovnjakih v ob- Galerija odpira vrata V krški galeriji bo letos pr. vlč razstavljal karikaturist B;ne Rogelj. Razstava bo odprta 20. marca. Pokroviteljstvo nad njo Je prevzela Konfekcija Lisca iz Sevnice. To je lep primer sodelovanja podjetja s kulturno ustanovo. Ko bi ta zgled povlekel za sabo še kak kolektiv! preteklem letu 50.500 din. Daleč največje dohodke so dosegli nekateri obrtniki, in sicer od 70 do 80.000 din. Približno 80 občanov pa do roka ni prijavilo obveznosti, čeprav bi to morali storiti. ZA RKKREACIJO. Sindikalna organizacija v tovarni papirja je ponovno pričela akcijo za nakup vikenda na Veliki planini ter za nakup zemljišča ob Krki, kjer naj bi zgradili rekreacijski center. Imenovali so komisijo, ki bo proučila pogoje nakupa. O nakupu vikenda so že večkrat < razpravljali, več pa niso dosegli. V TOVARNI PAPIRJA so se domenili, da bodo usklajevanje samoupravnih aktov z zakonskimi spremembami opravili do sredine maja. Posamezna vprašanja, na vodenja in pripravili že prej. 86.000 DIN ZA UČILA. V tovarni papirja so namenili za nabavo učnih pripomočkov v osnov, nih šolah krške komune 86.000 dinarjev. Sredstva je tovarni vrnila občinska skupščina zaradi preveč plačanega prispevka iz osebnih dohodkov. BOŽIDAR JAKAC BO DELIL BRALNE ZNAČKE. Vodstvo osnovne šole Krško pripravlja za 23. februar podelitev Kajuhovih bralnih značk učencem, ki so izpolnili zahteve tekmovanja. Približno sto otrok bo letos de-ležno te časti. Na šoli delijo letos tretjič bralne značke. Do sedaj jih je prejelo okoli 200 učencev. Letos bo podelitev zelo slovesna, saj bo izročal značko akademik Božidar Jakac. VOKALNOINSTRUMENTALNI ANSAMBEL UNION V BRESTANICI. Zadnjega Januarja je na mladinskem plesu v Brestanici prvič igral ansambel Union. Pela je Andreja Zupančič. "Mladi ple. salci so se zbrali iz Krškega, Senovega, Brežic. Sevnice in Radeč. rizen?r odbor za tu- kraf. v Posavju namerava v ern sklicati posvet z vse-sklm?5edsedniki občinskih načelniki za gospo-ter referenti za turizem turkHA ?uavniki gostinskih in k4m od ?rganizacij v p°- čakL1: ega srečanja pri- za hV°--^OC*kuden dogovor Posavskih1 £xZvoj turizma v tev tl občinah in vključi- gosnnH?arJ°ge v srednjeročne CHK e načrte. laniv°Knie -bU ustanovlien 6inn , ? tanjevici- Vsako ob- čino vusianJevici Predc^St(?pa->0 P° trije člani. toarkoS odbora ie Peter - • 0V1Č iz Krškega. Ta je gan|Snii 1}amen skupnega orgiji. DeSrirV P°savski Va glavn? ♦ -J ’ da Je njego’ nejše Sna teznja doseči traj- vaniu °delovanje pri načrto-ški m v ma v sevniški, krni brežiški občini. Odbor —ft^sljen kot protiutež p°dbočane čaka veliko dela teniski sm° 2aPisali v Dolane v i ^StU’ da nas Pod' tieia; cr * 1970 čaka dosti hrvatskislovenskih in ^ajvišjp ^ borcev na Planini, ’cih. Rri 2eči vasi v Gorjan-občinp . PnPfavah sodelujejo b°rcev NS,=lnska združenja mest, p,NOV Krško> Novo julija in Samobor, dovoda » * otvoritev vo- cih ter It adju na Gorjanca vas-2>V°ntev ceste Pruš-nina. nK?rezje—Gradec—Pla-raz§iriia lna Sam°bor je že prek iz Novih sel ne ter v gore do Plani- UsPosobiia do tega dneva Pr°met za avtomobilski Kdor je tako razumel, je v zmoti, kajti namen tega organa je tudi povezava s celotno Dolenjsko. Odbor bo v kratkem izdal koledar vseh večjih in zanimivejših prireditev v Posavju za leto 1970. Potreba po takšni publikaciji se kaže že nekaj let. Zdaj bo vsaj sosed vedel za soseda, pa tudi drugod po Sloveniji bodo zvedeli, kakšne turistične, kulturen in športne prireditve pripravljajo posavske občine. Koledar bo vseboval tudi dodatek z zemljevidi turističnih in kulturnih zanimivosti v Posavju. Izdali ga bodo v 8.000 izvodih. J. T. Še premalo pomoči Počitniški dom Celuloze v Poreču je premalo izkoriščen. Lani je letovalo v njem le okoli 160 delavcev, ki so pripeljali s seboj družinske člane. Sindikat je pomagal tistim delavcem, ki imajo majhne dohodke in bi drugače verjetno ostali doma. Namenil jim je nekaj nad 5 tisoč dinarjev. Letos želijo to pomoč še povečati. Vsak dinar potroji vrednost V krški občini so krajevne skupnosti za letos napovedale gradn/o desetih vodovodov. Skupščina jim bo pomagala uresničiti te načrte saj ljudje obljubljajo, da bodo sami krili dve tretjini stroškov. Od občine pričakujejo torej eno tretjino. V zadnjih letih so krajevne skupnosti kljub pičlo odmerjenim sredstvom ogromno napravile. Vsak dinar pomoči znajo obrniti tako, da se podvoji ali pa celo potroj'i. V soboto podelitev pokalov M- februarja, bo ob 18. url na ^deliti. KrSkem v dvorani Svobode svečana ®h1skf> Priznanj najboljšim športnikom Do-1969- PriznanJa bodo prejeli ^OVlNEpA^ Prof. IGOR PENKO, JANEZ Styn meta ZAGORC.JENK0LE'IVICA JAK' tio * b° skrbel priljubljeni Henčkov rankom- m«a Vasj° Matjanom in Tomažem naJmiaRP’ fv.°Je spretnosti bodo prikazale tudi „ Za novomeškega Partizana, ^boijciv, l izžrebanih gledalcev in vseh šest Savila n»h športnikov so darila pridale n* ’ sevniška in krSka podjetja, lista najboljše pa uredništvo Dolenjskega prireditev lahko dobite v knji* 0n*U Sv«i ,In eno uro Pred Prireditvijo v M ovobode na Vidmu. SliL-' IT4 Hm^ov trio s pevce* ,Ce na ^K1 Brankom, ki bo zabaval gle- avno-sportnl Prireditvi na Vidmu. Sodnik umaknil kandidaturo Tik preden je nameravala občinska skupščina v Sevnici imenovati za novega sodnika občinskega sodišča diplomiranega pravnika s pra-vodsodnim izpitom Marjana Černeta iz Brežic, je ta u-maknil kandidaturo. Tako ima sevniško sodišče še vedno prazno tretje sistemizirano sodniško mesto. Občinska skupščina je priporočila občinskemu sodišču, naj sistemizira pripravniško mesto. Na isti seji je občinska skupščina imenovala v upravni odbor letovišča Žalec v Rovinju Anico Slapšak iz Boštanja in Erno Zemljak iz Sevnice. Pismo iz Kladja Prejeli smo obsežno pismo Ludvika Zupana iz Kladija, zaslužnega tajnika nekdanjega odbora za gradnjo cest od • Šentjanžu proti Kladju in Kalu, v katerem je opisal potek dosedanjih akoij in težav, s katerimi so se srečavali graditelji. Cesta proti Kalu namreč še vedno ni dograjena. V pismu je izrekel tudi nekatere kritične pripombe na račun vodstva krajevne organizacije SZDL, ki je razpustila stari gradbeni odbor in izvolila novega. Enako pismo je tov. Zupan poslal tudi občinski konferenci SZDL, in ker so med tem časom nekatere nesporazume že odpravili, menimo, da je bolje, da pisma ne objavimo, ker njegova vsebina ljudi bolj razdvaja, kot pa združuje. Prav v tem času, ko vaščane čaka dograditev ceste, ki je predvidena za letos, pa je sloga še posebno potrebna. Uspela maškerada prosvet. društva v Loki Prosvetno društvo »Primož Trubar« Loka je priredilo v soboto, 7. 2. 1970 pustno zabavo v prosvetni dvorani. Bilo je precej mask, ki so zabavale goste. Najbolj sta se ljudem prikupila hudič m hudičevka, ki sta s svojimi »vragolijami« tako navdušila ljudi, da sta dobila ' največ glasovalnih listkov in odnesla prvo nagrado. Med maskami so izstopali Se hokejisti, ki so na odru odigrali pravo pravcato hokejsko tekmo. Posrečeni so bili še: Adam. gejša, mušnlca in druge. Društvo je priskrbelo nagrade za vse maske. Igral je ansambel Loški fantje. VPRAŠAJI NAD ZDRAVSTVENIM DOMOM Ni bilo druge izbire Sevniška skupščina bo prevzela gradnjo zdrav stvenega doma v svoje roke - Junija vse znano. PESNIKU V SPOMIN — Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika je bila v Sevnici proslava, na kateri so učenci osnovne šole skupaj z odraslimi pripravili Prešernov Krst pri Savici. Na proslavi je pel tudi moški pevski zbor. (Foto: Franc Pavkovič) OBČINSKA SKUPŠČINA JE 5. FEBRUARJA SKLENILA POSLATI Ostro protestno pismo zaradi cest Sevniška občinska skupščina ne soglaša s predlaganimi osnovami republiškega cestnega sklada za nadaljnjo modernizacijo cest v Sloveniji Brez bistvenih pripomb je sevniška občinska skupščina 5. februarja sprejela celo vrsto odločitev, med njimi odlok o vzdrževanju javne snage in obveznem odlaganju smeti, ki za kršitelje predvideva zelo ostre kazni, zatem poročilo o varstvu pri delu, odlok o družbeni kontroli cen, odlok o ustanovitvi sklada za financiranje obrambe in civilne zaščite ter nekatere druge zadeve. Znane so potrebe po ponovni geodetski izmeri nekaterih zemljišč v občini. Ker je republika določila, da je potrebno za taka dela v občini prispevati polovico denarja, je sevniška občinska skupščina na zadnji seji sklenila predlagati naj republiška skupščina lastno udeležbo manj razvitih občin zmanjša, saj sicer teh del ne bodo mogli opraviti. V Sevnioi so predlagali, naj bi upoštevali narodni dohodek na prebivalca in v sorazmerju z njim zmanjšali lastno udeležbo manj razvitih občin. Občinska skupščina je na podlagi izkušenj novomeške občine, ki je imela prispevek za uporabo mestnega zemljišča celo"pred ustavnim sodi- ščem, sklenila dopolniti svoj odlok. Po novem bodo lastniki plačevali prispevek za uporabo mestnih zemljišč le od takih zemljišč, ki so komunalno urejena: imajo dovozno pot, vodo in elektriko. Odborniki so več razpravljali o nameravani gradnji depandanse (pristave) doma počitka Impoljca v Sevnici, za kar je zagotovljeno 720.000 dinarjev od upokojencev, manjka pa še okoli 200.000 din. Na predlog Franca Ogorevca naj ne bi še bolj obremenjevali že tako z dolgovi preobremenjenega občinskega proraču- na, so na koncu sklenili, naj manjkajoči denar zagotovi Komunalno stanovanjsko pod jetje. Skupščina je obravnavala tudi gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici, gradnjo stanovanj za prosvetne delavce ter nekatere druge stvari, V običajni točki dnevnega reda »Vprašanja in odgovori« so odborniki znova opozorili na ceste. Na predlog načelnika oddelka za gospodarstvo pri občinski upravi Iva Pinteriča, ki je razložil predlagane kriterije republiškega cestnega sklada, so na seji sklenili poslati protestno pismo, da se ne strinjajo s takimi osnovami za modernizacijo cest v Sloveniji, ki dajejo izključno prednost slovenskemu cestnemu križu, druge ceste pa puščajo v negotovosti. M. h. Kaže, da je bil 20. januarja dokončno pokopan vsak up, da bi Zdravstveni dom Celje postal investitor gradnje novega zdravstvenega doma v Sevnici, za katerega je bil lani v občini uveden samoprispevek. Svet delovne skupnosti Zdravstvenega doma Celje je ta dan namreč sklenil, da ne bo investitor, da pa bo odplačeval posojilo, ki bo potrebno za gradnjo v Sevnici. V ta namen bo ZD Celje najel milijon dinarjev kredita. Občinska skupščina Sevnica, ki se je doslej močno prizadevala, da ji ne bi bilo treba prevzeti novega finančnega bremena, je ostala pred edino možnostjo, da sama postane investitor gradnje novega zdravstvenega doma v Sevnici. Umika namreč ni: uveden je bil samoprispevek, pa tudi gradnja je tako potrebna, da z njo ni mogoče več odlašati. Na zadnji seji 5. februarja je skupščina sprejela jamstveno izjavo za najetje milijona dinarjev posojila Zdravstvenega doma Celje pri celjski banki. Kako bodo zbrali ves denar, potreben za gradnjo, še ni jasno, ker še ni narejen glavni načrt in se niti ne ve, koliko bo gradnja veljala. Predvideno je, da bodo n®^r ti narejeni do sredine j ’ do takrat pa bodo skušali gotoviti denar. ^ Tri bistvene prednosti »vozišča« Kdor želi opraviti tehnični pregled sv0^atnre. zila pri podjetju Av lje, kamor vozijo zniki iz sevniške oWg se mora predtem P * po 200 m dolgem sestavljenem iz sal71t lvar kenj. Toda tudi ta ima svoje prednosti, tri: vozilo, ki se P'f'£ do delavnice, ni veC KL trebno kaj dosti preglej L / (VUJ ir - -j. vati, saj je že FOžnJfl-. ma kar najboljši ... Vožnja je tudi tetnM preizkus voznikovih »» . nih in duševnih zmA st vosti, razen tega P0..„m bili veseli tudi ljuH»L sočnih ljudskih izraf ^ bi tam našli hvaležno V* dročje svojega dela. „ P' LETNI OBRAČUN KRMELJSKE »SVOBODE* Šport prehitel kulturo V krmeljski »Svobodi« so bile lani najuspešnel še športne akcije — Kultura zaostaja^^ Ob dobri udeležbi je bila je društva zelo uspeš^ ifl v Krmelju 23. januarja let- lovale, posebno šaho^.^,;. na konferenca društva »Svo- rokometna. Velika boda«, ki šteje 144 članov, tev lanskega leta je ^ 0 Ugotovljeno je bilo, da so v igrišče, ki omogoča * j3, minulem letu nekatere sekci- prireditve in te^rnOVn0io^ V precej težavnem Kal: razočarani obiskovalci ju se je znašla kinos f saj ima kino navzlic ^o-mu programu manj valcev, ker imajo v -rf* domovih že televiziji SEVNIŠKI PABERKI OBČINSKI ODLOK OBETA RADIOAMATERJEM: Prihajajo boljši časi ■ ZAKAJ OOI1AJAJO OBRTNI-NIKI? Ugotavljajo, da so nekateri obrtniki in avtoprevozniki odjavili obrt v sevniški občini in jo prijavili drugje. Na zadnji seji občinske skupščine so sklenili, da bodo v kratkem sklicali obrtnike in se z njimi pogovorili o vzrokih za odpoved obrtništva. ■ PROSTOR ZA UPOKOJENCE. Kot je znano, bo Dom počitka Impoljca gradil v Sevnici depandanso (pristavo), za katero Je že zagotovljen večji del denarja. Predvideno je, da bi depandanso gradili pri sedanjem sevniSkem sejmišču, ki bo v nekaj mesecih ukinjeno, in bo na tistem mestu mogoče urediti lep in miren kotiček za upokojence. Nekateri se s to lokacijo no strinjajo, čeS da bi morala biti depandansa v novem delu Sevnice. ■ ZGLED. KI NAJ NE VLEČE. V četrtek so delavci Komunalno stanovanjskega podjetja pri sta-novan'skih blokih na Cesti heroja Maroka razpeljali cevi, ki so jih piiključili na cestne hidrante. Po končanem delu Je hidrant ostal odprt, tako da je voda tekla po že tako blatnih »pločnlkihc In so ob velikih lužah uživali edino otroci. ■ NEZADOVOLJNI S STANOVANJI. Stanovalci v novih stanovanjskih blokih niso zadovoljni s kakovostjo opravljenih del. Vrata in okna se slabo zapirajo, pri ceveh, ki vodijo tople vodo iz centralne kurjave, je mogoče celo Rledati k sosedu, razen tega pa ima‘o stanovanja Se nekatere druge napake. V Komunalno stanovanjskem podjetju vztrajajo, da morajo graditelji napako popra viti. ■ GRADNJA DOBRO NAPREDUJE. V Konusovean obratu Jugo-taninu v Sevnici gradijo nov obrat za pridobivanje furlurola iz odpadnega lesa, ki ostaja po izločitvi tanina. Gradnja dobro napre-duje, saj se ob stari stavbi že vzpenja jekleno ogrodje 2a streho. Obrat bo zgrajen večinoma z lastnim denarjem. ■ VELIKO ZANIMANJA ZA TEČAJ. Bagatov tečaj Šivanja, krojenja in vezenja, ki se je začel te dni v Sevnici, obiskuje okoli 45 žena in deklet. Ker je zanj tolikšno zanimanje, ga bodo skušali prirediti tudi v Šentjanžu in Tržišču. ■ PREDAVANJA STANETA TAVČARJA. Stane Tavčar iz Kranja, ki Je lani z mopedom prepotoval dežele ob Sredozemlju, bo predaval o svojih doživetjih v treh krajih sevniSke občine. Prva tri predavanja bodo 12. februarja, naslednja tri 19. in zadnja tri 26. februarja. ■ 1’OKLICALI BODO DOLŽNIKE. Na zadnjtm sestanku z direktorji podjetij so se glede dolžnikov, ki ne poravnajo svojih obveznosti do gradnje otroškega vrtca v Sevnioi, dogovorili, da Jih bodo poklicali na poseben sestanek. Denar dolgujejo predvsem tista podjetja, ki nimajo sedeža v sevniški občini. ■ JAME NA BOSTAP JSKEM POLJU. Na zadnji seji občinske skupščine je bilo zastavljeno vprašanje, zakaj občina ničesa' ne u-krene, ko s kopanjem gramoza in peska nastajajo na Boštanjskem polju velike Jame. ki kazijo videz pokrajine. Odgovor bo dan na naslednji seji. Pomoč in razumevanje prihaja zadnji čas, saj je bilo že vse »zrelo« za razpust radiokluba Novi občinski odlok o financiranju narodne obrambe v občini določa, da je treba nekaj denarja iz posebnega sklada dodeliti tudi za delo sevniškega radiokluba, Ki je v največjih težavah in brez potrebne opreme. Te dni je bil razgovor članov sveta Ljudske tehnike, radiokluba, občinske skupščine in predstavnikov druž-beno-političnih organizacij, katerega se je udeležil tudi sekretar zveze radioamaterjev Slovenije. Ugotovili so, da v preteklosti te dejavnosti SftVNISKL VESTNIK Gostišče bo Marjanu v uteho Bralcem je gotovo znano, kako se je Marjan Simončič iz Loke ponesrečil v hudi železniški nesreči v Franclji, v kateri so bili udeleženi še drugi jugoslovanski delavci. Simončič je postal invalid in je moral preležati v bolnišni-ci pol leta. Po vrnitvi v domovino je odkupil stavbo na Obrežju na poldrugi kilometer oddaljenem kraju od Loke, in jo preuredil v privlačno gostišče, v katerem bodo na voljo tudi tri sobe s šestimi posteljami. Gostišče bo odprto te dni. S. Sk. nihče ni kaj prida podpiral in da je sedaj priložnost, da bi naredili kaj več. Spomladi bodo usposobili prostor v sevniškem gradu, vse kaže tudi, da bodo radioamaterji dobili nov oddajnik. Vse to obeta, da se bodo razmere vendarle popravile. Upanje je prišlo zadnji čas, saj je že kazalo, da bo treba radioamaterski Klub' razpustiti, čeravno je za to delo med mlajšimi ljudmi precejšnje zanimanje. A. Z. Dostojno proslavili kulturni praznik Sevničani so se letos dostojno oddolžili obletnici Prešernove smrti. V četrtek je bila v likovni galeriji v gradu odprta razstava Toneta Zgonca iz Tržišča, dobitnika lansKe prve nagrade za najboljše likovno delo na razstavi likovnih amaterjev Slovenije. Nagrajeno de’o »Na vasi« je raz-stavljeno tudi v Sevnici. V petek so se recitatorji sevniške osnovne šole in prosvet-rega društva »Svoboda« lz Sevnice predstavili občinstvu z recitalom »Krst pri Savici«, posebna oddaja z bogatim izborom Prešernovih poezij pa je bila na sporedu tudi v sev-niškem radiu. A. Z. Na zadnjem sestanku na jemnjfce Nazadovalo )e ^ Kalu so bili udeleženci zado- dej0 kegljaške sekcij®*^ voljni z razgovorom z v. d. nima ljudi> ki bi jo v0 Jr direKtorja sevniškega kme- v krajši razpravi so u ^ tijskega kombinata inž. Albi- žencl menin, da mlaC% v nom Ješelnikom, zelo pa so jemlje dovolj resno bili nejevoljni v nedeljo, 1. društvu, saj morajo 6^. februarja, ko je bil sklican breme nositi starejs1 ^ je razgovor o davčni politiki in Ugotavljali so tudi,'turne & zavarovanju kmetov, pa ga potrebno oživiti kul'1 red• ni bilo zaradi tega, ker je iz- javnosti v društvu-ostai predstavnik občinske vsem pevski zbor ^ 0)° skupščine. Iz 30 gospodinj- sko sekcijo. Ljudje stev se je razgovora udeležilo domačih kulturnih P 22 ljudi, ki so bili razočara- bolj kot gostovanj ^piofr ni in upajo, da se primer ne Na konferenci bo več ponovil. zdravili odločitev B d bo osnovna šola oder za šolsko, ^^ ker krmeljska Sola $o lovadnice. Ob konnfljb0$!l delili priznanj Blanca: radi bi novo igrišče Sahlstom * pri r V nedeljo je bila na Blanci do letos sodelovali V > konferenca mladinskega ak- sjavj so-ietnlce w tiva, na kateri so sprejeli de- 20-letnice delavske?8 upravljanja. b.d*50. ___________RADIOSEVNJJ odbojko. Na nekdanjem igri-šču je namreč zasebnik po- kHz lovni načrt. V sodelovanju s prizadevnim ravnateljem Francem Zorkom se bodo naučili nekaj iger, želijo pa si tudi igrišče za nogomet In stavil v. ■stanovanjsko hišo, ‘ta- "^NEOISUA, »J, pro^l* p ko da ga ne morejo več upo- gg® po.oo.u-. rabi jati. Odločili so se za kronika - 0fbJ0r8rov "0 v (>bć<^ t lom preurediti v nogometno r'oko — ^traN-^ -lgrlMe. ZemlJIMe Je last S^SdaSe kmetijskega kombinata »Za- ujski n»potJd ~ savje« iz Sevnice, kamor so K1"*}0 ^ n»i4' I sklenili poslati prošnjo, da g°^„tonu - f'ITi .7oO studiu - « ...n-. bi dobili zemljo zastonj. A. 2. TKIKON TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • k O C I V J K • ‘J*11- . .« ri5»Bl,25$ £5 SKKDA. 1«. SfVtifV Objave. reklwn«ogled nmtogiiifov . — K0vin. ^ nateg* obaagg* k U tehnika - 1>rt 1^^1111 podjetju - »J -Mladina ln sihit« iiiflotli )** ‘ DA BI ZBRALI DENAR JE TREBA: Prikazati, kaj hočemo Besedo ima Ivan Longar, predsednik sveta KS Trebnje - Predlog o zbiranju prispevkov »V primerih, ko volivci tSwjotoin ono’ jeP°- na . na kra>u samem, oh^rPr kar na zboru Jeanov, ugotoviti, kaj je JJJogoče narediti, kaj je £esničljivo in kaj ni- Na borno zanesljivo ničevali eno zamisel stalil20 ter se izogni ainemu ponavljanju zah- ■na’5 ne upoštevajo de-S?, možn°sti,« je od- sveta v n°Vi Predsednik Iv kraJevne skupnosti. ljeval namen*<< Je nada’ . » »potrebujemo na- Na’ in večletni, dokoni'1 Se^ sveta sm0 ^^,0blikovali Pro- li že ga obravnava- a zboru volivcev. V večletnem načrtu bodo i-mela prednost naslednja dela: ureditev avtobusne postaje v Trebnjem, javna razsvetljava v novih delih naselja ter gradnja mrliške vežice na trebanjskem pokopališču. Za letos načrt še ni povsem utrjen, ker ni še znano, kolikšna bo pomoč občinske skupščine. Prednost bo imelo urejanje ulic, ureditev parkirnih prostorov v središču Trebnjega, izboljšanje javne razsvetljave, v okoliških naseljih pa vzdrževanje in izboljševanje vaških poti in cest, obnova vodnjakov na Repčah, gradnja vodovoda v Dolu ter še nekatera manjša dela. Svet bo skušal pritegniti kar največ ljudi k sodelovanju. Kako do potrebnega denarja? Razen občine naj bi za potrebe krajevne skupnosti prispevale tudi delovne organizacije. Skušali si bomo zagotoviti stalni del čistega dohodka podjetij, podobno, kot i-majo na Mirni. Po prvih stikih s podjetji kaže, da se bodo pridružila takemu načinu zbiranja denarja, posebno še, če bodo ljudje videli načrtnost dela in koristi za vse nas.« M. L. S Razgovor s poslancem Ludvikom Zajcem pred osnovno šolo na Trebelnem: Skupaj s predstavniki občine in krajevne organizacije SZDL si je ogledal tudi »šolsko poslopje« na Jelševcu. (Foto: M. Legan) 150 LJUDI NA KONFERENCI NA TREBELNEM: „Ne prosimo, ampak zahtevamo!“ Nedeljske razprave o šolstvu na Trebelnem se je udeležil tudi zvezni poslanec Ludvik Zajc Prizadeto o kmetijstvu Neka 1 ugotovitev in misli o kmetijstvu, izrečenih 2adnji skupščinski seji v Trebnjem na ie Inž- Miha cen ge n: »Razmer- stvo.« do kmeti\stvP0Slabšal° v Sk°- J°že Glavan: »Težave so ga odgovora*'Ni zadovoljive- predvsem z malimi kmeti, ki c*enar za nnvev°^'tod dobiti ovirajo tudi delo krajevne uaeiezenci Komerence no sodeloval! r° proizvod- skuPnosti- Pozivam tudi, naj bilo jih je okoli 150 _ kmeti-'r: ustano- nam industrija ne prodaja ta- prizadeto in odločno pov iraHu: . sklad ni mo* ko slabih pripravkov za var- stvo rastlin. Ne potrebujemo sredstev za .pranje’ hroščev.« Jože Jerič: »Najvažnejše je zagotoviti cene in odkup. Dodajam pa tudi, da so ponekod lj*udje sami krivi, da je taka revščina.« Inž. Slavko Nemanič: »Proizvodna usmeritev zadruge je znana. Zadruga je brez bonitet in mora poslovati po ije in koliir w ***MJne zem- splošnih predpisih. V pri- h- ° °^ družbene. Te hodnje bomo izločili enoto za Vedale.« 1 najl>rž veliko po- kooperacijo in jo okrepili, Inž. Ah,- m VSe to v okviru možnosti. Po- Problem .®!e,ko: »Osnov- skušali bomo usposobiti kla- nem T1 .m v neure/e- vnico v Šentrupertu, da bo imela dovoljenje za obratovanje. Poudarjam: ne samo kmetje, tudi delavci zadruge smo zaskrbljeni, kako bo v prihodnje.« Ciril Pungartnik: »Govorim W krediti 1ni mo- denairia J ve^> ker ni nja.« materialna vlagali jo dn^ba^a ' >>C^b P01"061-sPodajskim h Je rugim g°* ^jo v t^JaVnostim- ki ra?umeti — 06 morem »Dovolj dolgo smo prosili in čakali na boljše čase za našo šolo, zdaj pa je tega dovolj in pravimo: mora biti. Počutimo se že tako in tako hudo zapostavljeni, posebno to velja za naše otroke, ki so po naših postavah enaki drugim otrokom in jim družba mora zagotoviti primemo šolanje.« Take in še pstrejše besede so govorili prebivalci trebe-ljanskih vasi na nedeljski letni konferenci SZDL, katere se je razen predstavnikov trebanjske občine udeležil tudi predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti zvezni poslanec Ludvik Zajc. Udeleženci konference — so prizadeto in odločno povedali, da z dosedanjim neureje- nim šolstvom ni mogoče več nadaljevati. Dajali so različne predloge, kako bi zgradili osemletko na Trebelnem, v kateri ne bi bil pouk odvisen od nezanesljivega, nevarnega in napornega prevoza z avtobusom. Ludvik Zajc je brez ovinkarjenja povedal ljudem, da je na Trebeljanskem premalo otrok za popolno osemletko in da je združevanje šol nujno potreben proces, ki vodi do sodobnejšega pouka, kar edino lahko zagotovi otrokom, da ne bodo vsi po vrsti obsojeni posta-ti nekvalificirani delavci. Ker so si bili podatki o rojstvih iz analize šolske mreže in podatki župnijskega urada močno navzkriž, so po večurni razpravi sklenili, da jih je treba temeljito pre- veriti, nato pa v sodelovanju s strokovno službo in prizadetimi prebivalci izdelati dokončen predlog, kako zadovoljivo urediti ta stari problem. Najprej pa je treba zagotoviti reden in varen prevoz otrok v Mokronog, za kar j’e poseben avtobus že naročen. M. L. Čatež: še letos urediti pokopališče! Krajevna skupnost Čatež ima za letos v načrtu, da bo uredila pokopališče na Čatežu. Postalo je že premajhno, razen tega pa je slabo urejeno, malone zanemarjeno, kar - pušča med izletniki, ki radi prihajajo v ta del trebanjske občine, zelo slab vtis. Prostovoljno gradili vodovod Prebivalci Rihpovca so lani s prostovoljnim delom zgradili rezervoar in cevovod in tako oskrbeli vas s pitno vodo. Vodovodni rezervoar je oddaljen od vasi približno 400 m. Vaščani so s prostovoljnim delom vložili 20.000 din, krajevna skupnost pa je prispevala 10.000 din. 2. G. Mokronog: najlepši vrt in okno Svet krajevne skupnosti v Mokronogu bo v kratkem razpisal priznanja in nagrade za najlepše urejen vrt in najlepše okno. S tem hoče spodbuditi prizadevanja za olepšavo kraja. V Mokronogu tečaj za delo v gozdu Mokronoški obrat Gozdnega gospodarstva Brežice bo v sodelovanju z Gozdarskim šolskim centrom iz Postojne priredil v Mokronogu tečaj za delo z motornimi žagami, ki bo trajal od 12. do 18. fe-■ bruarja. Namen tečaja je, da bi posredovali ljudem več znanji, ker je le na ta način mogoče poceniti stroške' proizvodnje in izboljšati kakovost gozdnih sortimentov. Sedanji trg potrebuje kar najbolje obdelan les. Pogosto se zgodi, da kmetje, lastniki gozdov, les slabo obdelajo in s tem izgubijo precej dohodka. Na tečaj se je prijavilo že okoli 30 tečajnikov. 5. marca konferenca o kulturi Kot je bilo sklenjeno na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Trebnje bo v četrtek, 5. marca, seja občinske konference posvečena kulturi v občini. V ta namen je izvršni odbor imenoval posebno skupino, ki bo pripravila gradivo in teze, ki jih bodo poslali krajevnim organizacijam in kulturnim ustanovam ali skupinam v občini. » m0goče občini koliko * našfe?>h^'a ^ kmetijstvo. S*? NAREJEN JE NAČRT RAZVOJA GASILSTVA V OBČINI Kaj bo gasilstvo dobilo v 5 letih ^»vfcov od ugonobi občina zasebne Gasilska zveza in gasilski sklad računata na pomoč gasilcev samih ^2, bi MJbrt veliko'po- Metelk vidim kmeta, ki bi Va ^ltev Sospodarst-^ iale- Kmetijstvo sa-Va%e ^o Podpirati V sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo in gasilskim skladom je občinska skupščina Trebnje na zadnji seji sprejela 5-letni načrt razvoja gasilstva. Ker so potrebe mnogo večje od možnosti, je bil pri tem napravljen prvenstveni red najnujnejših del in nakupov gasilske opreme. vseh slojev pre-, Ugotavljam tudi, , - J*J "—-M-«** uu-ui, kot prosvetni delavec. V šoli -»* *■----------------------- - narodnem do- je opaziti zelo velike razlike 270.000 dinarjev, pri čemer so Sehh-šumberku * ^ijSkim tanetlJiW*» in ne- med otroki. Socialna diferen- všteta le najnujnejša dela: • kar preblvals,Arom ve- ciacija postaja moralni pro- gradnja novega gasilskega do- v ^ ve6je blem ^ dru4t>e ki ga je tre- S kitični i,/ To pa tudi ba za6eti odpravljati že jutri.« Jivo.„ Plati ni sprejem- Franjo Bulc: »O vseh V trebanjski občini deluje 26 gasilskih društev. Ce bi hoteli, da bi imela sva društva primerne gasilske domove ali orodjarne, bi potrebovali v Zagorici, Jesenicah in Ponikvah, nakup električnih siren za društva na Čatežu, v Velikem Gabru, Belem griču, Trebelnem, Lukovku, in na hitrejšega delovanja gasilske službe. Pri načrtovanju izdatkov je upoštevano dosedanje priza devanje gasilskih društev, ki so z različnimi gasilskimi pridobitvami zbrala že doslej precej denarja. Gasilski sklad, ki bo imel letos, kot je predvideno, 77.650 dinarjev dohodkov, ne more zadostiti vsem potrebam. Šentlovrenc: prevečkrat o istih stvareh Sobotne letne konference krajevne organizacije SZDL v Sentlovrencu se je udeležil tudi poslanec Marjan Jenko. Udeleženci so obravnavali vrsto krajevnih problemov, o katerih se pogovarjajo že vrsto let, pa vendar se stvari bistveno ne spremenijo. Povedali so, da Je bil obisk na konferenci dokaj skromen, ker ljudje nimajo dovolj zaupanja v učinkovitost krajevnih sestankov. Govorili so o gospodarskem in političnem položaju v občini ter o organizaciji šolske mreže. “'bito ,'v"lk r uuo —1ar: »Po mojem > U kai , temeljito pre-t, kilo nare;enega Nftkat*re naj- Š?! e so priš,e ob S11? OfV1° malib zaseb-S- Q,Valoev se je pove. e,%tv» _ Pospeševanja teh stvareh govorimo že leta in leta, zato predlagam, da sestavimo resolucijo in Jo pošljemo pristojnim organom.« Avgust Gregorčič: »Preučiti je treba možnost, da bi kmetom vrnili del arondiranih zemljišč.« Ciril Pevec: »Na vasi lahko ma v Trebnjem in dograditev domov v Zagorici pri Velikem Gabru in na Selih-Sum-berku. Gasilska društva bi za nakup nove opreme potrebovala 235.500 din, za zsposablja-nje članstva pa še 40.000 din na leto. Upoštevaje vse potre-be bi v naslednjih petih letih morali zagotoviti 665.500 dinarjev, v tem času pa bo mo- Predvideno je tudi, da bodo vsa gasilska društva v naslednjih petih letih dobila skupno 3.600 metrov gasilskih cevi, 70 gasilskih čelad, 52 požarnih metel ter še več druge opreme, ki bo pripomogla do učinkovitejšega in Svetinje: olajšati zložbo zemljišč? »Ob odhajanju mlaj’ših ljudi s kmetij je priložnost, da TREBANJSKE IVERI je Pa nasU*Ne: p° delujemo le na podlagi kon- Roče zbrati le polovico toliko zmanjšamo razdrobljenost 12; l° h01! waP°- kretnega programa kmetij Srnjem ®vanje- Ne ske udruge, v občini Je tre- •> v Znnn in * *- --- * "°*b^rjnanja' toda sa- e4ili « ^^^i ne hnmn /4/veft »Četrtina Prebivalstva ni ba narediti tudi program pospeševalne službe. Zadruga naj okrepi strokovno službo in skuša zagotoviti odkup. denarja. Zaradi tega Je bil predlagan vrstni red najbolj potrebnih izdatkov za potrebe gasilstva v občini, ki ga je potrdila tudi občinska skupščina. Pet- Kmetijski cenzus je treba te- letni program predvideva pri- ..............za gradnjo itkC ^veno *' tu (viutHijSKi cenzus je treba te- »eim program p Stjj1 dowfy°Vana- na' melJito Poučiti, saj Je tre- pravljalna dela okai- k Je v kmetil- ba vedeti mira? on nnt.roKn. noveea doma v ' ^oL^ine 9 nnn Vji , vedetl- zaka; ga potrebuje P°ve vse v dinarJ*v- iemo. Nujno je narediti iz- ^iabotpn J*kl sklad 6rpno Poročilo o kmetijstvu Ja ^2 Tr^'™1 me tudi, v občini In z njim seznaniti t-rgovinA u ^ usmer- republiške organe.« 00 kot v kmetij M. L. novega doma v Trebnjem, dograditev doma na Selih-Su-berku, nakup 2. gasilskih avtomobilov za društvi v Dobrniču in Veliki Loki, nakup motornih brizgaln za društva naših zemljišč in pospešujemo združevanje in zamenjavo zemlje. Vendar kaže, da družba nima pravega posluha za ta hotenja, saj kljub predlogom za spremembe z dajatvami ob zamenjavanju in zlo-žbi zemljišč še vedno ovira naša hotenja,« so med drugim poudarili na letni konferenci krajevne organizacije v Svetinjah nad Dobrničem, kjer ljudje živijo izključno od kmetijstva. ■ SLOGA ZMORE SKORAJ VSE. Pod vodstvom Jerneja Pavlina so graditelji hiš v Starem trgu elektrificirali naselje, kar je stalo 45.000 novih dinarjev; od tega je občinski sklad prispeval le 10.000 dinarjev, vse drugo so zbrali sami. Ce bodo dobili nekaj tisočakov pomoči, bodo dokončali fie novo cesto, ki bo veljala okoli 25.000 din. Složno delo je lahko za zgled drugim. ■ OBNOVA IN PREUREDITEV PROSTOROV LT. Odbor Ljudske tehnike je začel preurejau nekdanjo Pionirjevo barako, katere streho so popravili ie prej. Od-bor Je zaprosil občinsko skupfiči* no za 43.340 dinarjev pomoči. Koliko bo dobil, Je odvisno od razporeditve denarja med družbeno, političnimi organizacijami in dru- štvi, ki bodo po predlogu proračuna dobile skupno 420.000 dinarjev ali 21,7 odst. več kot lani. ■ NOVA STANOVANJA. Po dolgotrajnem dogovarjanju se je posrečilo zbrati kupce za nova stanovanja v treh blokih, ki jih bodo predvidoma aprila začeli graditi za župniščem. V blokih, ki bodo povezani med seboj, bo 6 garsonjer, 6 enosobnih stanovanj, 9 dvosobnih in 3 dveinpolsobna. ■ CEZ VSA PRIČAKOVANJA. S pomočjo dobre reklame (tudi v cerkvah) in organizacije je lilm »Deset zapovedi« dosegel tolikšen obisk kot Se noben doslej. Film so si ogledali tudi ljudje, ki nikoli ne pridejo na predstave. Uprava je z izkupičkom zadovoljna, saj je znano, da obisk zadnja leta nazaduje in je lansko poslovno leto komaj pokrila vse stroške. TEEBANJSKEiOVlCE Dogovor o zaposlovanju Na nedavnem sestanku predstavnikov delovnih in drugih organizacij v Kočevju so izvolili usklajevalni odbor za izvajanje družbenega dogovora o štipendiranju in zaposlovanju v občini, člani odbora so: Marko Žvokelj (predsednik) Radojica Lecič, Marjan Bastar, Stane Zemljak, Tone Šercer, Vlado Planinc, Feliks Vidmar, Matija Cetinski in Franc Sile. Odbor bo pripravil osnutek pogodbe za družbeni dogovor o štipendiranju in zaposlovanju. Modernizacija obratov V prvih ocenah o poslovanju v preteklem letu so samoupravni organi in vodstvo delovnega kolektiva TE-KSTILANE iz Kočevja ugo tovili, da sta izredno povečan uvoz tekstila v našo državo in zastarela strojna oprema v podjetju glavna ovira, da niso dosegali boljših uspehov. Odločili so se za modernizacijo posameznih obratov ki jo bodo izvedli letos. Upajo, da jim bodo ta in ostala prizadevanja ter pravilna uvozna politika tekstila omogočili, da bodo dosegli v prihodnje boljše poslovne uspehe. Neprimerna stanovanja Poslovna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pri Rudniku rjavega premoga Kočevje ima v upravljanju kar 41 stanovanj, 'Ki niso zajeta v točkovni stanovanjski sklad. To so predvsem stara in dotrajana rudarska stanovanja, ki jih ni mogoče obnavljati in tudi niso primerna za stanovanja. V njihovi okolici se zemljišče pogreza. Čeprav bi bilo nujno potrebno vsaj nekatere stanovalce izseliti, to ni mogoče, ker ni drugih stanovanj. * S ii s A M A A & & M «c?s* mm $ Kako bo porabljen denar? Koliko bodo veljala nekatera letošnja dela? ** * * * * it* mtm * * # * * fr * * Sklad za komunalne potrebe družbenega standarda občine Kočevje bo imel letos predvidoma 523.000 din dohodkov in izdatkov. Predvideni so naslednji dohodki tega sklada: preneseni denar, ki je ostal lani — 30.000 din, izvirni priliv od poslovnih površin — 328.000 din, od stanovanjskih površin — 100.00 din in nepredvideni dohodki ter prispevki delovnih organizacij — 65.000 din. Vsi dohodki razen zadnjega so zanesljivi. Denar sklada pa naj bi bil po sedanjem osnutku predloga porabljen tako: za lanske obveznosti za urejanje zemljišč 40.000 din, za letošnje urejanje zemljišč 80.000, za Podjetje AVTO Kočevje je pred kratkim podarilo učencem osnovne šole v Kočevju več izrabljenih avtomobilskih delov, ki jih učitelji pridno uporabljajo za nazor- asfaltiranje Trga svobode nejši pouk. Učenci, bodoči šoferji, si zdaj marsikaj lažje zapomnijo. (stari del mesta) 120.000 din, Foto: Šobar ml. --------------- V SZDL se vedno bolj uveljavljajo sekcije (Za manj razvita območja so rešitev boljše ceste in z njimi turizem -SZDL bo v bodoče vedno bolj skrbela za socialne razmere in za kulturno ter družabno življenje občanov — Sekcije delajo tudi na podeželju na primer pripravila za javno razpravo o gozdarstvu zelo temeljito analizo za vse njeno območje. Krajevna organizacija Polom kaže veliko prizadevnost za urejanje poti, cest, napeljave telefona itd. V Strugah imajo pripravljen dober načrt za gradnjo doma družbenih organizacij, prizadevajo pa se še čim boljšo preskrbo potrošnikov, urejanje šole in za ureditev raznih komunalnih zadev. V Livoldu in Dolgi vasi so veliko žrtvovali in Na nedavnih zadnjih dveh sestankih predsednikov krajevnih organizacij SZDL kočevske občine, ki jih je sklicala občinska konferenca Socialistične zveze, so razpravljali o programih dela republiške konference SZDL ter občinske konference in krajevnih organizacij ter njihovih sekcij in komisij. Razen tega so^se pogovorili še o izpopolnjevanju programskih izhodišč za kandidiranje odbornikov in poslancev. Pri tem so ugotovili, da sta vsebina in duh programskih izhodišč prisotna v delu občinske skupščine in med poslanci, predvsem republiškimi. Menili pa so, da je dolžnost Socialistične zveze, da ustvarja primeren stik z voljenimi funkcionarji, ki se morejo za- DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ LETOS BO VEC PROSLAV raznih pomembnih obletnic, ki se bodo vrstile vse leto. Nič ni še čutiti, da bi se kdo nanje vzrok” Nekaj jih je le Slo, a s svo- pripravljal. Prav bi bilo, da bi hini 'avtomobili. Vožnja z avto. uskladili vsaj splošni načrt teh Jirni avw»uwu . ._____rarnalo,, Ti, in nn no ker bodo ■ ■ ■ ZA LETOŠNJI NASTOP dunajske drsalne revije v Celovcu je bilo v Kočevju zelo malo zanu manja. Težko je reči, kaj je bil buusom pozimi ni prijetna. Zopr. proslav. Tu je nujno ker bodo na »e poJSmo na avstrijski strani, proslave večje in bo potrebno več J?Drav so sedaj nekateri ovinki že priprav in sodelovanja vseh organi- razširjenj. ^ nacjn qbracu. NAV ANJA cen je uvedlo » J- Januarjem podjetje PTT Ljubljana. Za vse telefonske in telegrafske storitve, za katere “ prve izprce se je pnjavnu .« »u čime naknadno. telefonski dldatoy (27 moških „ 8 žensk). naročniki že za J^sec Janua p - pismenih nalogah iz znanja jeli namesto dosedanjega nov »Ka. ^" „ztziT. ------------------._1V. zaci j in druStev. ■ ■ ■ PRETEKLI ČETRTEK, 5. februarja, so bili prvi letošnji vozniški izpiti. Komisija posluje zopet v Domu telesne kulture Za prve izpite se je prijavilo 35 kan. j— ___-v nebnem prometnih predpisov in prometnih čun PTT storitev«. V pose znakov je opravio izpit usoešno ovitku bodo vse obrementoe listi- ^ kandfdatoPv (13 m£ških ln 7 ne za opravljene storitve v tele Tq je kar dober uspeh. Ionskem Pometu Po tem n^irm uspešnih 10 poslovanja bodo telefonski naroč- ™ . *: . . .. niki razpolagali s popolnejšimi podatki o opravljeni storitvi, b tem pa najbrž ne bodo zadovoljni tisti ki izkoriščajo službene tele- „--------------- —_----------------„ fone za zasebne razgovore. Sedaj slednje nove knjige: May: Na tujih bo zopet možna kontrola in bodo stezah, Gozdni strah. Kapitan Kaj. ■do podjetjih in ustanovah mara- man c ml mož iz gozda, Tujec iz kateri nepotrebni pogovori od- —■ ------............. padli. Tako bo več prostega časa in linij za službene pogovore moških in 5 žensk, torej je izpit naredilo 15 kandidatov. ■ ■ ■ NOVO V KNJI2NICI -Kočevska knjižnica je kupila na- Indije; Carroll: Aliča v čudežni deželi; Lindgren: Pika Nogavička; Operni besedili Faust — Aida; ninsko berilo; Kastner: Dvojčici; Baumann: Most bogov: Čerkez: Breza med strelskimi jarki; Mu-kerdži: Mladost v džungli; Ford: Najbolj žalostna zgodba; Traven: _ _ _ DVORANA V DOMU JO- Karlin- Samotno potovanje; Pla-2ETA SESKA je zasedena že za več datumov. Rezervirali so jo. Mestno gledališče ljubljansko, ansambel Frank, Podkrajšek iz Maribora 6 svojo skupino, Rdeči dec H ^ ---------------------- _------- | ki iz Maribora itd. Podrobnosti zaklacl Sierra Madre. Bevk: Zlata o prireditvah bodo občani zvedeli s plakatov. Upamo, da bo obisk kaj boljši, kot je bil doslej Ne. kateri vedno poudarjajo, da je v Kočevju premalo kulturnega živ. ljenja. Sedaj imajo priložnost, da nadoknadijo zamujeno. ji m m SPET SO RAZBITE Sl. PE javne telefonske govorilnice na Trgu svobode. Zadnje čase je zo. pet na delu skupina ki pod ra prometne znake, klopi po Parkih, vlamlja v garderobe na stadionu itd Tam sl Iščejo zavetje prevnet parčki. O tem bi lahko naPl^'‘ več da bi nekateri starši lahko vedeli kje naj iščejo svoje nadobudne sinčke in hčerke. Sicer pa to ne bi veliko pomagalo, ker bi morali pisati imena samo z začetnimi črkami. voda ln druge zgodbe; Grće: O te. leviziji, Pod oceanom, Na cesti; Hartog: Junak si bil, Jan Wande. laar; Taube: Mit o mislečem stro. ju; West: Lamja steza; Traven: Oblast; Ferko: Pustolovščine z ob. ročem; Jacobi: Stare kulture, Hieng: Cortesova vrnitev, Gluhi mož na meji, Burleska o Grku; Gaborovič: Kariatlde; Kocbek: Poročilo; Pravljice: Novoletna noč, Tmjulčica, Nesrečna račka, Palček Tom, Kraljičina na zrnu graha, Rdeča putka, Sneguljčica in sedem škratov, Deset Indijančkov, Takole ringarajajmo; Svetina: Ukana (3. del); Scott: Najstarejša obrt; Sagan: Čudoviti oblaki; Di. mitrova: Odklon srca; Benzoni: Katarina, ena ljubezen Je dovolj; Cronin: Tri ljubezni. vzemati za uresničitev volilnega programa. Ob kandidiranju so namreč sprejeli program za svojo delovno obveznost. Na sestankih SZDL so seveda obravnavali tudi pomembnejše dele programskih izhodišč o razvoju gospodarstva in družbenih služb v občini. Omenimo naj razprave o novem načinu gospodarjenja z gozdovi in nekatera družbena izhodišča o bodoči usodi podeželja, ki jih bo upošte vala komisija za izdelavo družbeno ekonomskega razvoja občine. Tej komisiji so osnova za njeno delo prav programska izhodišča. Pri delu SZDL se vedno bolj uveljavljajo tudi sekcije in komisije. Precejšnjo prizadevnost sta pri občinski konferenci pokazali sekcija za družbeno aktivnost žensk in sekcija za kulturna vprašanja. Slednja se zelo uveljavlja pri ustanavljanju kulturne skupnosti, prizadevala pa se je tudi, da je Likovni salon dobil primernejše prostore. Tudi na podeželju, pri krajevnih organizacijah SZDL so se nekatere sekcije že močno uveljavile. Krajevna organizacija Draga ima sekcije za gospodarstvo, za komunalno dejavnost, za kulturo, prosveto in šolstvo in za vpra šanja invalidov in borcev Sekcija za gospodarstvo je Cene v Kočevju in Ribnici Preteklo soboto so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cone: (cena v din za kg) delali, da so dobili vodovod. Uspehi občinske in krajevnih organizacij so še večji, vendar se ne dajo našteti vsi. Na sestankih je bilo tudi poudarjeno, da izhaja delo SZDL iz običajev FO in da bi morali njeno delo čutiti v slehernem naselju in sleherni hiši. SZDL naj bi v bodoče vedno bolj skrbela tudi za socialne razmere občanov, za obujanje tradicij NOB in seveda tudi za kulturno in družbeno življenja občanov. Razpravljali 80 še o razvoju manj razvitih območij. Pri tem so poudarili, naj bi ta pomoč bila predvsem v boljših prometnih zvezah s svetom, kar bi omogočilo razvoj turizma. za asfaltiranje ceste v Mahovnik 55.000 din (k temu je treba prišteti še samoprispevek Mahovničanov), za asfaltiranje ulice v zadružnem naselju (ob Kolodvorski cesti) 40.000 din, za odplačilo dolga za asfaltiranje ceste skozi šalko vas 80.000 din, za ureditev novega smetišča 40.000 din in rezerva sklada 68.000 din. Stari log: nova brizgalna Delavski svet Združenega kmetijskega gospodarskega podjetja Kočevje je sklenil, da bo nabavil gasilsko motorno brizgalno za kmetijski obrat v Starem logu. Uporab. Ijali jo bodo na obratu in tudi ob morebitnem izbruh« požara. V tem kraju že nekaj časa ne deluje gasilska anota. Bila je ukinjena zaradi premajhnega števila članov. Brizgalna je kraju potrebna, saj je zelo oddaljen od najbližje gasilske enote’. Letos več proslav Občni zbor krajevne organizacije Zveze borcev NOV Rudnik-šalka vas je pokazal, da so borci ob sodelovanju z ostalimi organizacijami uspešno reševali številne naloge. V razpravi o bodočih nalogah so poudarili, da je potrebno več storiti za obujanje tradicij NOB. Letos pa se bodo prizadevali, da bodo uspele številne prireditve v počastitev 25-letnice osvoboditve naše domovine. -š IZ OSNUTKA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI Kaj bo letos novega v Kočevju? Asfaltirali naj bi 11G0m ulic - Bo mesto dobilo letos eno ali dve otroški igrišči? - Mladinska delovna akcija za ureditev kopališča na Rinži - Rinža bo trikrat čiščena - Parke bo vzdrževala šola Predvidoma v zadnjih desetih dneh februarja bo zbor občanov mesta Kočevje, na katerem bo sprejet med drugim tudi program del krajevne skupnosti Kočevje za letos. Kočevje Ribnica krompir 0,90 0,80 sveže zelje 2,80 2.60 kislo zelje 2,80 2,80 kisla repa 2,80 2,80 ohrovt 3,00 — cvetača 2,90 3,00 fižol v zrnju 5,65 5,00 in 7,00 čebula 3,90 4,00 česen 13,20 13,00 solata 5.20 5,00 Špinača 7,60 8,00 korenje 2,20 2,00 peteršilj 6,00 6,50 zelena 3,00 radič 11,00 in 13,50 (it.) 11,30 por 3.00 — jabolka 1,40 do 2,90 2,00 hruške 2,60 in 3,00 2,60 grozdje 5,20 5,00 limone 4,90 5,90 mandarine 6,50 6,20 pomaranče 5,40 in 5,00 5,30 banane 6,20 6,20 ananas 7,40 7,50 Jajca (cena za kos) 0,96 0,90 Po sedanjem predlogu programa del krajevne skupnosti, ki pa še ni dokončen, naj bi letos dobilo mesto eno (v Podgorski ulici) ali dve (morda še v Kidričevi ulici) otroški igrišči. Asfaltirali bi stari del mesta oziroma Trg svobode v dolžini 400 m, ulico v zadružno naselje ob Kolodvorski cesti (200 m) in cesto v Mahovnik (500 m). Novo mestno smetišče bi uredili 500 m vzhodno od Salke vasi. Do njega bi morali zgraditi cesto. Tisti, ki bo odvažal smeti, pa bo moral kupiti smetarski avto. Vzdrževanje kockanih in asfaltiranih cest in ulic (v dolžini 6.079m) bi oddali Komunali. Krajevna skupnost bi vzdrževala 6.965 m makadamskih cest. Parke in zelenice pa naj bi vzdrževala vrtnarska šolska skupina pri delavski univerzi. Rinža bo čiščena 3-krat. V sodelovanju z ribniško družino bi krajevna skupnost prispevala tudi za vlaganje rib amurjev, ki žro vodno rastlinje. Med ostalimi predvidenimi komunalnimi deli so še: vzdrževanje in urejanje Javne razstveljave. skrb za tržnico (spodnje prostore), ureditev kopališča na Rinži pri Mahovniku (z manjšimi stroški in po možnosti s pomočjo mladine), čiščenje površinskih kanalov ob Ljubljanski cesti, postavitev 6 oglasnih desk (do aprila) in ureditev zemljišča zadaj za OPREMO. Krajevna skupnost se bo prizadevala še za gradnjo nove stavbe vzgojnovarstvene-ga zavoda, za reševanje socialnih problemov posameznikov, za čim lepšo podobo mesta, za uničevanje podgan, za poimenovanje in oštevilčenje hiš v novih zazidalnih okoliših, za izpopolnjevanje civilne zaščite in drugo. Dokončno bodo o programu del odločali prebivalci na zboru občanov. Na zboru občanov bo med drugim predlagano tudi, naj bi članom sveta krajevne skupnosti podaljšali mandat od dveh na štiri leta. J. P. Sprememba naslova! Naročnini ki tpremenljo svoj stari naslov nat sporočijo oba naslova Dogaja se da sporočijo samo novega (cer pa Imamo on nas včasih več naročnikov r enakim priimkom ln Imenom seveda ne moremo vedeti č edino razvedrilo na vasi. dj Stari trg: pomenek v Prelesju Krajevna skupnost Stari trg je imela razširjen sestanek skupno s predstavniki množičnih organizacij v turističnem domu Prelesje, kjer so ______________________ obravnavali turizem v Poljan- konca šolskega leta izdati še dve ski dolini. Menili so, da je treba najprej urediti ceste, več vlagati v ribištvo, medtem ko naravnih lepot tod ne manjka. Ob tej priložnosti so spet načeli gradnjo že dolgo obljubljene ceste Sodevci-Ra-denci, obenem pa izrazili željo, naj bi redni avtobus na progi Stari trg-Ljubljana namesto ob sobotah vozil ob petkih. Precej domačinov je zaposlenih v Ljubljani, in ker imajo sobote proste, bi se lahko že ob petkih vračali domov. RUDE KOBE „Težaška dela bomo opravili sami“ Gasilci iz Kota pri Semiču bodo letos preurejali društveni dom, v katerem bo tudi dvorana za vaške prireditve in sestanke Pred kratkim so se zbrali v majhnem gasilskem domu v Kotu domači gasilci. Zaradi okorelosti predpisov in ljudi, ki jih še bolj togo izvajajo, šteje društvo le 48 članov. Od tega je 34 aktivnih in 14 pod- 11 odstotkov več zaposlenih Ob začetku leta 1969 je bilo na območju črnomaljske občine 3.248 ljudi zaposlenih, ob koncu leta pa je bilo v službah 3.616 ljudi, kar pomeni, da se je zaposlenost lani povečala za 11 odstotkov. Med zaposlenimi je 1308 žensk ali 37,1 odstotek. Največ novih zaposlitev je v industriji, kjer dela po zadnjih podatkih že 2.170 ljudi. Vlomilec ni imel sreče Drobilnik za kamen, last krajevne skupnosti Semič, je na Osojniku mlel kamen za popravilo vaških poti. Po končanem delu je ostal stroj bolj na samotnem kraju, kar je privabilo nepoklicanega gosta. Nekdo je nasiino zlomil močno ključavnico na zaboju za orodje, ni pa imel sreče, ker je bil zabojček prazen, orodje in pogonski jermen sta shranjena drugje. Viomilec si je prilastil le manjše klešče in nekaj usnjenih trakov. L. M. pornih, med njim pa je 17 kmetov, 20 delavcev in 11 upokojencev. Zakaj ne bi včlanili tudi 20 deklet, ki so vsako leto zelo pridna pri strežbi na veselici, in skupine mladih fantov, ki prisostvujejo celo gasilskim vajam? Še veliko je takih, ki sodelujejo z gasilci in jim pomagajo, a niso člani. Na občnem zboru so ugotovili, da je bilo lani delo društva zelo dobro. Iz prihrankov od veselic so kupili prikolico za osebno vozilo, s katero bodo prevažali motorko k vajam in na požarišča. Letos imajo v načrtu veli-delovnih akcij. Najprej je v načrtu nabava vodne sesalke, vsa preostala sredstva pa bo do namenili preurejanju društvenega doma. Zmenili so se, da bodo vsa težaška dela o-pravili sami in doprinesli okoli 5.000 din, plačati pa nameravajo samo strokovna dela in gradbeni material. Iz dosedanje orodjarne in sejne sobe bodo naredili dvorano, ki bo na razpolago tudi drugim vaškim organizacijam, zlasti pa mladini. Orodjarno bodo prestavili v sedanjo shrambo, ki je zdaj še lesena, kmalu pa bo zidana in bo imela tudi sanitarije. Gasilci nameravajo k preurejanju doma pritegniti še druge krajevne organizacije, z veseljem pa so sprejeli lansko podporo tovarne Iskra, ki bo v celoti uporabljena za gradnjo doma. JOŽE HUTAR Ziljani za zgled Na občnem zboru gasilskega društva v Ziljah so ugotovili, da je bilo lansko delo zelo uspešno. Imeli so dve suhi in tri mokre vaje, dobro so posredovali pri gašenju treh požarov, kupili pa so tudi novo brizgalno. Pohvalili so vestno delo blagajnika Fianca Žuglja in strojnika Franca Cemasa, medtem ko je bilo celotno društvo deležno iskrene pohvale poveljnika občinske gasilske zveze, ki je ziljske gasilce celo stavil za zgled drugim. Letos bodo nabavili cevi za novo brizgalno, ki jo bodo tudi »krstili« maja na veliki veselici. Za brizgalno so zbrali denar po vaseh. Ziljski gasilci so v svoje vrste sprejeli 8 mladincev, za novega predsednika pa so izvolili Ivana Pavlakoviča. -ič V tem tednu možnost ugodnega nakupa kamgarnov, diolenov, ženskih plaščev in oblek po znižanih cemvh. Velika izbira deških oblek pri OeleieUstil« ČRNOMELJ KOVICE «) čmmmJtjske. komum Za obrtnike zlata jama V metliški občini pride na 136 ljudi en obrtnik! Nekateri bi lahko dobro zaslužili Nobenega dvoma ni, da je v metliški občini obrt zelo slabo razvita, saj ima občina 7,240 prebivalcev, med temi pa je le 53 rednih obrtnikov (razen avtoprevoznikov in gostilničarjev). Popoldansko obrt ima trenutno samo 9 občanov. Med mladimi je za obrt še kar precej zanimanja, vendar so se mojstri vajencev do nedavnega branili. V prvem polletju 1969 je imelo vseh 53 obrtnikov 52 vajencev, nekateri so jih imeli po 4, drugi nobenega, v drugem polletju lanskega leta pa je število vajencev naraslo za 21. Da so vajenci nekdaj izkusili marsikaj grenkega, preden so prišli do kruha, je splošno znano, a tudi danes ponekod odnosi med mojstri in vajenci še niso povsem v redu. Tako nekateri obrtniki zahtevajo, da so vajenci pri njih na hrani, zato jim ne plačujejo nagrade, pa tudi za delavni čas niso preveč na- tančni. V te stvari se nihče ne vtika, ker se bojijo, da ne bi položaja vajencev še poslabšali. Medtem ko nekateri metliški obrtniki izjavljajo, da ni posebnega zaslužka, pa bi i-meli drugi gotovo zlato jamo, če bi odprli obrt. V vsej občini ni nobenega električarja, ne inštalaterja, manjka tesarjev, ni polagalca plastičnih mas in podov. Pri gradnji toliko novih hiš bi imeli lahko polne roke dela, tako pa graditelji najemajo mostre od drugod. Uničena cesta Pred dnevi so delavci cestnega podjetja s kamenjem nasuli razdrto cesto vzdolž silosov v Rosalnicah. To je najbolj uničen del ceste Metlika —Božakovo, saj je bila jama poleg jame. če bodo hoteli zasipati vse luknje, bodo morali pripeljati še dosti gramoza. J. N. Do kdaj bo še zaprto? Veliko obetajočo Pionirjevo mehanično delavnico, ki je začela delati pred dvema letoma, so baje zaradi neresnih delavcev zaprli, kasneje pa jo je kupilo novomeško podjetje Novotehna Leto dni je minilo, kar je delavnica zaprta, občani pa zelo pogrešajo avtomehaničnih uslug. V vsem mestu ni nobene pralnice za avtomobile, pa tudi večje po-pravljalnice vozil ni. Ni nikogar, ki bi hotel zaslužiti? Zbor mojstrskega društva Zlata poroka v Metliki Petdesetletnico skupnega življenja sta v nedeljo, 1. februarja, v Čurilih pri Metliki praznovala 75-letni Jože Pečarič in njegova 72-letna žena Katarina, rojena Žugelj. Poročila sta se 26. januarja 1920, na slavje ob njunem življenjskem prazniku pa se je zbralo 11 še živih otrok (eden je umrl), 25 vnukov in 2 pravnuka. Oče Jože Pečarič se je že 1942 vključil v narodnoosvobodilno borbo, s partizani pa so sodelovali tudi vsi starejši otroci. Po osvoboditvi je bil predsednik krajevnega ljudskega odbora v čurilih. Zlatoporočencema želimo še dosti zdravih let v krogu njune številne družine! Borci imajo pripombe Na občnem zboru krajevne organizacije ZZB NOV na Suhorju so razpravljali o delu organizacije v preteklem obdobju. Borci so imeli precej pripomb na dodeljevanje stanovanjskih posojil kakor tudi na nizke priznavalnine. Mnenja so, naj bi bile priznavalnine enotne za vso Slovenijo, saj so se tudi med vojno enotno borili za osvoboditev. Na občnem zboru so izvolili nov odbor, v katerem so: Franc Tomc, Anton Kole-gar, Janez Mihelič, Alojz Šu-klje, Janez Brajkovec, Jože Gršič, Martin Gršič, Marija Radkovič, Jože Gornik, Anton Škof, Martin Kočevar in Jože Plut. Delegati občinske konference ZZB pa bodo: Franc Tomc, Jože Gršič, Jože Gornik in Jože Nemanič. VŠ Prešernu v spomin Letos so obletnico Prešernove smrti — slovenski kulturni praznik — v Metliki počastili že v petek, 6. februarja, ko so pesniku v spomin v domu Partizana nastopili učenci osnovne šole, pevski zbor poklicne šole tovarne BETI in domači osnovnošolski pevski zbor. Sodelovala je tudi igralska skupina »Osip šest«, katere člani so recitirali Sonetni venec. Petje, recitacije in glasbeni vložki so ustvarili lep kulturni večer. Imena novih cest in ulic v Metliki Komisija predlaga imena, odločali bodo občani šestu (1893-1962); ima obliko črke L in bo povezovala Tovarniško cesto z Jarčevo. Na to ulico bodo priključene stanovanjske hiše do Šoštariča in Bevka. 8. Germova ulica — po slikarju Josipu Germu (1896-1950) iz Adlešičev. Veže Jarčevo in šesto-vo ulico. Nanjo sta priključena stanovanjski dvojček Martina in Vida Kambiča in Predovičeva hiša. 9. Borštek — staro ledinsko ime, arheološko najdišče. Teče od Germove ulice, od stanovanjskega dvojčka Orlič-Muc mimo Vujčičeve do Vardijanove in Jankovičeve hiše. 10. Ravne njive — staro ledinsko ime. Cesta bo tekla nad tovarno Novoteksa vzporedno s Cesto bratstva in enotnosti od stanovanjskega dvojčka županič-Mo-lek do Carove gostilne oziroma železniške proge. 11. Železniška cesta — se odcepi od Ceste bratstva in enotnosti pri Carovi go>tilni in drži do železniške postaje. ONSTRAN 2ELEZNISKE PROGE 12. Lavrlnova ulica — po skladatelju Antonu Lavrinu (1908-1965) z Vinjega vrha. Ulica bo tekla za bivšo Miičinovičevo gostilno vzporedno s Cesto bratstva in enotnosti. Nario še ni priključena nobena hiša. 13. Nad Sušico. Ulica med hudournikom Sušico in Lavrinovo ulico. Nanjo bosta priključeni novozgrajeni Pezdirčeva in CuU-gova hiša. STARI DEL MESI A 14. Ganglova cesta — po metliškem kiparju Alojzu Ganglu (1859-1935). Cesta se odcepi pri Paviču od Stare cestc, teče preko sedanjega Brega revolucije mimo Gerbčeve pristave do živ-kovičeve hiše in se pri vinski kleti priključi Cesti bratstva in enostnosti. 15. Na bregu — ulica se pri Jurmanov! hiši odcepi od Gan-giove ceste, »teče mimo Vujčičeve in KraševČeve hiše in se pri Badovinčevi hiši spet priključi Ganglovi oesti. Lani je bila pr. metliški občinski skupščini določena komisija, ki naj bi pripravila predlog za poimenovanje novih ulic na Vejarju, v novem naselju okoli tovarne BETI, onkipj železniške proge proti Kolpi oziroma Sušici in še nekaterih cest in ulic v starem delu mesta. Komisija, ki se je prvič sestala 19. novembra lani, je bila mnenja, naj bi se nove ulice imenovale po starih ledinskih imenih, po belokranjskih kulturnih delavcih in osebnostih iz NOB. Vsega skupaj je bilo treba izbrati 23 imen. Komisija je predlagala naslednje: NA VEJARJU 1. Na Vejar — staro ledinsko ime. To je nekdanja opuščena cesta, ki se za Gornikovo hišo odcepi od Cankarjeve cest«, teče mimo Prusove hiš. in se nasproti Badovinčeve hiše spet priključi Cankarjevi oesti. *2. Badovinčcva ulica — po narodnem heroju Iliji Badovincu (1907-1944) iz Rosalnic. Ulico, ki teče po Vejarju v obliki podkve, predvideva nov zazidalni načrt. 3. Nad progo. Predvidena ulica bo tekla severovzhodno od tovarne BETI v lahnem polkrogu nad železniško progo NOVO NASELJE 4. Zupančičeva cesta — po pesniku Otonu Župančiču (1878-1949) iz Vinice — leži med Cankarjevo cesto (nasproti Bračlke) in Tovarniško cesto. Nanjo se priključijo stanovanjski stolpiči in novi bloki. 5. Jarčeva ulica — p pesniku ln pisatelju Miranu Jarcu (1900-1942) iz Črnomlja. Leži pravokotno na 2upančlčevo cesto, gre mimo otroškega vrtca čez sedanje sejmišče, poleg stanovanjskih hiš Pluta, obeh Vraničarjev itd. tor se pri Omerzlovi hiši priključi Cankarjevi cesti 6. Pionirska ulica — bo potekala nad otroškim vrtcem in bo povezovala Župančičevo in Cankarjevo cesto. 7. Sestova ulica — po Metličanu pisatelju in režiserju Osipu 16. Pokopališka ulica — poteka od stopnic pri hotelu »Bela krajina« mimo Pap.--eve in Plutove (Zepetove) hiše ter pokopališča in se nasproti Novakove hiše priključi Nov: cesti. 17. Frelihova ulica — po metliškem slikarju Filipu Frelihu (1826-1869). Ulica se pr: Rahi-jevi hiši odcepi od Ganglove ceste in se pri Černičevi hiši priključi Cesti bratstva in enotnosti, 18. Savinškova ulica — po ustanovitelju metliške požarne obrambe dr. Josipu Savinšku. Teče od bivše Barbičeve gostilne do Stuparjevega mlina ob Obrhu. 19. Strma pot — drža od Kom-paretove hiše nad parkiriščem in se pri Kopiničevi hiši priključi cesti Na Požeg. 20. Šolska ulica — se pri Kobetov! hiši odcepi od Vinogradniške ceste in drži do nove osnovne šole. 21. Hočevarjeva ulica — po Metličanu matematiku Francu Hočevarju (1853-1919); pri Pro-senikovl hiši se odoepi od Šolske ulice in teče z njo vzporedno. Nanjo so priključene Milko-vičeva, Goleševa in Kapušinova hiša. 22. Černičeva ulica — po Metličanu zdravniku in pisatelju dr. Mirku Černiču (1884-1955). Ulica se na Hribu pri odcepu ceste na Veselico usmeri mimo Ra-mutove in Barbičeve hiše. Nanjo se priključijo nove hiše pod Veselico: Gačnlkova, Janžekovičeva in Prosenikova. 23. Tomšičeva ulica — po mladinskem pisatelju Ivanu Tomšiču (1838-1894) z Vinice — se pri Antonu Starihi odcepi od Vinogradniške ceste, preseka Navratilovo pot in gre rr.imo Vergo-tove in Brancljeve hiše ter se pri Rusovi hiši vm na Vinogradniško cesto. O gornjih imenih metliških cest in ulic, ki jih Je predlagala komisija za imenovanje novih ulio, bodo razpravljali tudi prebivalci sami na množičnem sestanku, dokončno pa Jih bo sprejela občinska skupščina. —ar V januarju so se člani mojstrskega društva v Metliki zbrali na svoj vsakoletni občni zbor. Društvo, ki šteje 106 članov, ima danes le še značaj pogrebnega društva in opravlja pogrebe svojih članov, skrbi pa tudi za pogrebe nečlanov. Za vse storitve imajo poseben cenik. Tako so sklenili, da bo v letu 1970 pogreb člana stal 487,20 din, nečlana pa 948,40 din. Te cene veljajo za pokop na mestnem pokopališču, medtem ko se za pogreb k Trem faram za člane in nečlane zaračuna od navedene cene še 30 odst. doplačila. Na občnem zboru so določili tudi pristopnino za nove člane. Ce je član že dopolnil 50 let starosti, bo plačal 850 novih dinarjev pristopnine, če je star manj kot 50 let, pa le 425 din. Obenem imajo v zadnjem primeru pravico do članskega pogreba tudi njegov zakonski drug in vsi otroci, in sicer dokler se ne poročijo. Na občnem zboru so bili v društvo sprejeti trije prosilci. Izvoljen je bil tudi odbor Metlika: lahko bi bilo boljše Na osemletki v Metliki je v prvem polletju izdelalo 65 odstotkov otrok. Učni uspeh je malo slabši, kot je bil lani: za to dolžijo gripo. Ker je bil 15 dni zelo slab obisk v šoli, niso utegnili utrjevati učne snovi. Posebno slabo so se izkazali učenci višjih razredov, kjer je bil dosežen 55 odstotni uspeh, v nižjih razredih pa je izdelalo 82 odstotkov otrok. V osmih razredih je bil uspeh samo polovičen. Zanimivo pa je, da so se prav dobro izkazali učenci, ki obiskujejo varstveno ustanovo. Ti so imeli 93-odstoten uspeh; med njimi sta imela samo dva varovanca po eno slabo oceno. Na Suhorju skačejo čez plot Ne gre mi v glavo, kako je mogoče, da tovarniški obral, kakršen je na Suhorju, nima urejenih sanitarij. Sprašujem f se, kdo je odgovoren za red in higieno v podjetjih? Stranišča so v tem obratu v takem stanju, da jih ni mogoče uporabljati. Ponavadi delavci skačejo čez ograjo na sosedovo njivo, zlasti v večernih urah. To se je zgodi- lo tudi meni, opazil pa sem, da nisem sam. Eden od delavcev mi je povedal, da je tudi znotraj ograje po kotih vse polno človeških odpadkov. če do pomladi tega ne bodo uredili, se bo širil grozen smrad Druga pomanjkljivost so vrata in okna, ki so po nekod zamašena z raznim odpadnim materialom. Proizvodnja pa teče nemoteno naprej, čeprav neurejene higi-enslce razmere delavce motijo. Upam, da se bo našel kdo, ki bo poskrbel za ureditev teh stvari. Morda bo ukrepala sanitarna inšpekcija? J. C. Metlika društva. Predsednik je ostal Darko Barbič, tajnik Božidar Flajšman, blagajniške posle pa bo opravljal Silvo Mihelčič. Na podeželju več gradenj Ugotavljajo, da so v minulem letu veliko več začeli graditi izven mesta kot prejšnja leta. V Metliki je bilo izdanih 29 gradbenih dovoljenj, na podeželju pa 25, kar se doslej še ni zgodilo. Lam so prav tako izdali dovoljenje za gradnjo 5 zidanic in za 3 vikende, popolnoma dograjenih in vseljenih je bilo 23 stanovanj skih hiš, v gradnjo pa so posamezniki vložili 3,365.000 dinarjev. Število gradenj po vaseh se je povečalo največ na račun borčevskih posojil- Vinogradniki že delajo Ta teden so božakovski vinogradnika začeli pripravljati kole in voziti hlevski gnoj za spomladansko gnojenje. Tisti, ki si še niso uredili terasastih nasadov, pripravljajo debcie kostanjeve stope. Najprej jih ožgejo, nato globoko zakopljejo v zemljo in nanje pribijejo žico. Preden bo vse urejeno, bodo morali še krepko delati. Zima je vinogradnikom naklonjena, ker ni premrzlo in tudi snega ni več velijo. J. N. Upravičene pritožbe Kmetje se ne pritožujejo tjavdan, da imajo mno. go manjše osebne dohodke kot delavci. Po podatkih, ki so jih zbrali na metliški občini, pride pov. prečno na eno kmečko gospodarstvo po 240 din dohodka na mesec (v letu 1968) lani pa je več anketiranih kmetovalcev dalo podatek, da znaša mesečni dohodek okoli 300 din. Razumljivo, da s takimi dohodki ne more šolati otrok in preživljati družine, zato gledajo, da zrinejo vsaj enega od hiše v službo, ali odhajajo za zaslužek v tujino. ■ METLIKA; FICKA STA TRČILA — 3. februarja dopoldne sta na cesti med Krvavčjim vrhom in Metliko trčila fička, s katerima sta se srečala Ivan Simonič iz Podrebra in Anton Ivanetič iz Omote. Škodo so ocenili na 800 din. Radoviča: vsi so za cesto Ko so na zboru volivcev na Radoviči razpravljali o petletnem načrtu javnih del in o uvedbi samoprispevka občanov, so se občani z glasovanjem izrekli za referendum. Obljubili so tudi, da se bodo izkazali z glasovanjem 15. februarja. O predlaganem načrtu je bila živahna razprava. Najbolj’ so ljudje veseli predvidene asfaltne ceste, želijo pa tudi vodovod. Volivci so izvolili še glasovalne odbore za referendum na voliščih Radoviča, Bojana vas in Krašnji vrh. JOŽE ŽLOGAR Drašiči: zaupanje odboru Po zboru volivcev je bila še letna konferenca krajevne organizacije ZZB NOV. Po poročilu predsednika so imeli v razpravi več pripomb na dodeljevanje posojil borcem NOV. V novi odbor so spet izvolili vse dosedanje člane. Predsednik borčevske organizacije je ponovno Anton Prus iz Krmačine. IM Metličani tekmujejo Za tekmovanje za Župančičevo nagrado, ki jo razpisujeta obe belokranjski občini, sta se prijavili tudi dve ekipi iz Metlike. Mladinska igralska skupina »Osip Šest« bo zastopana z Jankovičevim satiričnim tekstom Podgane— narodni sovražnik št. 1, foto-kino klub Fokus pa se bo predstavil z večerom Besede-film-glasba. Prikazali bodo tudi film, ki so ga posneli člani kluba že leta 1969. -ni Vaščani pridno delajo Glavna in največja naloga krajevne skupnosti Suhor je v letu 1970 urejanje pokopališča pri Jakobu. Dela vodi poseben odbor, ki mu načeluje Jože Žlogar iz Ravnac. Kljub zimi so vaščani že začeli z delom. Doslej so na pokopališču delali občani Bereče vasi, Dragomlje vasi in Gor. Suhorja. Vš BETI za kulturni praznik V počastitev 8. februarja so učenke poklicne šole BETI v Metliki pripravile v soboto dopoldan lep kulturni program. Recitirale so nekaj Prešernovih pesmi, dekliški pevski zbor pa je pod vodstvom Stanka Fuxa zapel dve pesmi. Proslave so se udeležili člani učiteljskega zbora in vodilni delavci podjetja. JN SPREHOD PO METLIKI Na 25 ljudi ena limuzina Pred 15 leti v Metliki ni bilo toliko avtomobilov, kolikor Je prstov na eni roki, zdaj pa se občina s 7240 prebivalci ponaša že z 900 motornimi vozili, od teh je 286 osebnih avtomobilov. Medtem ko pride na 8 prebivalcev eno motorno vozilo, kjer so všteti tudi motorji, mopedi in tovornjaki, pa pride oseb-ni avtomobil na £5 občanov ■ VELIKEGA PUSTNEGA SPREVODA letos ni bilo v Metliki, vendar so domači gadje in belouške vseeno prišli na svoj račun. Metliško gostinsko turistično podjetje je v domu Partizana priredilo lepo pustovanje, ki se je raztegnilo do jutranjih ur. Vrsta posrečenih mask, duhoviti konferansje Toni, orkester Abadonov in dobra postrežba so dvorano spravili v najboljše razpoloženje. ■ TUDI PO METLIŠKIH ZASEBNIH GOSTILNAH je bilo preteklo soboto in pustno nedeljo živahno. Tega na žalost ne moremo reči za prijazno Bartusovo gostilno na Mestnem trgu. Njen sedanji lastnik Žarko Mežnaršič se je namreč odločil, da bo prenehala delati. Res so jo 4. februarja po tržnem torku zaprli. Prav škoda, da je ta-stara gostilna, o kateri smo še pred kratkim bra.ll toliko zanimivega, zaprla svoje gostoljubne prostore. ■ SREČANJE MLADIH PEVCEV iz obeh belokranjskih občin bo 9. maja v Metliki. Tako so se nedavno dogovorili člani občinskega sveta Zveze kultuno-prosvet-nih organizacij v Metliki, ravnateljstvo tukajšnje osnovne šole in pevovodje belokranjskih matičnih šol. Revija bo v gornji avli metliške osnovne šole, nastopili pa bodo mladinski zbori iz Metlike, Črnomlja, Semiča, Vinice, Starega trga, Dragatuša, Podzemlja, Suhorja in morda še kateri. ■ ČLANI MUZEJSKEGA SV E. TA slovenskega gasilskega muzeja v Metliki so se v petek, 6. februarja, zbrali na svoji prvi seji. Seja je bila v Ljubljani v prostorih Slovenske gasilske zveze, saj svet sestavlja 11 članov z vseh področij Slovenije. Na seji Je bil med drugim sprejet finančni načrt gasilskega muzeja, obenem pa so bili člani podrobneje seznanjeni s svojimi dolžnostmi, ki jih bodo imeli kot zaupniki muzeja. Za letos sta predvideni še dve seji muzejskega sveta, od katerih bo ena v Metliki. ■ METLIŠKI POŠTARJI imajo kar precej dela, da raznesejo mnoge dnevnike in tednike, na katere so naročeni občani. Veliko korakov morajo opraviti zlasti ob četrtkih, ko je treba raznesti 669 izvodov . Dolenjskega lista. Na Komunista je naročenih 183 ljudi, na TV-15 163, na Kmečki glas 144 ljudi, na Delo 110, na Nedeljski dnevnik 65. Vestnik go-skodarske zbornice prejema 68 naročnikov, Delavsko enotnost 63, Otroka in družino 62, Lovca 59. ° NOVO MESTO V PODOBI ° Bo že kaj iz tega? Z veliko naglico so v Novem mestu pred letom ustanovili medobčinsko društvo telesnih invalidov. Vse, karkoli so sklenili, povedali, zapisali, je osta- lo jalovo. Med toliko in toliko tisoči prebivalcev v petih občinah, ki so pozdravili ustanovitev nove invalidske organizacije, ni bilo namreč nikogar (zares nikogar!), ki bi poskrbel, da bi kakšen sklep tudi uresničili. Ko so na medobčinsko društvo že dovolj pozabili, so se v Novem mestu spet spomnili, da bi kazalo u-stanoviti občinsko društvo te vrste; če propade, bo namreč samo občinska škoda. Iniciativni odbor je 3. februarja sklenil, da bodi ustanovni občni zbor občinskega društva 22. februarja. Do sedaj morajo najti človeka, ki bo društvo vodil in skrbel, da organizacija ne bo tako neslavno propadla kot njena medobčinska predhodnica. Sicer pa bomo vide. li, kaj bo. Varnost ljudi, zakaj ne? Ob gradnji gorenjske ceste je bilo treba posodobiti tudi križišče v Žabji vasi. Cestno podjetje je takrat zelo lepo uredilo to križišče in postavilo v njem zelo pregledne cestnoprometne znake ter smernike, fcj že od daleč opozarjajo voznika, kako naj vozi in v katero smer naj zavija. Celotna signalizacija v križišču je ve-liala takrat okoli pol milijona din, toda cestni sklad SRS jo je črtal iz obračuna stroškov in celotni znesek zanjo je moralo zato plačati cestno podjetje. To je bila seveda kaj slaba spodbuda in zatn odsl>'j postavljajo v križiščih na mestnih vpadnicah le najnujnejšo signalizacijo, ki ne stane veliko, In posledice? V križišču v Žabji vasi ni bilo doslej kljub zelo velikemu orometu večjih nesreč, v vseh drugih križiščih pa Uh 1e kar precej. Pa smo ic svet srečali .952,oo r.589,oo 245.00 > i o> Šef graf.komerciale Janez Šenk graf.ing. ŠE NA ROB PODRAŽITEV DOMAČEGA POKRAJINSKEGA TEDNIKA Obljubljali 10 do 15, skočili pa za 26%! Morda ne boste verjeli, pa je res: po novem letu moramo odšteti tiskarni za tisk ene številke našega lista nekaj nad 2 milijona starih dinarjev -Izdatki za klišeje, odpremo in celotno drugo režijo pri tem seveda niso všteti - Kot nikjer, tudi pri nas informiranje ni poceni, če hočemo imeti dobre in zanesljive vesti Pritožb, vprašanj in razočaranj zaradi novoletne podra-žive našega lista še ni konec. še vedno se oglasi kak neveren Tomaž in nam prav z jezo, včasih pa tudi kar z zaničevanjem zabrusi v obraz: # »Tele stalne podražitve mi gredo že na živce! Samo izgovarjate se. kaj so vam drugi podražili — morda pa vse to tiiti ni res!« 2al ni tako. Res je, da dobivamo še vsak dan dopisnice z odpovedmi, nekateri pa tudi vrnejo zadnjo številko lista, ki jim verjetno zaradi višje cene ni bila všeč. Skoraj vse dopisnice imajo enako vsebino: »Zaradi podražitve odpovem vaš list, ko pa se boste poboljšali, se spet oglasim ...« Nekdo nam je pisal: »Ni- mam rudnika denarja, zato se vam žal odpovem...« Drugi spet pravi takole: »Ne zmorem plačila, čeprav mi je tole domače branje bilo edino veselje na svetu ...« Tisto o »poboljšajte se!« se bere po slovensko seveda takole: »pocenite list!« Prav radi bi ga pocenili, toda, dragi naročniki in bralci, poglejte samo gornje številke! Medtem ko smo še 18. 12. 1969 plačali tiskarni za tisk lanske 50. številke našega lista (samo za tisk časnika — brez klišejev in odpreme) 17.786 din, nas Je tri tedne kasneje stala enaka številka na 36 straneh že 20.462,50 din. Kaj pomeni podražitev v tiskarni DELO v Ljubljani? Odgovor Je kratek in zelo enostaven: vsak teden bo treba pri enakem obsegu in enaki nakladi našega lista od 1. januarja letos dalje odšteti samo za tisk časnika 2.676,50 din več kot doslej. Pomnožite to z 52 tedni v enem letu, pa boste dobili letno vsoto večjih stroškov samo za tisk domačega lista. Na] pojasnimo, da ne bo zamere: tiskarna res že dalj časa ni povečala svojih cen in nam je že lani novembra sporočila, da bo za kakih 10 do 15 odst. povečala stroške tiskanja, češ da mora popraviti osebne dohodke svojih delavcev. Tudi drugi stroški v tiskarni so zadnje leto res narasli in s takim povečanjem cen smo tudi računali. Zdaj, konec januarja, pa nas je tiskarna neljubo presenetila, saj je namesto napovedanih 10 oz. 15 odst. podražila svoje storitve kar za 26 odstotkov. Da vam bi bilo to bolj razumljivo, objavljamo še posebej zgornji dve fotografiji računov: prvi je bil izstavljen 31. 1. 1970 za tisk naše letošnje 3. številke, spodaj pa je odtis računa, ki smo ga dobili 18. 12. 1969. Pripominjamo, da gre v obeh primerih za tisk Dolenjskega lista, ki je imel 36 strani (dve pokrajinski izdaji), le da je bila decembrska naklada celo malo večja od letošnje 3. številke. Ah nam boste zdaj, dragi naročniki in bralci le verjeli, da smo upravičeno podražili naš tednik spričo že lani novembra napovedanih podražitev? Nikar ne zamerite, če na konou prav po domače še enkrat ponovimo: vsak teden moramo odšteti tisikarni DELO v Ljubljani po novih računih nekaj nad 2 -milijona starih dinarjev za tisk lista (se pravi za delo strojnih in ročnih stavcev ter za tisk, papir, barvo in korekture). K temu moramo prišteti še klišeje (in seveda vse stroške za izdelavo slik), odpremo lista ter vso drugo režijo, ki pa tudi m majhna. 2al je mnogo tednov med letom, ko se v našo blagajno ne nateče niti desetina denarja, ki ga potrebujemo samo za tisk ene same številke našega »Dolenjca« ... UPRAVA LISTA Take neumnosti ne bom več naredil! Spoštovani tovariš urednik! tovariš urednik! misel: nekateri so Imeli list na. ima količkaj smisla za življe. s Rad bi vam napisal nekaj ročen zgolj ztradi papirja, ne. nje po duhovni plati, domačega S ...»___ 1_________ I " l__i.__i___t_____12 Ka Uflfn no K/% n^nn..A^nl Ul S misli, predvsem osebno vam in vašim najožjim delavcem, ki se trudite, da Je naš domači me prihodnji teden. Nekaj Je Dolenjski lst vse bolj pester in tudi takih, ki so prebrali le zanimiv. Ko sem na 25. strani novice in oglase, trdno prepri kateri pa tudi zato, da so Se lista ne bo odpovedal. Ce bi malo pokukali, kakšno bo vre. se mu to le zgodilo, bo najbrž tako, kot Je bilo z mano. Pravzaprav pa Je že (kot piše- te) nekaj takih primerov. Tako lista 29. januarja prebral vaše čani, da je res samo to, kar se bo torej vse to počasi raz- poročilo o pravici do obvešča nja pred dvajseto obletnico izhajanja tega »našega lista«, sem si ogledal tudi grafikon. Zdelo se mi Je, kot da glfedam karto našega gospodarstva v malem za preteklih dvajset let. Mislim, da so si tako predstavo ustvaril tudi drugi, ki so to zelo zanimivo stran prebrali. Nikakor ne dvomim; da bi kdorkoli izmed nas pred leti verjel, da bo mogoče cene, ki so nastopile okoli reforme, tudi že takoj obdržati na takratni ravni. Sama reforma pač prinaša še vedno toliko premikov in izravnav v našem celotnem gospodarstvu, da za zdaj res še ni mogoče povsod verjeti t čvrste cene in dinar. Odpovedi, ki Jih v upravi pišete na zadnji strani lista. Za take naročnike je list res predrag! Točno dve leti sta minili, ko sem sam naredil to neumnost in list odpovedal (pa ne zaradi cene, temveč zaradi nesporazuma). Ko Je potem izftla lista te dni dobivate, vam tudi tehtala ga pa ne bom!!« ne morejo delati sivih las. Ne Branje Je vsekakor tesno po-zamerite, da dodam tole svojo vezano a kulturo. Človek, ki čistilo in vprašanje naročnine g ne bo tako pereč problem. Kdor g st ne zatiska oči prod dejstvi, g mora priznati, da drugače no g gre. ■ Pa še nekaj bi rad povedal, g Ne zdi se mi prav, da na vsa- g ko toliko časa. zlasti Sc ob po- g prva številka, ga je' Sla (šele v državitvah, tako na«lašate last- gj nedeljo) žena iskat k sosedi, ništvo lista. Zdi se ml, da so | Tam Je vprašala, če 90 ga oni Številni predstavniki teh »last. g že prebrali in pristavila, da se nlStev« menjajo najmanj tolL g Je naš Dolenje v nekje izgu. kokrat, kolikokrat so volitve, g bil ... « Sam ga res nisem To vprašanje pira Je prav gotovo ■ bral. Vendar pa sem ženi pred- s takim statutom, ki bi ga no- ■ lagal, naj na glas prebere Se vi funkcionarji organizacij mo- ■ rali poznati. Po mojem pa je ■ to tudi dovolj. Naj končam, da vas s tem ■ pisanjem ne bi preveč zadrže- ■ val, namesto pozdrava pa vam ■ zakličem: POGUM VELJA! ■ VaS ■ M. L. la G. ■ na Dolenjskem ■ tisto na 2. strani zgoraj pod »Tedenski mozaik«. Naslednji teden sem Ji že rekel, naj gre k drugemu sosedu ponj. Takrat pa kontra: Broz njega ne moremo biti. Po g o vor z z d ra v nikom Ko učenec spremeni šolo in učitelja Jejmo jabolka! Pozimi, ko na trgu ni svežega sadja, ne kupujmo pomaranč ali banan, če imamo jabolka! Jabolka so zelo hranljivo sadje. Vsebujejo okrog 14 odstotkov sadnega sladkorja, ki hitro prehaja v kri in je zelo kaloričen. Kilogram jabolk daje okrog 600 kalorij, kar je toliko kot pol kg mesa ali sedem jajc. Jabolka so tudi bogata z vitamini, posebno dosti je v njih C vitamina, ki je važen za obrambo organizma pred boleznimi v zimskih dneh. Vitami na C je največ neposredno pod jabolčno kožo. Torej jabolk ni treba lupiti, temveč jih jejmo neolupljena. Prej jih je treba seveda dobro o-prati, da odstranimo ostanke umzanijie. V plodovih sta tu&i vitamina A in B. Jabolka so izvor mineralnih soli in so zelo koristna v vsakodnevnem presnavljanju hranljivih snovi, ki so nujno potrebne organizmu. V jabolkih so: kalcij, žele. zo, fosfor in drugi minerali. Sadne kisline imajo važno vlogo pri urejanju kislin v prebavnih organih, večajo prebavne sokove in apetit. Zato je jabolka najbolje jesti pred ali med obroki. Jabolka je treba dobro prežvečiti. žvečenje mehanično čisti zobe in dlesni. Surova, nastrgana jabolka priporočajo zdravim osebam in bolnim na črevesju. Jabolčni pektini vpijajo vodo in toksine v črevesju in jih takj odstranjujejo. Jabolčni sok, koža ali kompot so zaradi sladkorja, vitaminov in mineralov nujno potrebni vsakemu bolniku, ki ima vročino. Kisla jabolka priporočajo tudi dilabetikom. V prehrani otrok zavzamejo jabolka važno mesto: sokove in jabolčno kašo dajemo manjšim otrokom, pečena jabolka z medom in mlekom pa predšolskim o-trokom. Dr. J. V. Zgodi se, da dijak med šolskim letom spremeni učitelja ali šolo. Na to je treba dijaka pripraviti doma in v šoli, ker nepripravljen otrok pride v drugo okolje, v drug razred in k drugemu učitelju preplašen, boječ in »ogrožen«. Celo s tovariši v razredu dalj časa ne bo navezal pristnih odnosov in sodelovanja. Da ne bi prišlo do takšnih in podobnih položajev, ki lahko v marsičem škodijo dijaku v učenju in obnašanju, morajo biti starši na to zelo pozorni, obzirni in taktni. Ko otrok spremeni učitelja, mora »stari« učitelj prepričati dijaka, da mu bo pri novem učitelju dobro, da ga bo tudi on lepo učil, da bo dober vzgojitelj in učitelj. Tudi o tovariših v novem razredu, ki jih bo otrok srečal in spoznal, morajo starši in »stari« učitelj govoriti lepo, da vlijejo otroku zaupanje vase in v novi kolektiv. Za otroka je slabo, če o učitelju govorijo, da je nenadomestljiv. Učencu je treba povedati, da so vsi učitelji dobri, da vsi dobro učijo otroke, da imajo vsi radi dobrega učenca. će starši preveč hvalijo učitelja in gojijo do njega »kult osebnosti«, dobi učenec napačno pred- Te dni odkrivajo svetovne modne hiše svoje doslej skrbno skrite karte za bližnjo sezono. Po prikazanih modelih bi niorda lahko sodili, da jc mini krilom dokončno »odzvonilo«. V to naš mladi ženski rod seveda ne bo verjel, dolžina kril pa je vendarle različna, čeprav je najkrajše krilo (vsaj v tujini) daleč pod kolenom... — Na sliki: dva modela z zadnje revije »visoke mode« v Rimu Foto: Tanjug stavo o učitelju v novi šoli. če je med dijakom in učiteljem nedovoljena koli vzrokov, na primer, če so starši učiteljevi pri- _ jatelji ali z njim v sorodstvu in zato učitelj pristransko ocenjuje učenčevo obnašanje in znanje, bo tak otrok prav gotovo v novem okolju čutil velike spremembe, ki ga bodo ovirale v znanju in obnašanju. Zato je treba otroku razložiti, da ga bo imel rad učitelj in novi tovariši, če bo priden dijak, če otroku tega ne povemo, bo vsekakor s strahom stopil v novo okolje. Prof. V. ČOLOVIČ Če je otrok slab jedec če zdrav otrok odklanja hrano, se moramo vedno vprašati: ali je v družini mir, potrpljenje, veselje in ljubezen? če otrok odklanja hrano, poskusite, da si nekaj časa sam izbira količino in vrsto hrane. Ugotovili boste, da ni vedno enako lačen in da mu nekatera hrana bolj prija. Dovolite tudi. da si otrok pri mizi sam vzame količino hrane. Obroki pri mizi naj bodo otroku v veselje, ne pa da je to prostor in čas, ko posluša vzgojne nasvete staršev. Otrok tudi rad opazuje mater pri pripravljanju hrane- Tisto hrano, ki jo vidi, kako jo mati kuha, raje poje. Kadar otrok dalj časa noče jesti, je potrebno poiskati nasvet pri otroškem zdravniku. Nekaj besed o zobeh Zobje so zelo važen del organizma, ker z njimi odgriznemo, sesekamo in zmeljemo hrano. Ko tako obdelano hrano še prekvasimo s slino, jo šele lahko pogoltnemo in prepustimo želodcu v nadaljnjo predelavo, če so zobje poškodovani, če bole ali pa še manjkajo, potem ne grizemo dobro. Posledica je pokvarjen želodec. Poznamo kup bolezni zob, poskusil pa bom opozoriti le na najpogostnejše. Zobje so odeti s sklenino, ki je izredno trdna snov, pa tudi zelo občutljiva za hitro menjavo temperature. Sklenina rada poči, npr. ližemo sladoled v največji poletni vročini, pa ga od časa ,do časa še malo odgriznemo, ker se nam zdi to zelo prijetno ali pa če pozimi nekje na mrzlem precej časa klepetamo, potem pa v naj bližji delikatesi hitro popijsmo kar se da vroč čaj. V obeh primerih je temperaturna razlika prevelika, da bi jo sklenina zdržala in zato poči. Sedaj je skozi razpoko odprta pot bakterijam v zob. Bakterije zob načno in ga, če tega pravi čas ne opazimo ali pa zaradi strahu pred zobozdravnikom nočemo opaziti, tudi uničijo. Ker začetnih razpok ne opazimo, je prav, da vsaj enkrat na leto obiščemo zobozdravnika, da naše zobe pregleda in začetne okvare popravi, če predolgo čakamo, se rado zgodi, da so bolečine hude ali celo neznosne in da je vrtanje po zobu močno boleče. Večkrat aoba tudi ni mogoče več rešiti ali pa je potrebna operacija. Seveda, vsak lahko sam izbira med strahom pred zobozdravnikom in bolečinami. Končno zobozdravniku tako ne uide. Tudi zobni kamen, ki se na zobeh nabira, pri nekaterih več pri drugih spet manj, lahko močno pokvari zobe in dlesni. Tudi zobni kamen bo zobozdravnik bolje odstranil, kakor pa to store razne reklamne kreme s takimi ali drugačnimi zvenečimi dodatki. Okvaro zob lahko povzroče tudi različne bolezni dlesen ali pa bolezni, ki napadajo druge dele telesa in organe. Pomanjkanje nekaterih vitaminov in soli, pa tudi različni strupi, ki pridejo v telo, vse to lahko poškoduje ali razrahlja zobovje. Da bomo imeli zdrave in lepe zobe, je treba nanje paziti. Normalna mešana hrana, ki vsebuje dovolj vseh snovi, tudi vitaminov in soli, je pogoj za dobro telesno zdravje, torej tudi za zdrave zobe. Če pazimo, da ne jemo vrelo ali zmrznjeno hrano, ki bi se dotikala zob, potem smo že precej naredili. Izredno važna pa je vsakodnevna nega zob. Praviloma čistimo zobe z zobno krtačko in zobno pasto zvečer in zjutraj. Smer čiščenja naj bo od zgoraj navzdol in narobe, tako kot zobje rastejo. Le na ta način spravimo izmed zob ostanke hrane. Šele proti koncu čiščenja potegnemo s krtačko nekajkrat v smeri levo—desno. Razumljivo je, da tako očistimo zobe od vseh strani. Ostanki hrane, ki so med zobmi, bi čez noč v ustih gnili, to pa bi povzročilo veliko nevarnost za zobe. Prav zaradi tega je čiščenje zob zvečer naša dolžnost. Jutranje čiščenje je seveda tudi potrebno, vendar je le bolj prijetno opravilo in daje svežino. Zapomnimo si, da beli, zdravi in lepi zobje mso samo pogoj za prijeten nasmeh, pač pa predvsem znak dobrega ZdraVja Dr. BOŽO OBLAK m VRATA ! I I OKNA inies polkna NA ribnica KREDIT i drobci za dekleta Nabralo se vam je toliko raznobarvnih ostankov volne. In sedaj sprašujete: kam z njimi? Svetujem vam, da nakvačkate kvadrate enakih velikosti. Vsak naj bo drugačne barve, potem pa jih lepo sestavite in sešijte. Letošnja moda se navdušuje nad dolgimi, dolgimi šali. Omislite si ga! Zanj potrebujete mnogo kvadratov, dodajte še bogate rese, pa bo po vseh pravilih mode 70. Tudi trikotne rute so zelo priljubljene. Le zakaj sd je ne bi naredile? Verjemite, ni težko! Mnogo pisanih kvadratov in enobarven rob. Na tak način lahko napravite tudi pisane blazine, ki tako lepo pristojajo prav v vsako stanovanje. če imate hčerko, potem iz raznobavnih ostankov nakvačkajte zanimive čepice. Otroci ne nosijo radi kape. če se boste potrudili, pa bo vaša deklica z veseljem no»-sila svojo novo kapico. TATJANA aMiEJi'/l ®l mi^ M Ife IfsHaNa'■ ipnommEil! ŠEST MESTNIH MATER IN VAŠKA UČITELJICA: O PUBERTETI „Pusti me pri miru!" »Le kdo si je izmislil to nesrečno puberteto? Čemu je potrebno zganjati takšen vik in krik o teh nerodnih letih? Naši starši niso vedeli, kaj je puberteta in tudi mi nismo vedeli, kdaj smo bili pubertetniki, pa so nas vseeno vzgojili tako kot je treba. Danes pa je toliko pedagoškega, psihološkega, zdravniškega in seksološkega hrupa okrog naših otrok, da yčasih pri najboljši volji ne vemo, kako naj jih vzgajamo, da bo najbolj prav...« Tako se sprašujejo in modrujejo mnogi današnji starši, posebno pa matere, katerih najvažnejša življenjska vloga je še vedno vzgajanje otrok. Priznati moramo, da še pred dve- nje. Najbolj pogostni vzroki za to ma desetletjema staršem res ni bilo so prezaposlenost, razdrte družine in treba dosti vedeti o puberteti svojih podobno, kar vse ruši otrokove ide-otrok. Življenje je bilo bolj mirno in ale o starših. f - 1 H|§! 111 F ff 1 M i !j ; ii H n ! || \\\\ ii u manj zapleteno in ni bilo toliko protislovij, da bi vplivala na mladega človeka kakor danes Otrokov duševni razvoj je bil manj opazen na zunaj, zato pa Je bil bolj notranji in samooblikujoč. Starši včasih niso niti vedeli za probleme svojih otrok ali pa niso bili nanje tako pozorni kot danes. To ne pomeni, da je bila Pogosto se starši tudi preveč oklepajo svojih mladostnih nazorov in nimajo posluha za nove poglede svojih otrok na življenje, čemur navadno pravimo razlike med generacijami. Dosti staršev še vedno zelo malo ve o puberteti in odraščajočem otroku Opažajo, da njihovo dekletce po- i Ančka Gošnik-Godec: ŽALOST ljudi, pojave in dogodke okrog sebe, v njem je nenehen boj med nasprotji, ki jih še ni sposoben docela re- vzgoja takrat slabša; verjetno je bila dekle fantič pa fant, da začne šiti, svojo negotovost skriva za ne- le manj zahtevna. Ker pa so se spre menili notranji odnosi v družini, se Je nujno spremenila budi vzgoja. Odnosi med možem in ženo ter med starti in otroki, v kakršnih so živeli naši starši, so se do danes zelo spre menili Vzgojne naloge, ki jih je nekoč imela samo družina, danes vedno bolj prevzemajo tudi vrtci, šole, domovi. Družino svobodno oblikujeta dva človeka, ki insta več obsojena na skupno življenje do groba, če ugotovita, da jima je to neznosno. S tem pa je dekletce »frčati«, fantič pa »gledati za krilci« Matere se zavedajo, da je treba zdaj hčerkam povedati nekaj o »tistih rečeh« in mislijo, da je zdaj še zadnji čas, ko lahko zategnejo vajeti. Kakšen je pravzaprav današnji pubertetnik? Psihologi pravijo: mladostnik se v tem času zave svojega notranjega življenja, postane vase obrnjen, veliko družina izgubila svojo nekdanjo trd- časa posveča lastnim problemom, zve-nost. Te spremembe otežujejo vzgo ča se njegova samostojnost, ki se jo današnjih otrok, ker močno vpli- meša z občutkom negotovosti, rešuje vajo na njihovo doživljanje in vede- se vplivov starejših, kritično presoja taktnostjo in posmehljivostjo, noče kazati svojih pravih čustev, na splošno je nemiren in dosti razmišlja. Matere so glede teh vprašanj različnega mnenja. ■ MILICA: »Če pomislim, kakšna sem bila jaz v teh letih, se mi zdi, da sem bila prav tana kot moja 15-letna Metka. Pravijo, da so danes dekleta bolj zrela, jaz pa mislim, da so prav tako naivna, kot smo bile me. Zaradi teliničnega napredka so le bolj razgledane, ne pa tudi bolj zrele. (Nadaljevanje prihodnjič) OKROGLE *0 PARTIZANIH Z BOLNEGA TKIVA SO PRENESLI »BOLEZEN« NA ZDRAVO TKIVO Korak bliže k povzročitelju raka / Najnovejša odkritja štirih znanstvenikov v ameriškem Nacionalnem inštitutu za rak: ali je virus »sopotnik« ali le »opazovalec« tistega, kar se dogaja pri nastajanju raka na kosteh? - Zdravil še ne bo takoj, obetajo pa velika presenečenja! Za ljubitelje križank Junaška snirt Partizan Mičo je bil bolj dober igralec v skečih kot junak v borbi. Na neki prireditvi je igral vlogo partizana, ki ga italijanski fašisti peljejo na strelišče. Klel je fašiste, vzklikal svo bodi in pravici. Strgal si je z oči zavezo in si razga lil prsi. Ko so »Italijani« sprožili puške, je naredilo samo pek, ker so zamudili oni za kulisamir, ki bi morali us treliti skozi okno, da bi bilo videti kot resnično streljanje Mićo pa je vendar padel na tla in negibno obležal. Malo kasneje so odjeknili tudi streli. Na račun odrske tehnike in Mi-čove »smrti« je stari komandir Boško vzkliknil med gledalci: »Bog i bogme, junaško je umrl Mičo! Slava mu!« Znanost je še za en korak napredovala v raziskovanju povzročitelja raka, toda ni še povsem zagotovo odkrila »krivca« in še ne obljublja hitrega zdravljenja bolezni, ki je največji sovražnik sodobnega človeštva. To smo lahko ugotovili v ameriškem Nacionalnem inštitutu za rak, ki se nahaja v mirnj vasici nedaleč od Washingtona. To je v razgovoru potrdil tudi doktor Richard Malmgrem, eden izmed štirih znanstvenikov, katerih skupino delo je razburilo duhove v Evropi in spet vzbudilo veliko zanimanje javnosti v sami Ameriki. V inštitutu so povedali, da so Donald Morton, Frederik Eilber, Richard Malmgrem in Kenneth Cooke svoje dokaze — da najbolj verjetno virusi povzročajo določene vrste raka pri ljudeh — predložili 25. septembra 1969 na mednarodnem simpoziju v mestu Cherry Hill v ameriški državi New Jersey, ki je bil posvečen proučevanju levkemije. Na vprašanje, .zakaj njihovo delo ni postalo takoj znano v Ameriki, so predstavniki inštituta imeli dva odgovora. Prvič: »četverica« je proučevala eno vrst" raka, ki ne povzroča največ smrtnih primerov. Ekipa dr. Mortona je predložila rezultate, do katerih je prišla v raziskovanju sarkoma, oziroma raka na veznih tkivih — rskavice, na kosteh in mastnem tkivu. Za te vrste raka skoraj ne vodijo statistike o smrtnih primerih. V Ameriki in drugod po svetu umirajo ljudje največ zaradi karcinoma oziroma zaradi raka na pljučih, na debelem črevesju, na ustju danke ali na dojkah. Drugič: omenjeni ameriški znanstveniki vedo, da je virus (neskončno majhno bitje, ki se hitro razmnožuje) prisoten pri sarkomu, toda ne vedo še povsem zagotovo, ali »njihov« virus res povzroča te vrste raka. Moirda je ta njihov virus »sopotnik« ali »opazovalec« tistega, kar se dogaja, pri nastajanju raka na kosteh ali pri rskavi-ci. Doktor Richard Malmgrem večinoma potrjuje to zadnje, toda ne v celoti. Trdi, da ima njihova ekipa štiri indirektne dokaze, da virus povzroča vrsto raka, ki ji pravimo sarkom. El*ipa je v laboratoriju z bolnega tkiva prenesla virus na zdravo. Nekemu pacientu, ki je bolehal za rakom na kosteh, so izsekali košček bolnega tkiva, v laboratoriju so gojili kulturo teh bolnih celic in tekočino, ki se je nahajala nad kulturo, vbriz gali v zdravo tkivo, ki so ga dobili z laboratorijskim razmnoževanjem celic človeškega embrija (zametka). \ dotedaj zdravem tkivu so se celice spremenile in dobile obliko, ki je značilna za nevarno tvorbo (rak). Razen tega so v zdravem tkivu našli protitelesa, ki jih proizvaja organizem za obrambo pred prisotno tujo snovjo (antigenom). Iz bolnih celic, ki so spremenile obliko, ekipi znanstvenikov ni uspelo izločiti virus (ki so ga pod elektronskim mikroskopom ugotovili pri nekem drugem poskusu). Toda tudi dr. Malmgrem misli, da je ta dokaz zelo važen, če ne celo najvažnejši. Pravi, da so tudi dosedaj predvidevali, da virus povzroča rak, toda, da je to prvič, kolikor on ve, da je nekomu uspelo z bolnega tkiva . prenesti »bolezen« na zdravo tkivo. Malmgrem ne zanika, da bi bil njihov virus lahko »sopotnik« ali »opazovalec« in globoko je prepričan, da gre za virus. Kaj drugega bi sicer moglo biti vzrok tiste »okužbe« zdravega tkiva? Poudarja, da so dobili »epidemiološko« potrditev svojega predvidevanja. Na vprašanje, ali so blizu zdravilu proti raku, je šef ekipe dr. Morton rekel: »Sedaj smo bliže poznavanju vzrokov raka in smo bolj kot doslej sposobni izdelati cepivo proti njemu.« »Ali bo to kmalu?« »Bolniki ne bodo zdravila dobili takoj, mogoče niti čez eno, niti čez dve leti. Toda mislim, da smo dosegli velik napredek v raziskovanju vzrokov raka pri ljudeh.« J. A Samec je človek, ki raje pere nogavice kot posodo. Presadite mi opičje srce, da boste videli, če se bom spremenil v človeka. VODORAVNO: 1. antikvar, prodajalec starih knjig, 9. oprema strojev in naprav, 10. koralni otok, 11. kemijski simbol za terbij, 12 vodna žival, 13. skladba za tri glasove, 15. površinska mera, 16. vrsta drevesa, tudi tovarna pohištva v Cerknici, 17. vrsta skladbe, 18. pokrajina, Nova rudnina z Lune Heidelberška profesorja Jose! Zaehringer in Paul Ram-borh sta pred kratkim na »simpoziju APOLO« predložila podatke o novi rudnini, ki sta jo odkrila v sestavi sten To rudnino so prinesli kozmonavti, ki so se prvič spustili lani v juliju na Luno Rudnina kaže nekatera magnetna svojstva in je sestavljena iz bakra in železa. Mineral bodo verjetno imenovali »tišina« po Luninem M_>r-ju tišine, kjer so ga našli, toda o tem bo odločala mednarodna komisija za nomenklaturo. Profesor Zaehringer in Ramborh delata na inštitutu za nuklearno fiziko Max Planck. cona, 20. kraj na Notranjskem, 21 Slovenski glasnik, 23. pripravniška služba, 24. grška črka, 25, kemijski simbol za titan, 26. najmanjši del snovi, 27- tropska žival, 30. nonsens, neumnost. NAVPIČNO: 1. mejna reka med Nemčijo in Francijo, 2. vrsta hrošča, ki ga najdemo na trti, 3. malajska blaznost, 4. oranje, zorana zemlja, 5. začetnici avtorja »Visoške kronike«, 6. avtomobilska oznaka italijanskega mesta Nu-oro, 7. cirkuški umetnik, 8. Uska, 13. ribiško pribor, 14. slavno špansko nogometno moštvo, 16 nož za prebadanje, 17. sekanje, 18. vrsta nakita, 19. vrsta tkanine, 21. priprava za phan je, 22. eno od imen egiptovskega predsednika Naserja, 24. nravo-slovje, etika, 26. ime igralca Ranerja, S8. avtomobilska oznakaTrsta, 29. okrajšavaa za imenovalnik. (OPOMBA: križanka ni nagradna in nam rešitev zato j^ne pošiljajte. Na željo mnogih naročnikov bomo poslej. občasno na zabavni in bralni strani objavljati tudi razne križanke in šale.) Japonski umetno vzgojeni biseri so znani po vsem svetu zaradi svoje kakovsti in lepote, pa tudi zaradi nizkih cen v primerjavi s pravimi biseri, ki jih dobivajo iz morskih školjk. Letos so proizvajalci tega vsekakor najbolj elegantnega nakita napovedali povečanje cen. To ne bo razveselilo nakupovalk nakita, pa tudi ne mož, ki to veselje plačujejo... Na sliki: »biserna reka« na enem izmed srečanj proizvajalcev tega nakita na Japonskem. Foto: Tanjug 54 »Glejte, gvardijan se peljejo in gospod župnik!« je Katka zaklicala in pokazala na koleselj, ki je dr. dral mimo po cesti. Grajžarju je padla polovica sadeža iz roke in se zakotalila v travo. Gledal je za vozom. 2upnik se je ozrl proti koči. Gvardijan pa je z dvignjeno glavo gledal nepremično naprej. »Ali me je videl?« se je frater ustrašil v prvem trenutku. A takoj se je pomiril in pobral polovico jabolka ter jo ogledal, če se ni umazala. »Danes dobim svojo admonitio secunda,« je dejal in se posmehnil. Marija ga je pogledala in — razumela. Nehote se je odmaknila na klopci. On pa jo je postrani pogledal in se prisrčno zasmejal, kakor ga je bila videla le malokdaj: »Hahaha! Nu, če bo že admonitio, naj jo tudi zaslužim. Pred dnevom me moji čestiti bratje ne bodo videli.« Ostal je in proti poldnevu spremil Marijo domov. »Gospod frater, ali ne grešite proti samostanskim predpisom, če se sami izprehajate z žensko?« ga je podražila. »Saj sem dejal, da si hočem drugi opomin zaslužiti. Dobim ga že tako, to vem « Prešerno so se mu zasvetile oči. Na trgu se je gneča nekoliko polegla, ker se je bila večina sejmarjev že razšla po gostilnah. Pred samostanskimi vrati je Marija ugledala dva kapucina: trščato postavo patra Jurija in debeluhasti trebuh patra Hieronima. Čakala sta, da jima vratar odpre. Marijine oči so se srečale z meglenim pogle- i dom debelega meniha in videla je, kako je p. Hiero- 1 ILKA VAŠTETOVaT^^I VRAŽJE DEKLE (Zgodovinski roman) nim pocukal tovariša za rokav in ga opozoril na mladi par na cesti. Pater Jurij se je ozrl in pozdravil s sladkim nasmehom in globokim poklonom. Marija je ponosno odzdravila. »Ce pa zdaj ne dobite svojega opomina, rečem, da se je hudič prelevil v angela « Grajžar je le skomignil z rameni. Vendar se mu je obraz zresnil in minila ga je vsa prešernost. Zavedel se je, da je drzno in nepotrebno škodoval — ne sebi, to ga ni skrbelo — škodoval je — Mariji. Spremil jo je do hiše in se poslovil hladno in umerjeno, da so Mariji silile solze v oči, k6 je stopila v vežo. XXX Na svete Lucije dan, še pred dnevnim svitom, je sedel stari Cotar pri mrzlem ognjišču v siromašni izbi in žagal in tesal in rezal, da so trske letele okrog njega. Skrbno je izbiral iz kupa deščic in količkov primerne kose različnega lesa. Izbral pa je zgolj les moškega spola: bor, javor, hrast, gaber, jesen in druge. Bukev je zavrgel, tudi deščico iz li-povine je vrgel pod klop. Devet kosov si je pripravil iz deveterih različnih lesov. Med ropotanjem z lesom je preslišal trkanje na nizka vrata, šele ko so se vrata odprla in je ostra burja zanesla pramen snežink v kočo, se je ozrl. Na vratih je stala, zavita v veliko mantiljo, z velikim mufom na rokah, vsa s snegom pokrita ženska postava — gospa Marija Koprivovka, za njo pa — z veliko košaro široka postava njene kuharice Mice. »Dobro jutro, Cotar!« Cotar je samo pokimal. Niti prestal ni z delom. »Nekaj malega sva vam prinesli, da ne boste lačni za praznike« Mica je začela skladati različne dobrote iz košare na klop poleg starca: moko, nekaj suhih klobas, kašo m druge jestvine Cotar je prijel konec Marijine mantilje in ga poljubil. A takoj je nadaljeval delo. »Kaj pa delate?« je vprašala Marija. Cotar — nobenega odgovora »Ali ste gluhi? Gospa vas vprašajo, kaj napravite iz tega?« se je Mica zadrla nanj. Cotar ni odprl ust. »Nu, pa z Bogom. Cotar! Jutri po zornici vam prinese Mica še staro suknjo mojega soproga. Topla je, s kožuhovino podložena« Cotar je hlastnil po Marijini mantilji in jo poljubil trikrat zaporedoma. In brž je zopet prijel za pi-pec in rezal, rezal. Marija in Mica sta se spogledali. Prva je zmajala z glavo, druga je dejala: »Molči kakor zid. Menda se je zaobljubil Bogu!« Odprla je vrata. Oster veter je zaplesal po bajti-Zenska krila so zaplahutala in vrata so se hreščaje zaprla. Cotarjeve bodeče, kalne oči so z grozo strmele na vrata. Potem se je trikrat pokrižal in pljunil tri-krat proti vratom. Odložil je delo in spravil vse v kot pod klop. 2» AMERIŠKA LJUDSKA PRIPOVEDKA vi HsW>k v zameystvoK=H RUMENI TRAK John je ljubil Jano. Stanovala sta v isti hiši in skupaj sta hodila v prvi razred. Jana je zmeraj nosila na vratu rumen trak. »Zakaj nosiš na vratu ta rumeni trak?« je nekoč John vprašal svojo ljubljenko. »Ne morem ti povedati,« je odgovorila Jana. Toda John je kar naprej sitnaril in slednjič mu je obljubila, da mu bo kdaj kasneje, morda, povedala. Dnevi so minevali. John je včasih vprašal Jano, zakaj nosi rumeni trak, Jane pa mu ni in ni hotela povedati. Tako sta končala osnovno šolo in gimnazijo. Skupaj sta doštudirala tudi visoko šolo. Ko sta dobila diplomi, je John spet vprašal Jano, zakaj nosi rumeni trak. Jana mu je odgovorila, da dan, ko sta diplomirala, za kaj takega res ni primeren. Ker sta se imela zelo rada, sta se zaročila. Jana je obljubila, da mu bo nemara na poročni dan izdala svojo skrivnost. Toda na svatbi je bil tak direndaj, da je John pozabil vprašati Jano. Pač pa jo je vprašal takoj drugi dan, zakaj nosi rumeni trak, Jane pa mu je odgovorila: »Zakaj me nisi vprašal včeraj? Sicer pa sva srečno poročena, in kakšen pomen naj ima pri tem rumeni trak?« Poslej John ni več spraševal, čeprav bi še zmeraj rad vedel, kaj je s tem rumenim trakom. John in Jana sta preživela veliko srečnih let. Ko sta slavila zlato poroko, se je John ojunačil in spet vprašal ženo, zakaj nosi rumeni trak. »Če si čakal tako dolgo, boš pa še malo,« mu je odgovorila Jana. Prišel je dan, ko je Jana resno zbolela. Ko je John videl, da ženi ni več pomoči, je zajokal in jo še poslednjič vprašal: »Prosim te, Jana, povej mi, zakaj nosiš na vratu ta rumeni trak?« »Prav,« mu je potiho odgovorila Jana. »Sedaj ga lahko odvežeš..« John je s tresočimi se prsti odvezal rumeni trak in tedaj je glava njegove žene padla od telesa. Zdaj, zdaj se bo prikazal stražnik, plačala bosta globo in popravilo stolp'a ... Ukrepati je bilo treba naglo. Zakonca sta zvlekla razbitino v najbližjo skrito ulico in se odpravila po mestu iskat - ne kulturnih znamenitosti, ampak mehanika. K sreči ta ni bil posebno daleč. Ni minilo pol ure in mojster se je že sklanjal nad strojem, tako kot se sklanja kirurg nad bolnikom. Po novem letu mora imeti v Švici vsak avtomobil obvezno oznako »CH« — Švica. Lastnik avtomobila iz Basla pa je potuhtal, kako bo zadovoljil zakonskim predpisom, hkrati pa bo vendarle ostal izviren. Obvezni oznaki »CH« je dodal še črko £ in sliko Che Guevare in tako ušel kazni in enoličnosti. (Foto: Tanjug) 11. Kabriolet je pod Klarinim modrim vodstvom vneto požiral kilometre. Paradižnik je trmasto držal jezik za zobmi. To ga je uspavalo. Prav to pa je bržkone uspavalo tudi Kl'aro! Kako naj si sicer razlagamo tole: po dolgi, dolgi vožnji se je avto na vsem lepem, ustavil. Ustavil tako odločno, da sta zakonca zletela na trdi tlak in se tu prebudila! Ko je Paradižnik odprl oči, je videl, da je sprednji del avtomobila harmonika. Ko se je potipal po glavi, je našel na njej debelo buško in ko je natančneje pogledal, kaj je to, ki ju je tako trdo zaustavilo, je ugotovil, da je to velik, okrogel stolp. No, pravo presenečenje je šele prišlo! Ko si je Paradižnik ta stolp pozorno ogled’al, je opazil, da je ves nagnjen ... Oblila ga je zona! ta razburjenja zadnjih štirih tednov so mu pustila posledice. 2ivce je imel do kraja zrahljane in zdrznil se je že ob najmanjšem šumu. Celih pet dni ni stopil iz svoje čumnate in je sklenil, da se požvižga tudi na .krvavi madež v knjižnici, će se ta madež zdi Otisovi družini nepotreben, je jasno, da ga sploh niso vredni. Očitno so to ljudje plitvega, materialnega življenjskega nazora in docela nesposobni. da bi lahko ovrednotili simbolični pomen nematerialnih pojavov. Bila je njegova sveta skrb, da se prikaže enkrat na teden in da se jim zareži z velikega zgornjega okna prvo in tretjo sredo vsak mesec, toda sedaj ni videl nobene rešitve, kako bi se lahko častno odpovedal tej svoji dolžnosti. Tako je prihodnje tri sobote kot po navadi šel po hodniku med polnočjo in tretjo uro zjutraj in je zmeraj pretehtal vse možne varnostne ukrepe, da ga nihče ne bi ne videl ne slišal. Sezul si je škornje, hodil je, kar je mogel, nalahno po starih, črvivih podnicah, ogrnjen v velik in črn žametni plašč in prav pridno je uporabljal Olje z vzhajajočim soncem za mazanje svojih verig. Pa vendar tudi spričo vseh teh previdnostnih ukrepov ni imel miru. čez hodnik so bile kar naprej napete vrvi, ob katere se je spotikal v temi, in nekoč je prav nevarno padel, ker sta dvojčka namazala z maslom tla od Dvorane z gobelini do vrha hrastovih stopnic. Ta zadnja objestnost njegovih nasprotnikov ga je pošastno razkačila in je sklenil, da si še z zadnjim naporom vrne svoje dostojanstvo in družbeni ugled. Prihodnjo noč, si je rekel, bo obiskal drzna mlada etonska dijaka v svoji slavni vlogi »Neustrašnega Ruperta ali brezglavega grofa«. Maskiran v to vlogo se ni prikazal že več kot sedemdeset let, natančneje povedano, od takrat, ko je grozovito prestrašil lepo Barbaro Modish, da je zavoljo tega pretrgala zaroko z dedom sedanjega lorda Cantervilla in z lepim Jackom Castletonom ušla v Gretna Green. Pri tem je izjavila, da je ni sile na svetu, ki bi jo lahko primorala poročiti se s članom družine, ki dovoli takemu strašilu, da se zvečer mirno sprehaja sem in tja po terasi. To »maskiranje«, da uporabim gledališki izraz, je bilo presneto zahtevno in duh je porabil tri dolge ure, da se je pripravil. Slednjič je bil le nared, pa s<3 je okrog četrt na dve ponoči splazil iz svoje čumnate in tihotapsko zavil na hodnik. Komaj je izrekel to strahotno prisego, je na rdeči opečnati strehi oddaljene kmetije zakikirikal petelin. Strašilo je bruhnilo v dolg zamolkel in neprijazen krohot in čakalo. Minevala je ura za uro toda petelin ni zakiki- rikal še drugič sam bogve zakaj ne. Nazadnje je ob pol osmih duh moral opustiti svojo strahotno stražo, ker je služinčad že vstala. Odplazil se je v svojo čumnato premišljujoč kaj je hotel narediti in kako mu je spodletelo. Prebiral je debele knjige o davnih viteških prigodah kar je imel nepopisno rad in, ugotovil, da je vsakokrat, kadar je izrekel svojo prisego, petelin zmeraj dvakrat zapel. »Hudič poci-traj tega lopovskega petuha!« si je brundal v brado. »Bili so dnevi, ko bi mu bil zapičil v goltanec svoje kopje in ga primoral, da bi mi še drugič zakirikal, pa čeprav bi ko j potem crknil!« Ogorčen se je zleknil v udobno svinčeno rakev in ležal v nji vse do večera. četrto poglavje Prihodnji dan je duh čutdl, da je zelo slab in utrujen. Grozovi- M VELEBLAGOVNICA »NAMA« LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2 objavlja prosto delovno mesto VODJE oddelka konfekcije ZA BLAGOVNICO V KOČEVJU POGOJ: poslovodska ali njej sorodna šola in 4 Juta prakse na sorodnih delovnih mestih ali šola za prodajalce in 8 let prakse, poskusno delo 2 meseca. Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska sflfcžba podjetja do 18. februarja 1970. Frvfelfa SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO vabi kandidate, ki nimajo uspešno dokončane osemletke in so stari najmanj 16 let, da se vključijo v tečaje za pridobitev poklica za: • ZIDARJE • TESARJE • ŽELEZOKRIVCE Kandidati bodo delali po posebnem programu izobraževalnega središča. Priučevanje traja 2 leti. Izredno ugodni pogoji priučevanja: — kandidati so v rednem delovnem razmerju, — vse oskrbne stroške v času priučevanja krije podjetje, — tečajniki prejemajo v času tečaja tudi denarno nagrado. Kandidati naj pošljejo vloge kadrovski službi SGP »Pionir«, Novo mesto, Kettejev drevored 37. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO razglaša prosta delovna mesta: 1. VEČ ZIDARJEV in TESARJEV na sektorjih Novo mesto, Ljubljana in Krško, 2. VEČ ŠOFERJEV na sektorju Ljubljana, 3. VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV v mehansko-kovinskem obratu v N. mestu, 4. VEČ AVTOMEHANIKOV v mehansko-kovinskem obratu v N. mestu, 5. VEČ AVTOKLEPARJEV v mehansko-kovinskem obratu v N. mestu, 6. VEČ AVTOLIČARJEV v mehansko-kovinskem obratu v N. mestu, 7. ADMINISTRATORKE na direkciji v Novem mestu. POGOJI ZA SPREJEM: pod 1.: končana poklicna šola zidarske ali tesarske stroke, pod 2.: opravljen izpit za voznika C kategorije, pod 3.: končana poklicna šola ključavničarske stroke, pod 4.: končana poklicna šola avtomehanske stroke, pod 5.: končana poklicna šola avtokleparske stroke, pod 6.: končana poklicna šola avtoličarske stroke, pod 7.: končana administrativna šola. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Za vsa delovna mesta je uvedeno poizkusno delo. Ponudbe z življenjepisom in opjsom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto — kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI CESTNEM PODJETJU v Novem mestu razglaša prosto delovno mesto VODJE stranskih obratov s polnim delovnim časom, za nedoločen čas Kandidati morajo razen splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: da imajo srednjo izobrazbo strojne smeri in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu; da imajo odslužen vojaški rok Stanovanja ni. 4 . Nastop dela takoj po izbiri kandidata s poskusnim delom 30 dni. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, dokazili o strokovnosti in delu v drugih organizacijah naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi tilkajšnji komisiji. Komisija za delovna razmerja RAZPISNA KOMISIJA BELOKRANJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA, ČRNOMELJ razpisuje mesto DIREKTORJA Poleg splošnih pogojev in pogojev, ki jih določajo zakoniti predpisi, mora kandidfat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka izobrazba gradbene stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki; 2. višja izobrazba gradbene stroke in najmanj 10 let delovnih izkušenj v stroki; 3. srednja izobrazba gradbene stroke in najmanj 15 let delovnih izkušenj v gradbeništvu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe na upravo podjetja do 1. 4. 1970. NOVOTEHNA NOVO MESTO novotkhka AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO zaposli več rednih INŠTRUKTORJEV za praktično vožnjo in 1 PREDAVATELJA za teoretični del na tečajih Interesenti naj se osebno zglase v pisarni AMD na Ljubljanski cesti V PRODAJI FEBRUARJA! ZARADI OBISKOVANJA POSEBNE SOLE želimo oddati V REJNIŠTVO 5 OTROK v starosti od 7 do 9 let. Rejniki iz Mirne in bližnje okolice naj dostavijo ponudbe pismeno ali ustno na oddelek za družbene službe ObS Trebnje do 18. februarja 1970. Oddelek za skupne in družbene službe pri ObS Trebnje Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine TREBNJE razpisuje na podlagi 11. člena odloka o urejanju • in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 20/67) JAVNI NATEČAJ Z natečajem se oddajo v uporabo stavbne parcele interesentom za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v zazidalnem kompleksu Roje II. v k. o. Mirna. Po tem natečaju bo oddanih 53. lokacij, in sicer: 1. lokacije za stanovanjske hiše z obrtnimi delavnicami (uslužnostna obrt), lok. št. 1—9 2. lokacije za montažno stanovanjsko gradnjo za tip hiše »Marles«, lok. št. 10—14 3. lokacije za gradnjo zidanih visokopritličnih stanovanjskih hiš, lok. št. od 15—53. Cena zemljišča je 6,30 din za kvadratni meter, prispevek za komunalno urejanje znaša 12.150 din na lokacijo. Varščina za pristop znaša 1.600,00 din in se nakaže na račun št. 521-697-17 ObS Trebnje. Vsem, ki na natečaju ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili, varščino najugodnejših ponudnikov bomo obdržali in bo upoštevana pri obračunu plačila prispevka za komunalno urejanje. Rok za vlaganje pismenih ponudb je vključno 27. februar 1970. Ponudbe morajo biti v zapečatenih kuvertah, s priloženim potrdilom o vplačani kavciji in državnim kolkom za 1,00 din z označbo na kuverti »NATEČAJ ROJE II«. Odpiranje ponudb bo javno, in sicer v ponedeljek, dne 2. marca 1970, ob 13. uri v prostorih krajevnega urada Mirna. Vse podrobnejše informacije daje oddelek za gospodarstvo in finance ObS Trebnje ob ponedeljkih, sredah in petkih v uradnem času. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE ObS TREBNJE GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta delovna mesta za dela v Novem mestu in bližnji okolici: 1. gradbenega tehnika - lahko je začetnik 2. gradbenega delovodja 3. 10 zidarjev 4. 5 tesarjev 5. 20 delavcev Kandidati naj se zglasijo na upravi podjetja ali naj pošljejo prošnje na naslov: Gradbeno in obrtno podjetje, Novo mesto, Germova 4. DANA DANA tovarna rastlinskih specialitet in destilacija MIRNA razpisuje licitacijo za oddajo prevoza blaga na območju SFRJ za leto 1970 za v soboto, 21. februarja 1970, ob 8. uri v podjetju na Mirni. Podjetje bo sklenilo pogodbe za 8 kamionov od 2 do 10 ton nosilnosti. Prednost imajo prevozniki, ki imajo kvalitetna vozila in čim večjo koristno površino karoserije. Vozila morajo biti opremljena s streho in cerado. Ponudbe z navedbo cene za prevoženi kilometer in opisom vozila (znamka vozila, nasilnost, koristna površina karoserije in leto izdelave) ter z navedbo, za katere kategorije ima voznik vozniško dovoljenje, pošljite v zaprti kuverti na gornji naslov najkasneje do 7. ure na dan licitacije. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni sporeed od 4.30 do 8.00, ■ PETEK. 13. FEBRUARJA: 804 Operna matineja. 9.05 Pionir, ski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — nž Martin Mis: Preskrba s sredstvi za varstvo rastlin v letošnjem letu 12.40 Mali vokalni ansambli pojo 13.30 Pri. poročajo, vam . . . 14.35 Naši pa slušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste. 1540 »Pozimi ob abomem ognju«. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Rad imam glasbo 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burka, ta. 20.00 Nasopa sekstet »Luca Marenzio« 20.30 »Top popos 13«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 14. FEBRUARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Cez zasnežene travnike. 9.50 »Naš av. tostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasve-ti— inž. Dušan Rebič: Gozd in okolje v Sloveniji. 12.40 z ansambli domačih napevov. 13.30 Pripo. ročajo vam . . . 14.25 Lahka glas. ba za razvedrilo. 15.30 Glasbeni Vsa Vaša peresa lahko naženete v boj s tržiščem - uspeh bo majhen! Oglas v našem listu Vas najučinkovitejše predstavi kupcem! intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezi. kovni pogovori 18.15 Dobimo se ob isti uri 19.00 Lahko noč, otroci! 19 15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Spoznavaj, mo svet in domovino 22.15 Oddala za naše izseljence. ■ NEDELJA. 15. FEBRUARJA: 6 00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — France Puntar: »Pravljica v modrem« 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 Še pomnite tovariši . Ladislav Grat—Kijev: V metežu 10.45— 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 11.50 Pogovor s posušalci. 13.30 Nedeljska reportaža 14.05 »Po do mače« 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Smiljan Rozman: »Veter« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 »V ne. deljo zvečer«. 22.15 Plesna glasba z orkestrom Wemer Miiller ■ PONEDELJEK, 16. FEBRU. ARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Tu ristični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Prijava semenskih po. sevkov jarin za potrjevanje 12 40 Majhen koncert pihalnih orke- strov 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni inter. mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka 20.00 Simfonični koncert orkestra RT—Zagreb 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 17. FEBRUARJA: 8 04 Operna matineja. 9.35 S pia nistom Silvom Stinglom. 10.15 Pn vas doma 11.00 Poročila — Tu ristični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Ivan Mrzel: Kokošji gnoj — gnojilo in krmilo 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih 15.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih 15.30 Glasbeni intermezzo 16 00 Vsak dan za vas 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, oL roci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.20 Prodajalna melodij. 21.25 Lahka orkestralna glasba 22.15 Jugoslovanska glasba ■ SREDA, 18. JANUARJA: 8 04 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori. 10.15 Pri vas doma 11 00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž Anton Prelesnik: Premena grmišč v sodobnen gozdove na Kočevskem 12.40 Slovenske narodne v priredbi za glas In klavir. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč. otroci! 19 15 Glasbene razglednice 20.00 yTi in opera«. 22.15 S testi, valov jazza. ■ ČETRTEK, 19. JANUARJA: 8.04 Glasbena matinenja. 9.05 Ra dijska šola za višjo stopnjo — »Joči, ljubljena dežela«. 10 15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Tu ristični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Maček: Razkuževanje zemlje na večji površini 12.40 Cez polja in potoke 13.30 Priporočajo vam 14.40 Lirika za otroke: »Mehurčki« 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč otroci! 20 00 Četrtkov večer do. mačih pesmi in napevov 21.00 LL terami večer. 21.40 Glasbeni nok. turno 1 — Tinček, kolikokrat sem vam pa že rekla, da me ne trepljajte po ramenih! Izdelujemo električne črpalke, td vam omogočajo avtomatično oskrbo z vodo z vašega vodnjaka. - z";Gospodinje, olajšajte si vsakodnevno delo s prenašanjem vode! Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler, pralm stroj in stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk. Enkratnj nabavni stroški so neznatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam jib nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo. Vse potrebne informacije in prospekte dobite v našem predstavništvu v Ljubljani. Rtova 38. telefon (061) 320-780 ali v naši tovarni 2 Vodna črpalka tip EVC 31 ELEKTROKOVIIMA MARIBOR MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 109, TELEFON (062) 32-250 TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 15. FEBR. 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 9.25 POROČILA (Ljubljana) 9.30 NARODNA GLASBA (JRT) (Ljubljana) 10.00 OTROŠKA MATINEJA: Tra-pollo HH 33, Serijski film — Filmska burleska. Risanka (Ljubljana) 11.30 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 11.50 Selva di Val Gardena: SMUK ZA MOŠKE - NA SVETOV NEM SMUČARSKEM PRVENSTVU — prenos (do 13.30) (Ljubljana) 16.15 NA FURE2NI DEN — reportaža (Ljubljana) 16.45 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO V VISOKIH TATRAH — posnetek teka na 30 km za moške (Ljubljana) 17.15 KOŠARKA BEOGRAD — OLIMPIJA — posnetek II. polčasa (Beograd) 18.20 PIŠTOLA ZA STRAHOPETCA — ameriški film (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 HUMORESKA (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 22.10 TV DNEVNIK (Beograd) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 16 FEBR. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.33 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — po iovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 FRANCOSCINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) do 17.00 (Beograd) 17.50 SNEŽNA KRALJICA, ZLEP LJENA BASEN (JRT) — (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) •20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Risto Trifkovlč: ODVEČNI LJUDJE — drama TV Beograd (Ljubljana) 21.40 ČLOVEK S KAMERO: Jaga-nat— kanadski film (Ljubljana) 22.10 POROČILA (Ljubljana) 22 15 DIAGNOSTIKA SRCA IN OŽILJA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 OTROŠKI SPORED (Ljubljana) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 17. FEBR. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 RUŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.50 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO V VISOKIH TATRAH — posnetek teka na 15 km za moške — (Ljubljana) 17.20 VESELJE V GLASBI: Kaj je sonata (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SREČANJE V STUDIU 14: PORL in trobentar Milorad Pavlovič (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 SODOBNO POSLOVANJE: Raziskava tržišča: Marketing (Ljubljana) 19.30 CESTA IN MI: Pešci, kolesar-ji (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30—3—2—1 (Ljubljana) 20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA: Peter Brook-Lind-say Anderson-Toni Richard-son: RDEČE, BELO IN . . . VESELJE V GLASBI: Dunaj-ski valček (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) SREDA, 18. FEBR. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) do 17.30 (Beograd) 17.50 ODDAJE ZA OTROKE — (BeogTad) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodno skupino — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 POPULARNA GLASBA — (Sarajevo) 19.20 NERETVA II — reportaža iz cikla Karavana (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30—3—2—1 (Ljubljana) 20.35 NA POTI PO PREŽIHOVIH KRAJIH (Ljubljana) 21.20 G ~I)AM TRAKTOR »Štajer« (26 konj) z raznimi petimi priključki. Karel Miklavčič, Gor. Brc-zovica 20. Šentjernej. PRODAM dobro ohranjen registriran fiat 750 — tudi na ček. Naslov v upravi lista (286/70). PRODAM MLIN na en par kamnov za belo žito in žago veneči-janko na dva lista, vse na električni pogon, Ciril Jerman, Krka 3, Novo mesto. PRODAM škodino karoserijo. Naslov v upravi lista (271/70). PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo, dobro ohranjeno. Franc Kerne. Globodol, Mima peč. PRODAM dislov motor 8 KS. Jan-škovec, Družinska vas 6, Bela cerkev. PRODAM dobro ohranjeno lovsko puško znamke Hamerles, kalibra 16 x 16, ter moped T—12, letnik 1966. Franc Slak, Trebnje 49. POCENI PRODAM leseno garažo. Zglasite se na tel. 21-847. UGODNO PRODAM mlatilnico, prevozno, širina bobna 72 cm, na letve, v dobrem stanju; prikolico (3-tonsko, dvoosno), nov avtomatičen biljard in renoviran ter pribor za biljarde. Ivan Zupančič, Krško, Cesta krških žrtev 139. PRODAM kostanjevo kolje (za vinograd). Naslov v upravi lista 310/70). PRODAM KOSILNICO BCS v do Obvestilo oglaševalcem Mnogi naši bralci, ki pošiljajo ponudbe na razne oglase, zlasti pa na tiste, ki so objavljeni pod šifro, želijo v pismih, naj jim pošljemo naslove strank, ki take oglase naročajo. Ker ne moremo vsakomur p j sebej odgovarjati, ponovno sporočamo: pisma (odgovore) na tnale oglase s šifro oddajamo neodprta v roke tistim, ki so tak oglas* naročili. Naslova take stranki* nc moremo izročiti NIKOMUR. Zlasti velja to za vse fenltovanjske ponudbe iu podobne zaupne oglase. UPRAVA LISTA PRODAM ali dam v najem z u-godnimi pogoji zaradi starosti in bolezni vinograd; lepa sončna lega, primemo za vikend. Prodam poceni tudi več tisoč kilogramov sena in otave. Interesenti naj se zglasijo pri Hrastarju, Bršlin 17, Novo mesto. PRODAM VINOGRAD (12 arov) v Boiniku. Dostop možen z avtomobilom. Informacije pri Matiji Kuhariu v Bojniku. Tržišče. PRODAM VINOGRAD in zidanico, primemo za vikend (vodnjak in pitna voda), ter 30 arov gozda, 15 minut od Bele cerkve. Martin Udvanc, Gorenja vas 16, Smarjeta. UGODNO PRODAM primemo za vikend. Bele cerkve. Naslov lista (281/70). PRODAM lepo zasajen vinograd (10 arov), 2 kilometra od asfaltne ceste. Zelo primerno za vikend hišico, v vasi. Ignac Korbar, Pluska 4, Trebnje. zemljišče, v bližini v upravi RAZNO PREPROSTA 43-letna vdova (upo kojenka) s sinom želi spoznati vdovca, upokojenca od 45 do 60 let, s stanovanjem. Alkoholiki izključeni. Naslov v upravi lista (274/70). ZA RAZŠIRITEV dobro idoče obrti na Dolenjskem potrebujem nujno 10.000 dinarjev za eno leto. Več ustno. Ponudbe pod »Dolenjska«. IZGUBIL SEM rezervno kolo št. 65016 od Stentjemeja do Novega mesta. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Šuštaršič, Do-bravica 3, Šentjernej. IZGUBIL SE JE lov siki pes. kratkodlak nemški ptičar, temho rjave barve. Sliši na ime Tref. Kdorkoli bi psa kje videl ali karkoli o njem vedel, naj to sporoči lastniku psa, gozdarju Francu Kopinču iz Šentjerneja 114 ali oostaji LM v Šentjerneju. Najditelj psa bo prejel lepo nagrado. PROTI SLADKORNI bolezni, protinu in tolščavosti (bolezenskemu debeljenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. Dobite ga v Novem mestu pri HMEL.TNIKU — tel. 21-129, STANDARDU (MER CATORJU) — tel. 21-158 in pri DOLENJKI — tel. 21-440. ČE STE v zadregi, kakšen prstan bi podarili svoji ljubljeni, obi-Ščite zlatarja Otmarja Zidariča v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze). — Z izrezkom tega ogla«a dobite 10 % popusta! NA NOVO OPREMLJENO brivnico oddam v najem. Aleksič, Breiice. RAZSTAVI TONETA KGONCA, likovnega pedagoga iz Tržišča, bo v galeriji v sevniškem gradu odprta še do 21. febmarja, vsak dan, od 9. do 11. in od 16. do 19. ure. BELOKRANJSKI MUZEJ v Metliki Je odprt vsak dan, od 8. do 14, ure, ob nedeljah, od 9. do 12. ure. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski mu-zej. POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH je odprt vsak dan, od 8. do 12. ure, v popoldanskem času pa, ob torkih in petkih, od 14. do 16. ure. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MIRANA JARCA V NOVEM MESTU: do 28. februarja razstava »Prešeren v besedi, podobi in glasbi«, odprta vsak dan, od 7. do 19. ure, ob sobotah do 14. ure. DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim in arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure. DOLENJSKA GALERIJA V NOVEM MESTU: do konca meseca bo odprta likovna razstava gimnazijcev ob Prešernovem prazniku pod naslovom: »Tako mladina pesnika slavi«. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13 ure, ob srodnh pa tudi od 17. do 19 ure. Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par. UPRAVA LISTA Nenadoma nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric MIHAEL SIMONIČ iz Velike Lahinje 9 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojnika v velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, ki so nam pomagali, ter gostinskemu podjetju Črnomelj, tovarni BELT, Črnomelj, ZB Butoraj za podarjene vence in gospodu kaplanu. Žalujoči: žena Katarina, sin Polde ter Jože, Janez, Lojze z družinami, hčerka Marija z družino in drugo sorodstvo RAZGLAS ROKA ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1970/71 IN 1971/72 Na podlagi določil 12. člena pravilnika o določanju količin lesa za domačo uporabo GG Brežice objavljajo GOZDNI OBRATI Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Senovo in Sevnica ROK ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1970/71 in 1971/72 Gozdni posestniki, ki imajo gozdove na področju zgoraj navedenih gozdnih obratov, naj prijavijo sečnje v svojih gozdovih, kakor tudi izven gozdov v roku od 1. februarja do 15. marca 1970 Kraj in čas priglasitve v navedenem roku bodo gozdni obrati objavili na krajevno običajne načine. Gozdni posestniki, ki imajo namen sekati izključno za domačo uporabo, morajo obvezno priglasiti sečnji za dve leti skupaj (1970/71 in 1971/72). Vsak gozdni posestnik mora ob priglasitvi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa za sečnjo bo imel za domačo uporabo lesa za kurjavo in tehničnega lesa, in koliko je namenil za prodajo, če ima gozdni posestnik zaradi večjih popravil stavb v svojem gospodarstvu ali novogradnji večje potrebe po tehničnem lesu, mora ob priglasitvi sečnje obvezno predložiti potrjeno gradbeno dokumentacijo. Priglasitev je sicer možno opraviti tudi pismeno na gozdni obrat, vendar pod pogojem, da lastnik gozda v pismeni prijavi navede vse podatke o gozdu ter v kakšne namene potrebuje les. V razpisanem roku so priglasitve sečenj proste vsakega plačila. Izven razpisanega roka gozdni obrati ne bodo več sprejemali priglasitve, razen za posebne potrebe v primeru elementarnih nezgod. Brežice, 26. 1. 1970 Uprava Gozdnega gospodarstva Brežice UPRAVNI ODBOR BELOKRANJSKEGA GRADBENEGA PODJETJA, ČRNOMELJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbenega inženirja 2. gradbenega tehnika za visoke gradnje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: inženir gradbeništva z odsluženim vojaškim rokom; pod 2.: dokončana gradbena tehniška šola — visoke gradnje in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. , Stanovanje po dogovoru. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe na upravo podjetja do 1. 3. 1970. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje, KrSko, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebrje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Slav«) Dokl, MlloS Jakopec, Marjan Legai., Marija Padovan, Jože Primc, Jože Splihal, Jožica reppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Po6amuzna Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24.50 dinarjev. plačljive vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolar lev ioz ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Iekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NAfaLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg o — Poštni predal; 33 — Telefon: (068 ) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo* v Ljubljani.