Januš Golec- 10 Propast in dvig. Ljudska povest. Ne smemo misliti, da so bili številni potepuški ter tihotapski tobakarji same nedolžne ter ponižne ovčke. Nimamo sodno ali zgodovinsko podprtih beležk o tobakarski krutosti, pač pa nam je ohranilo ustno izročilo iz tega poglavja marsikaj. Po spodnjih krajih se spominjajo najstarejši finančnega stražnika Ferdinanda Pajtlerja. Imel je precej velikega ter hudega psa. Pasja mrcina je bila vedno ob njegovi strani in mu je bila na pomoč pri zasledovanju tobakarjev. Pajtler se je upal v civilu s svojim psom celo na Sv. gore pri Št. Petru ob priliki, ko je sveti vrh odmeval od pridig švercarskih hramarjev. Njegov pasji sprcmljevalec je prevrnil najbolj kričavemu kramarju stojnico, se je lotil pod prodajalno desko skritih punkIjev s tobakom in je razkrinkal kramarja. Pri pogledu na razkritje švercarja je hotel financar neopaženo v Št. Peter in za Sotlo po tovariše, da bi za- jeli ter polovili tihotapsko bando. Komaj je stopil v gozd, so ga prijele močne moške roke in ga tirale vcdno dalje v goščo. Neznanci so pobili pobesnelega psa, financarja samega so privezali z zamašenimi usti za noge ter roke k bukvi. Privezanemu so izpulili počasi izpod nosa in brade vsako dlako posebej. Na nezavestno žrtev je slučajno naletel lovec bizeljske graščine po par dneh in mu je otel v zadnjih trenutkih življenje. Financar si je zavsem opomogel, med Obsotelčane se ni več upal iz sramu ne, ker je že vsakdo vedel, kdo in zakaj ga je obril na mučeniški način s prsti in ne z britvijo! Tobakarji so bili v zvezi z narodom in radi tega je bil pogon za njimi od strani oblasti zelo težaven. Nad vsako izdajico, ki so bile redke, so se tobakarji maščevali na krute načine. Ljudje pripovedujejo o vdovi Cili Trampuš pri Sv. Marjeti pri Kunšpergu v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami to le: Trampuška je rada videla mlajšega financarja, kateri je pogosto prežal s hriba Sv. Marjete na gibanje tihotapcev ob Sotli. Krai ie nudil rav- no tamkaj švercarjem največ kritja. Cele tihotapske bande so se večkrat smukale mimo Trampuškine domačije. V financarja zatelebana ženska je bila tolikanj neprevidna, da je izdala ljubČeku, kod so šli švercarji in koliko jih je bilo. Tihotapci so zvedeli natanko, kdo je pokazal pot iblajtarjem do njihovega zatočišča ter so celo še ušli pravočasno, Čez nekaj tednov se jc oglasila cela družba punkljarjev pri Cili. Nagnali so vdovo, da je skuhala vso podvojeno svinjino, kolikor je je viselo v svislah. Ko je bilo meso kuhano, so jo prisilili, da je peljala neznance v svoj vinograd na Kozjo peč. V kleti je morala švercarje gostiti ter napajati, kolikor je kateremu držal želodec. šele po temeljitem pogoščenju pozno v noč so ji povedali, da so se ji prišli zahvalit, ker je izdala grencarjem njihovo skrivališče in bo prejela nagrado, da jo bo pomnila preko praga smrti. Surovine brezsrčne so babnico stlačile v prešni koš in so jo enostavno počasi prešali, dokler ni umrla grozne smrti in so odkrili zločin do dolgem času. Glede izdajstva je bil tobakar. neprizanesljiv celo napram otroku. V Imenem y župniji Podčetrtek je pascl fantek živino na travniku ob Sotli. Financar je izlodil iz pastirja s kosom belega kruha, v katero snier so mahnili tobakarji. Pri naslednjem prehodu švercarjev preko Sotle dečko ni imel več časa, da bi bil utekel pred tolovaji, Eden ga je pograbil in ga vrgel v najbolj globoki kot obmejne reke. Pastir je še zbral svoje poslednje moči, se zbrcal iz tolmuna na površje vode in se je oprijel travnatih bilk in jelševja ob bregu, da bi se rešil. Tobakar ga je tolkel z okovano gorjačo tako dolgo po prstih, da je moral spustiti vejevje in je utonil vpričo cele švercarske družbe. Slučajev, na kako krut način so se znali maščevati tobakarji radi izdajstva, bi še lahko navedli mnogo več, Omenjeni naj zadostujejo v dokaz, da na izdajstvo cikajočih izjav tobakar ni trpel in jih je kaznoval neusmiljeno z najbolj kruto smrtjo! III, Takrat v starih cajtib, ko so ob Sotli in njenih pritokih lovili rake ter švercali tobak, so pili in se vcselili ob poličih, pintih ter. bokalih dobrciia vina od stare trtc« Starih vinogradnih nasadov po spodnjih krajih sicer ni bilo toliko kakor je novih, po večini so pa tudi vinogradi z novo amerikansko trto po prejšnjih holmih, gričih ter pobočjih. Prejšnji vinogradi s staro trto so bili od bogznaj kdaj. Trte sicer niso bile zasajene v redu po današnjem načiau in to menda radi tega nc, ker stari vinogradi niso bili rigolani globoko in vinogradnik ni mogel zasajati trtnih sadik v skalovje tcr trdi lapor, ampak tjakaj, kamor js lahko izkopal jame za nasad. Ljuba rajna trta je dajala obilo dobrega vina bele, rdeče ter črne barve in ni bila daleč — daleč tako občutljiva nego današnja amerikanska »frajla«. Staro trto so z vinjeki obrezali, prekopali vinograd, privezali poganjkc h kolu s slamo in vinogradnik je čakal brez današnjega škropljenja ter žvepljanja na trgatev. Sovražniki ter uničavalci trgatve od stare trte so bili mraz, slabo vreme in predvsem toča. Vinogradnik je imel s staro trto primeroma malo dela. Dajala mu je sladko, raočno vince, za katerega je izkupil brez posebnih težav lep denar, ki je tcdaj tudi nekaj zalegel. Vina po spodnjih krajih so iskali Zagrebčani, Sa- vinjčani in celo Korošci. Vsak boJj?i kmet je posedal par težkih konj, s katerimi je tovoril vino v omenjene kraje, če se ni kupec sam zglasil pri njem in oskrbsl prevoz. Tovorenje vin je bilo tedaj na višku in so tovorniki dobro zaslužili. Na lepe čase tovornikov se spominjajo starejši ljudje z veseljcm. Življenje ter opravila nekdanjih tovornikov so danes prepletena in okinčana od ljudske domišljije. Tovornikov voz je bil težek in močno okovan z železjem, opremljen z verigami, z zavoro od zadaj, rantami ter rajklji. Spodaj med sprednjimi in zadnjimi kolesi js bingljala na verigah manjša gajba, kamor je shranjeval voznik med vožnjo prchrano, konjske odeje, kladivo, vijake in razno za daljše vožnje potrebno ropotijo. Vsak tovornik je imel seboj na vozu po eno ali dve sekirici ia krajšo puško ali kres, kateremu so pravili »štuc«. Tovorniki so se vozili po cestah v noči ter preko gozdov, koder so se klatili sumljivi ljudje. Za obrambo sta bila tovorniku sekirica in štuc, čc je imel seveda časa ob priliki napada, da se je postavil po robu. Tovorniki so imeli pri sebi denar in radi tega so bili zapeljiv plen za tolovaje, katerih po spodnjih krajih ni nikoli manjkalo. Tovornikov voz so vlekli težki konji in v trpežni opremi, ki je bila kar posuta z okraski iz medi. Iz enega vinorodnega kraja se je podalo na daljšo pot po več tovornikov. Vinsko robo so t.žil' na malo ali najrajši seveda kar povprek. Po vseh večjih obcestnih krajih so bilc celo enonadstropne krčme, kjer so se zglašali tovorniki. Ponujali so svojo robo, jedli, pili in se ^eselili. Mogočne gostilniške stavbe ob križiščih cest je videti še danes, a propadajo, ker vozniki zginjajo in tovornikov skoro ni več. V dobi prevažanja tovorov s konji je vladalo obče blagostanje po obc^tnih vaseh ter trgih. Krčme pod strmimi klanci so bile še posebno na dobrem. Biie so tovornikom na razpolago s takozvanimi forajti. Če je tovornik primerno trošil v podkiančni gostilni, mu je dal krčmar forajt s konji ali živino zastonj, sicer jc moral plačati. Tovornik, ki se ]e p-ifural po tednih iz Savinjske doline, ali celo iz Koroške, je znal marsikaj povedati ter jc užival navadno občo priljubljenost pri doživljajev željni mladini. Iz dobe obilnega roda stare trte so skoro vsi leseni hrami, kateri kraljujejo še danes nad goricami po spodnjih krajih in imajo nad podboji urezano letnico postavitve. Iz časov stare trte so po teh hramih mogočne preše z dolgimi slemeni iz orjaških hrastovih debel in sodi vseh velikosti, ki so okrašeni tolikokrat na spodnjem koncu z umetniškimi rezbarijami, pisane majolike ter polički in lončeni pinti z okraski, napisi in svetniki. Vse na kratko našteto priča in dokazuje, da takrat v starih cajtih vinogradnik ni poznal vinske krize in je prejel primeren znesek za svojo robo, saj so bili obdelovalni stroški neznatni. Gostoljuben je bil stari vinogradnik, kakor je že to običaj med Slovenci od nekdaj. Na staro trto po lesenih vinskih hramih je bilo zloženih ter na Ijudske napeve uglasbenih toliko vcselih narodnih, katere prepeva še danes vse navdušeno ob veselih prilikah. Da, da, takrat v starih cajtih je res prav lušno bl°! (Dalje slcdi.)