PdfffiTffi pTSSSiffi 0 flKSCTffl
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 262
Maribor, sobota 16. novembra 1929
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v uprayi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13.
Oglati p« tarifa
Oglata tprejtma tadt oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prelemova allot ft. 4
Udrialove teikoče
ČEŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI ODKLONILI POGOJE
RDEČ0-ZELEN0 KOALICIJO.
AGRARCEV ZA
Pod novo upravo
Danes se mudi v Mariboru pomočnik bana dravske banovine, g. dr. Otmar Pirkmajer, da po prenehanju poslovanja velikega župana z 10. t. m. in oblastne samouprave z včerajšnjim dnem izda potrebne odredbe za likvidacijo županije in oblasti. Čudna usoda igre je hotela, da je baš g. dr. Pirkmajer, ki je svoj čas kot veliki župan v Mariboru s takšno ljubeznijo in vnemo gradil temelje državne uprave in samo uprave v mariborski oblasti, sedaj po svoji službeni dolžnosti poklican, da v višjem državnem interesu izvrši likvidacijo svoje zgradbe, demontiranje Maribora kot centra županijske uprave in oblastne samouprave.
Danes imamo izven banske uprave samo še okrajne zastope in okrajne cestne odbore. Slednji so itak samo Pomožni organi banske uprave in ne Y?r'jo nikakšne samoupravne institucije. Okrajni zastopi pa morajo v smislu zakona prenehati in bodo do 31. decembra t. ]. popolnoma likvidirani, izvršila Pa se fro predvidoma tudi revizija zakona o okrajnih cestnih odborih ali vsaj revizija imenovanj članov s strani oblastnih komisarjev, ker so se zgodile grde partizanske zlorabe. Tudi v okrajih bivše mariborske oblasti so se ponekod z imenovanji izvršile korekture volilnih izidov — v prid gotovi skupini.
Oblastne hranilnice bodo kot banovinske poslovale naprej, okrajne hranilnice pa se bodo pretvorile v občinske z garancijo vseh občin dotičnih okrajev po pravilniku, ki bo predvideval način uprave zavodov.
Z današnjim dnem stojimo torej v novi eri državne uprave, ki je samo nnci a' priliki včerajšnje predaje ^'°,v s strani komisarjev obeli slo-,Jv h samouprav sta oba gospoda Komisarja opozarjala na uspelie bivših samouprav, v današnjem »Slovencu« sta si tudi dala napisati obširen sla-vospev.^ Prav! Nismo tako zakrknjeni, da bi odrekali poslovanju oblastnih samouprav vsakršen uspeh. Z milijoni, so Jih prinašale oblastne davščine, se je končno moralo nekaj napraviti, ker bi v nasnrotnem slučaju narod pri Prvih morebitnih volitvah gotovo krepko reagiral. In danes, ko nimamo vec oblastne samouprave, ugotavljamo 2°Pet nanovo: nič manj kakor oni, s,no se tudi mi svoječasno borili za Sarnouprave in njih oživotvoripnj'' Da-nfs pa. po vsem. kar smo doživeli zlasti v obeh slovenskih oblastnih samo-upravah, nam po taksnih samoupravah J15 žal. Kdor prevzame kakšnokoli lavno funkcijo, se mora kolikor mogoče otresti strankarskega prahu in mora bit? objektiven. Gospodje pa so ne le osf°,! na visokih mestih v prvi vrsti Parti- i, ampak so tudi dosledno sov-[ažili. Iz sovraštva so ob otvoritvi oblastne skupščine nreprečili otvoritev Po takratnem velikem županu, seda-Jtetn pomočniku bana. V partizanski ?aslepljenosti so obravnavali vsa ose-na vnrašania s strankarskih vidikov:
PRAGA, 16. novembra. Ministrski pred sednik Udržal je sklical za danes dopoldne posvetovanje voditeljev republikanskih agrarcev, da se pogaja ž njimi radi sestave vladne koalicije. Na posvetovanje so bili povabljeni tudi češki socijalni demokrati. Ko so republikanski agrarci sporočili svoje stališče in tudi pogoje za rdeče-zeleno koalicijo, so zastopniki čeških socijalnih demokratov izjavili, da so
ti pogoji za njihovo stranko nesprejemljivi in da torej o kaki taki koalicijski vladi ne more biti govora.
Kakor se zatrjuje, bo stopil ministrski predsednik Udržal zato sedaj v stike z nemškimi socijalnimi demokrati. Vsekakor se koalicijska pogajanja sumljivo zavlačujejo in je malo upanja, da bi bila nova vlada sestavljena pred koncem novembra.
zadnjemu katastrofalnemu gospodar* [skemu polomu nedotaknjena. V kratkem se bo vršila konferenca najboljših ameriških gospodarskih strokovnjakov, da izda vrsto odredb za izboljšanje gospodarskih metod. Predsednik Hoover je končno izjavil, da so \z zadnjo borzno krizo končani zadnji dnevi spekulacijske dobe, ki je zdravim industrijskim podjetjem odtegnila močne kapitale.
Druga haaika konferenca
Težka nesreča u rudniku
ANGORA, 16. novembra. V rudnika Jongadak je nastala eksplozija jamskih [plinov, ki je zahtevala 25 delavskih življenj.
SESTALA SE BO NAJBRŽE 15. DECEMBRA, DA REŠI TUDI
VZHODNIH REPARACIJ.
LONDON, 16. novembra. Po informacijah diplomatičnega korespondenta »Daily Telegrapha« je baje med ministrskim predsednikom Macdonaldom in glavnim tajnikom Društva narodov Dru-mondom že prišlo do sporazuma glede na sklicanje prihodnjega zasedanja Društva narodov, in sicer v tem smislu, da naj bi se vršilo zasedanje, ki je bilo prvotno določeno za 20. januar, pred ali pa po zasedanju pomorske razorožit-vene konference petih velevlasti. Preložitev pomorske razorožitvene konferen-
ce bi namreč vladam interesiranih velevlasti nikakor ne bila zaželjena. Predvsem pa sta proti temu Anglija in Zedinjene države. Zelo verjetno je, da se po-
Današnji trs.
VPRAŠANJE |je bil jako bogato založen. Na trg: so prinesli prodajalci posebno mnogo jesenskega povrtja. Zimska salata v bogatih množinah, je ohranila svojo primerno ceno. Kolerabca se je dobila po 1 Din glavica. Špinača po kupčkih je bila po 1 Din, ravno tako motovi-
prej sestane druga haaška konferenca, ki lec*wdočim je redki radič bil nekoliko
‘dražji. — Mnogo je bilo redkve (be-le in črne), mladih redkvic po primerni ceni. Naravnost poplavile pa so trg gobe snežinke in sivke po Din 1.— dobršen, kup, dočim so jurčki bili po prav »apotekarski« ceni na prodaj.
Na perutninskem trgu. kjer se je zelo živahno trgovalo, je bilo na prodaj do 500 komadov raznovrstne perutnine.
mora med drugim razčistiti tudi vprašanje takozvanih vzhodnih reparacij, naj-brže 15. decembra. S tem bi bile zadovoljne sploh vse vlade, ker bi mogel stopiti potem Youngov načrt še pred začetkom zasedanja Društva narodov v veljavo.
Hovi načelnik železniških delavnic u (Tlaribaru
BEOGRAD, 16. novembra. Za šefa državnih železniških delavnic v Mariboru je imenovan dosedanji načelnik delavnic v Nišu, inž. Andrej Jovič.
Rretacija makečonskik ieua-lucijonarjev u 5ofiji
SOFIJA, 16. novembra. Zadnje dni jc aretirala policija skupno 187 članov makedonskega revolucionarnega komiteja.
Izplačevanje poravnalne kvote
„5lavenske banke**
ZAGREB, 16. novembra. Vprašanje poravnalnih pristojbin v likvidacijskem postopanju pri »Slavenski banki« je že urejeno in je konkurzno sodišče že izdalo nalog za izplačevanje
.	.	.	,	Na	Vodnikov	trg,	kamor	so	prodrl!
na poravnalno^ kvoto pripadajočih danes zelo Špeharji, je dospelo vse-zneskov Izplačevanje se prične vLa 29 vozov zelja, krompirja In če-pondeljek, 18. t. m. oz. torek, 19. t. m. guje> Tudi dva voza jabolk sta bila S tem bi bila likvidacija te banke konč vmes. Cene na veliko so bile nekoli-no izvedena. Poravnalna kvota znaša, ko nižje kakor na drobno.
kakor znano, 22 odstotkov
Rnglija priznala novo afganistansko vlačo
Na Vojašniški trg so pripeljali iz 14 občin na 61 vozeh 177 zaklanih svinj, med katerimi je bilo 32 iz Hrvatske, nadalje 1 kravo in 6 telet ter 130 k? črevne masti, 108 kg jeter, 37 kg:
LONDON, 16. novembra. Zunanji in 23 kg želodcev. (Lani v tem minister Henderson je brzojavno ob- ^asn je prispelo le 58 Špeharjev s 105
vestil afganskega zunanjega ministra, da angleška vlada sicer priznava no vo vlado Nadir Kana, vendar pa za enkrat še ne bo imenovala poslanika v Kabulu.
zaklanimi svinjami). Cene so bile za slanino Din 20—25, za ribo Din 25 do 30, rebrca Din 15—18, zajec Din 13 svojega I do 15; drobovina po Din 10—12. —* Na trgu za seno pa je bila opažati velika stagnacija. Seno po ceni Din 100 in več, Istotako otava. Povpraševanje Hoover o gospodarskem po- je bilo zelo mlačno. Sklepov tnalo.
ložaju Zedinjenih držav	Služkinja	—	vlomilka.
wf\x/vadv ic	Včeraj je mariborska policija aretl*
^ w	novembra.	Pred-	raja neko siužkinjo na zahtevo za*
sednik Hoover je izjavil, da je K . Lebnice Marije Vanda, stanujoče na spodarska sila Zedinjenih držav kljub |Pobrežju, Poljska ul. 10, kjer je vlomila v njeno stanovanje in pokradla
pod krinko štednje so bili odpuščeni gospodov neženirano vodi partizanska iz spabice za 4025 Dm raznih ženskih
uslužbenci, ki niso bili »njihovi« (v gonja. Občinam so bila izdana navo- m moških oblek. Pri zaslišanju je are-žargonu g. Marka	Kranjca!),	da	se	Je	dila za	volitve v občinske kmetijske	tirana	služkinja	izjav^3-	da se piše
.-L	ois	+,-a+4i	Ar,n	na	ietom	moctn	odbore.	Se isti dan je bivši tajnik SLS,	Marija	Kukovec,	dočim so pri njej na-
g. Marko Kranjc, razposlal okrožnice šli delavsko knjižico, glasečo se na na župane, naj gledajo, da bodo po- ime Marija Lovrec. Policija je takoj vsod izvoljeni v te odbore »naši, kr- ugotovila, da ima opravka z ljubico ščanski	možje«. Mi vsi vemo. kaj to	znanega vlomilca in tata	Jakoba Zve-
pomeni	v žargonu bivše SLS. in g.	ra, ki	je plenil	po vsej	Sloveniji In
Marko Kranjc se je dobro zavedal, da se sedaj nahaja v ječi. Marija Lovrec bodo tudi župani, člani bivše SLS, to je prišla pred stanovanje zasebnice tako razumeli. To je navadna stran- Vanda, ko ni bilo nikogar dpma.Ker karska propaganda pod krinko kr- je še nedavno služila v i^i _”***’ ?? J* ščanstva, v časih, ko se stremi v sml- bile razmere dobro znane. Razbila je slu kraljevih tendenc po depolitizaciji, stekla na vratih, ki vodijo v kuhinjo, zlasti v gospodarskih Institucijah. odpahnila zapah in se tako Potrebno je ozdravljenje našega jav pila v stanovanje. Vlomilske sreče pa nega življenja od te strašne kuge, ki se ni utegnila sc je zajedla v vrhovih naroda m za- neka ur po Izvršenem vlomu e bila strupljala ozračje. S tega vidika želi- v rokah oblasti, ki so ji odvzele vse mo novi državni upravi ponovno po- ^okradeno blago in jo izročile sodi-poln uspeli	1 šču- “
že drugi ali tretji dan na istem mestu pojavil kot uslužbenec »njihov« človek. O vseh nastavitvah je sklepal prvenstveno štab bivše SLS. če je prosilec »naš« ali ne. Celo mnenje bolniških sester je bilo dostikrat merodajno. Tako jc bilo tudi v drugih vprašanjih. Na osrednjo vlado v Beogradu so prihajale ponovne pritožbe radi partizanstva v obeh slovenskih samoupravah, in odličen funkcijonar državne uprave je izjavil, da je baš to Izbilo sodu dno in vodilo k odločitvi glede reforme državne uprave in ukinitve samouprav.
Najnovejši slučaj g. Marka Kranjca, bivšega oblastnega odbornika in bivšega tajnika bivše SLS, Je naravnost klasičen dokaz, kako se s strani teh
Mariborski in dnevni drobiž
mariborsko glečaličše
Imenovanja v drauaki banski upraui
Z ukazom Njeg. Vel. kralja so imenovani: za načelnika upravnega oddelka banske uprave dravske banovine g. dr. 'Josip Ferjančič, načelnik ljubljanskega, za načelnika splošnega oddelka g. dr. Fran Vončina, načelnik ptujskega sreza. Za banskega svetnika 3 I dr. Leon Stare, županijski svet. mariborske županije; za banske svetnike v 4a-I dr. Rajko Svetek, dr. Anton Mencinger in Vinko Boršt-ner; za banska svetnika v 4-1 dr. Leon Grasselli in dr. Bronislav Fišer; za banska svetnika v 5-1 dr. Miroslav Senekovič in Raiko Mulaček, za policijskega svetnika 5-1 dr. Lovro Bogataj. Za pomožnega tajnika v l-II Robert Pohar, uradnik mariborske županije, za tajnika v 6-1 Franc Voušek, tajnik mariborske županije, za upravno-pisarniškega uradnika l-III Nikola Obradovič arhivski u-radnik mariborske županije.
V okrožnem inšpektoratu v Mariboru: za višjega pristava v 6-1 Matija Malešič, višji pristav mariborske županije, za u-pravno-pisarniškega uradnika v 1-flI Alojzij Podbukovšek. arhivski uradnik mariborske župaije.
V savsko banovino sta premeščena*, dosedanji tajnik mariborske županije Vladimir Suša in dr. Matej Suhač. tajnik ljubljanske županije.
Houi raunatelj železniške direkcije u Ljubljani
Za direktorja direkcije državnih železnic v Ljubljani v 3-1 je imenovan gosp. dr. Jakob Borko, dosedanji direktor direkcije državnih železnic v Subotici. Na njegovo mesto v Subotici je imenovan dosedanji železniški direktor v Ljubljani, inž. Dimitrije Kneževtf.
Ob grobu Sokola losipa mozetiča
V Kandiji pri Novem mestu je umrl v četrtek v 69. letu starosti g. Josip Mozetič, posestnik in lesni trgovec, nadvse agilen sokolski delavec. Ni bilo svojčas sokolskega izleta, ki se je vršil v neposredni bližini Gorice ali pa v daljnji Pragi, da se ga ne bi udeležil. Dolgo vrsto let je bil starosta Sokola v Prvačmi. Njegova zasluga je bila, da je imela Prvači-na, ki je štela komaj nekaj nad 1000 prebivalcev, eno izmed najmočnejših sokolskih društev v vsej Sloveniji. Kajti pr-vaški Sokol je imel svoj lastni dom, svojo godbo in nad 100 članskih krojev.
Ako se je držal kak kraj izreka: Slovenec bodi Sokol vsak, je bila to naša Prvačina. Mislim, da je bilo leta 1910, ko je bil slovesno otvorjen Sokolski dom. V neizbrisnem spominu mi ostane trenutek, ko je izročil pok. Mozetič ključe Sokolskega doma v roke župnega staroste. »Najbolj vroča želja se mi je danes izpolnila, sedaj rad umrem« je vzkliknil in zaihtel kot otrok.
Prišla je svetovna vihra. Začela je znana Kalvarija, katero je moral nasto-l>iti tudi ubogi Pepi. Zavezal je culico, zapustil sveto domačo grudo, katero je tako strastno ljubil in šel s trebuhom za kruhom. Med tem se je marsikaj spre menilo. V ponosni Sokolski dom so se vgnezdili črni gavrani, žejni slovenske krvi.
To Te je dragi Pepi najbolj bolelo! To je precej pripomoglo tudi k Tvoji prerani smrti. Toda dan plačila ne izostane. Prišel bo tako zaželjeni trenutek, ko bo mo pregnali črne gavrane in ponosni Sokolski dom, katerega Si sezidal s tolikimi žrtvami, bo zopet služil svojemu namenu. In takrat bo šele dosegla Tvoja duša zaželjeni pokoj.
Vsi, ki smo Te poznali, Ti ohranimo blag spomin. Zdravo!	M
iz notranjega ministrstva.
Za inšpektorja ministrstva notranjih poslov sta imenovana: županijski inšpektor mariborske županije dr. Stanko Majcen in županijski svetnik ljubljanske žu panije dr. Rudolf Andrejka
REPERTOAR.
Sobota, 16. novembra ob 20. uri »Ameri-kanski koncert Pavle Lovšetove«. Nedelja, 17. novembra ob 15. uri »Pi-skrovez«. Kuponi. — Ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Kuponi. Znižane dramske cene.
Pondeljek, 18. novembra. Zaprto.
Torek, 19. novembra ob 17. uri »Zupan Stilmondski*. Dijaška predstava. Nedelia v mariborskem gledališču. V nedeljo, 17. t. m. se vršita dve predstavi. Popoldne ob 15. (3.) uri se poje zabavna Leharjeva opereta »Piskrovez«, zvečer pa se vprizori znamenita Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Za večerno predstavo veljajo znižane dramske cene, za obe predstavi pa kuponi.
»Velika abeceda v marib. gledaliiiču
Ker nove dekoracije za kitajsko pravljico »Krog s kredo« še niso dovršene, Je bila uprava gledališča primorana poprej naštudirati zabavno Pagnolovo komedijo »Velika abeceda«,, ki jo danes uprizarjajo z velikim uspehom po vseh večjih mestih. Premijera se bo vršila predvidoma koncem prihodnjega tedna.
Ljudska univerza v Mariboru.
Končno moremo objaviti razveseljivo vest, da bomo pričeli s prosvetnim de-om v najkrajšem času; menda že v pondeljek 25. t. m. Mestni magistrat je sedaj pristal, da se odstopi »Ljudski univerzi« dvakrat na teden dvorana »Apolo-kina« n da se smejo izvršiti še potrebne maj-rtne preureditve. Prosimo naklonjeno nam občinstvo, da nas podpira tudi v novem lokalu z mnogim posetom, mi pa bomo skušali nuditi res prvovrstno duševno hrano. Intenziteta našega dela pa se bo morala vsekakor zmanjšati zaradi velikih stroškov, ki nam ga povzroča popravilo in stalno vzdržavanje novega ’.0' <ala. Podpore pa, kot znano, ne uživa mo nobene od strani občine. Radi tega bomo imeli prireditve večinoma teden sko le enkrat. — Odbor »Ljudske univerze« v Mariboru. —
Dnevna koncertna blagajna.
Preostale vstopnice za nedeljski koncert orkestra graške opere bodo občinstvu na razpolago še v nedeljo dopoldne od 10. do 12. v Unionski dvorani. Prosimo vse, ki tega še niso storili, da blagovolijo nabaviti vstopnice že dopoldne, to pa zato, da se prepreči običajna gnječa pri večerni blagajni. Koncert prične točno ob 20. uri, zato naprošamo občinstvo. da pravočasno zavzame svoja mesta. Dvorana bo zadostno kurjena, da ne bo nikomur mraz, ako odda površnik v garderobi. Od početka koncerta do prvega odmora ostanejo vsi dohodi v dvorano zaprti ter bodo zamudniki morali čakati v blagajniškem prostoru, ker ne mo-rcmu dopustiti, da bi netočneži motili izvajanje. — Koncertni biro. —
Sanu in počbanu u pozčrau
Ban inž. Dušan Sernec in podban dr. Otmar Pirkmajer, sta — lahko rečemo — mladostna soseda ob vznožju našega Po-lorja. Banov pokojni oče je bil narodni juditelj in odvetnik v Mariboru, tudi že pokojni oče podbana pa je bil mnogoletni zaslužni nadučitelj v Framu. Bil je bodrilni dih pri vseh učiteljskih skupščinah in konferencah. Mladost bana in podbana so torej božali in krepili svežilni dihi našega Pohorja ter valov hiteče Drave. G. podban je bil. kakor znano, tudi že veliki župan bivše mariborske oblasti.
Objavljamo dve pesmi, katere nam je poslal Obpohorski banu in podbanu dravske banovine v pozdrav:
Te dom pozdravlja — prvi ban.
Pozdravljen sin naš zemlje Drave, ko v dom kot ban nastopaš pot, naj domovini, Tebi zdrave nakloni sreče dni Gospod!
Zelenje Pohorja objelo Ti z dihi je mladosti pot in zdaj Podravje vzradostelo pozdravlja zreli Tvoj pohod.
Bog naj Te varje v volji zdravi, naj varno giblješ »Drave brod«, da vodi, nosi k sreči pravi nam kralja, Tebe in naš rod!
Podbanu dr. Otmarju Pirkmajer v pozdrav.
Ob Pohorja zelenih gajih mladosti dih Ti je zorel, ob Pohorja svežilnih slajili si duha se moči navzel.
Odseve volje Tvoje zdrave, pa duha jasni Tvoj obzor — ve prav ceniti »zemlja Drave«, saj svital si nam Maribor.
■M*
Pozdravljen mož, v značaju jasni, k radosti giblje Tvoj prihod! Sovaruh banovine krasne.
Bog ščiti Tebe in naš rod!
Obpohorski.
•b S. uri
Nadalja
PLESNA ČA3ANKA
ttH
V PALAIS DE DANSE
Ruska vas.
Kdo se ne spominja s prijetnim občutkom na ta prekrasni film ruske umetnosti! Svoj čas ga je predvajala ZKD v Grajskem kinu In od tedaj je vedno povpraševanje, kdaj ip zopet prišel ta lepi film. Splošna sodba je, da je Ruska vas ali Vas greha najboljši film, kar jih je v zadnjih letih vidci Maribor. Ta kritika ni bila izrečena le od prijateljev filmov — tudi mariborski poznavalci fotografičnih posnetkov trde, da so v Ruski vasi nedosegljivi naravni posnetki. Poleg očarljivih slik pa vas zadivi popolnoma naravna igra ruskih umetnikov. To redko umetnino — Ruska vas — zopet pred vajamo v Grajskem kinu v nedeljo 17. in še 18. in 19. tm. ob 6.30 in 8.30. Film spremljajo balalajke in rusko petje. —
Dar Jugoslovenskl Matici.
G. Čebokli, pekarnar na Glavnem trgu, je daroval Jugoslovenski Matici Din 107. — iskrena hvala! Odbor. —
Vsakdo 568
potrebuje dobrega urarja.
Strokovnjaška nega podaljšuje trajnost ur.
T o pa Vam nudi edino urar:
M. JLGER3EV SIN
MARIBOR GOSPOSKA ULICA 15
Popravila najhitrejše, najboljše in najcenejše.
Prodaia tudi na obroke!
Odmevi Iz Korotana.
Naši koroški pevci, ki so s takim uspe liom koncertirali na svoji turneji po Sloveniji, so poslali sedaj Klubu koroških Slovencev v Mariboru pod geslom »Od jezera do vrh planin, črez Logovas, razlegaj se slovenski glas« sledečo zahvalo narodnemu občinstvu v Mariboru: »Pri-šedši domov z našega potovanja po Va ših lepih krajih, kjer smo bili veličastno sprejeti in pogoščeni, izrekamo tem potom Vam vsem. ki ste imeli z nami toli-<o truda in skrbi za Vašo nam izkazano bratsko ljubezen, našo najprisrčnejšo za-ivalo. Ker nam ni mogoče, zahvaliti se 1 vsem osebam, ki so takorekoč tekmovale. kdo nam bo bolje postregel, Vas s tem prosimo, da ob prvi priložnosti izročite vsem tem damam in gospodom našo najiskrenejšo zahvalo. Vaša gostoljubnost nam ostane v neizbrisnem spominu. Sprejmite od nas vseh naše uda-nostne pozdrave. Podpisi:	predsednik
pevskega in izobraževalnega odbora, starosta in pevovodja. —
Usoda Maribora je bila stvarno odločena v našo korist dne 23. novembra 1918. V spomin na ta dan proslavi naš 45. pešpolk dne 23. t. m. svojo slavo. Služba božja in rezanje kolača bo ob 10.30 dop. na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra na Meljski cesti, popoldne pa bo tamkaj še vojaška vesoljca. —
Koncert gospe Pavle Lovšetove.
Še enkrat opozarjamo na nocojšnji koncert odlične koncertne in operne u-metnice ge. Pavle Lovšetove. ki bo pela pesmi s svoje lanske znamenite koncertne turneje po Ameriki. Pri klavirju gosp. prof. Mirk. Koncert se vrši za ab. B, do-čim prejmejo ostali abonentje kako drugo prireditev. —*
Živinski sejem v Mariboru.
Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 12 konjev, 10 bikov. 130 volov, 397 krav in 8 telet, skupno 557 komadov. Prodanih pa je bilo 305 komadov, med njimi 29 za izvoz v Avstrijo. Povprečne cene: debeli voli kg žive teže 8.50—9, poldebeli 7—8, plemenski 5—6, biki za klanje 7—9.50, debele klavne krave 9— 10, plemenske 6—8, za klobasarje 3.75— 4.50, molzne 7—8, breje 7—8. mlada živina 7.50—9 Din. **.
Sokolska akademija 30. novembra.
Narodni praznik 1. decembra slavijo sokolska društva širom države tudi kot sokolski praznik. V vseh naših mestih in trgih združijo sokolske prireditve tega dne vse narodno občinstvo. Ljubljana, Celje, Kranj itd. prirejajo akademije, na katerih skušajo podati najboljše, kar premorejo. Ako imajo nastopi na prostem namen, pokazati sokolsko delo na široko, kažejo akademije v izbrani obliki uspehe stremljenja ne samo po zdravju in moči, temveč tudi po lepoti in harmoniji. Posebno Maribor je na svoje sokolske akademije lahko ponosen. Ljubki nastopi dece se menjujejo z elegantnimi ritmičnimi vajami članic, s težkimi sestavami članov, in z vrhunskimi izvedbami na orodju, ki morajo vsakogar zadiviti. Akademija 30. novembra bo veren odraz intenzivnega dela v našem sokolskem društvu, ki se je pokazalo že na letošnjem javnem nastopu. Vstopnice so že v predprodaji v trgovinah Bureš in Majer. Preskrbite si jim čimprej!
Policijska kronika.
Od petka na soboto je bilo aretiranih pet oseb: F. P. radi hudodelstva tat> vine. Bil je izročen sodišču, skupp0 z dvema tovarišema, ki sta osumljena. da sta v minuli noči ukradla \t stanovanja natakarja Ikanoviča zimsko suknjo in jo zamenjala s staro. Natakar je oškodovan za 1200 Din. ;
mn
HHl
lina
sprejme
zdrave
vajtabmptačnopf^opnoU}**®
Kavarna »Evropa«, Aleksandrova c. 45»
V soboto in nedeljo opereta »Gejša«, magične predstave itd. V nedeljo popol* dne ob 4. uri familijarne predstave. —
2962
Za jesen in zimo KARO čevlH. VI.
Petainova očala so najbollia!
Doraščajočl mladini
nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Jo sefove grenčice«, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkib in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josoto-va voda« že pri malih, največ težko za-gatenih bolnikih. »Franz Jofesova yod»« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah itt špecerijskih trgovinah.
Izredni občni zbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico se bo vršil v nedeljo, dne 17. novembra* ob 9.30 dop. v Gambrinovi dvorani. Predmet: Stališče društva napram no;
vemu proračunu mestne občine Manbo •
1. Nameravana obdačba parceh vrto , njiv* stavbišč, gramoznih jam, žarnic • dr ? 7vtfanie gostaščine. 3. Slučajnosti*
Vabijo se vsi lastniki hiš in posestev
mestnega rajona, da se zborovanja polnoštevilno in sigurno udeleže. — Odbor.
primarij dr. Černič Mirko
specialist za kirurgijo se je preselil »* ordinira v sanatoriju v Mariboru, Gospo* ska ul. 49 (tik gimnazije), tel. št. 235 . od 8.-9. in od 13.30-15.
V Marinom, <fqe T6. XI m.
V f C !! 1? W f r
Šolska Izobrazba In razvoj
kulture
PREVREDNOTENJE SOCIJALNIH POLOŽAJEV. — RAZVOJ NAVZDOL IN NAVZGOR. — DOLŽNOSTI MLADINE IN STARŠEV.
Na zadnjem izrednem občnem zboru trgovskega gremija v Mariboru se je, kakor smo že poročali, vršila ostra debata zaradi sprejemanja trgovskih učencev in učenk. Večina uvidevnih in z duhom časa napredujočih trgovcev je tu javno dokumentirala, da stavi razvoj novodobne kultur' na posameznika toliko novih in nepričakovanih zahtev, da jih more zmagovati samo oni, ki ima za to potrebno formalno šolsko podlago. Zato je ta skupina tudi zahtevala in sklenila, da se smejo v bodoče sprejemati v uk samo taki učenci in take učenke, ki so z dobrim uspehom dovršili vsaj tri razrede meščanske ali srednje šole.
Dasiravno pa ta sklep ni nov, saj so ga pred mariborskimi trgovci sprejeli tudi že ljubljanski in drugi, je vendar zelo zuačilen in pomemben, ker nam praktično odgrinja pogled na ono razvojno nujnost, ki jo je teoretično videl že vsakdo, ki se količkaj peča s problemi naraščajoče kulture in njenih posledic. Vti-kajti glavo v pesek spričo modernega raz voja posebno zadnjih let, bi pomenilo igrati politiko ptiča noja. Treba je namreč samo, da se ozremo na naše meščanske in srednje šole, da poštejemo razrede in učenke ter učence, pa bomo takoj uvideli, da se z neverjetno naglico bližamo času, ki bo popolnoma preuredil dosedanjo socijalno razvrstitev posamez nlkov in stanov. Hiperprodukcija inteligence je že sedaj pri nas tako velika, da sama po sebi potiska dosedanje socijalno višje stanove na nižja mesta. To se pravi, da prihaja vedno več ljudi z višjo šolsko izobrazbo na nižje sistemizirana mesta. Tam, kjer so bili še nedavno ljudje s samo osnovno šolo, so danes nameščeni že večinoma ali pa izključno le taki vsaj z nižjo srednjo ali pa z meščansko šolo. Na službene položaje s poprejšnjo nižjo srednjo šolo prihajajo dovršeni absolventi srednjih in srednjih strokovnih šol, na one z maturitetnimi ^Pričevali pa akademiki.
V državnih in drugih javnih službah se v° značilno premikanje socijalnih položajev danes še ne občuti tako kakor v Pnvatnih, a čutilo se bo kmalu tudi pri nas prav tako kakor se na primer čuti v južnih delih naše države, kjer minevalo pravkar Časi, ko je mogel tudi nameščenec brez kvalifikacije doseči mesto,
namenjeno za kvalificirance. Razvoj gre neusmiljeno v določeno smer navzgor, in kjer so danes absolventi nižjih srednjih šol, bodo v dogledni bodočnosti že sami maturanti, na mesta maturantov pa pridejo akademiki. Do nedavna so naši trgovci in obrtniki prihajali skoraj izključno iz osnovnih šol, danes pa imamo med njimi, posebno med prvimi, že celo vrsto absolventov nižjih in višjih srednjih Šol, trgovskih šol, trgovskih akademij, obrtnih in strokovnih nižjih, srednjih in celo visokih šol, a v uk se bodo tudi formelno sprejemali samo absolventi vsaj meščanskih ali nižjih srednjih šol. Pot absolventov osrednjih šol je v trgovski in deloma tudi že obrtni stan za vselej zaprta. Prav tako ali še veliko bolj se pa to čuti pri trgovskih in drugih privatnih nameščencih. Kjer so poprej bili samouki, so danes le še ljudje vsaj s trgovsko šolo, trgovsko akademijo ali celo še višjo splošno oziroma strokovno izobrazbo.
In baš v tem premikanju socijalnih položajev je danes morebiti vso jedro krize naše inteligence. Vzgojena v tradiciji vrednotenja stare razvrstitve položajev, ko je človek z gotovo izobrazbo dobil po starem pojmu odgovarjajočo ali celo višjo zaposlitev, se ne more vživeti v nove razmere in v novo socijalno razvrstitev, ki tlači višje na nižje, ne pa narobe, kot je bilo mogoče nekdaj in celo še nedavno. Ta razvoj bo pa šel dalje svojo pot, nikdar več na nižje, ampak vselej na višje in gotovo ni več daleč čas, ko bodo trgovci, obrtniki in drugi sklenili, da se bodo poslej sprejemali v uk samo še učenci in učenke s popolno meščansko ali nižjo srednjo Šolo, če se ne bo že zahtevala celo srednja strokovna šola. S tem je tedaj treba, da se sprijazni vsa naša mlajša inteligenca, v prvi vrsti pa ona, ki še poseča srednje in sorodne šole. S tem pa morajo naposled računati tudi starši, ako hočejo preskrbeti svoji deci primerno eksistenco v bodočem samostojnem življenju. Gotovo in brezdvomno pa je, da bodo tudi še v bodoče odločale pri ljudeh enake izobrazbe posebne individualne sposobnosti in nadarjenosti, toda brez formalne naobrazbe bo kljub vsej nadarjenosti in sposobnosti le malokdo dosegel svoj cilj. To se bo posrečilo samo izredno redkim izjemam, kakršnih noben čas ne rodi veliko.
Iz Trsta In Gorice
V torek je minilo devet let, odkar je bil podpisan rapallski dogovor. K Italijanskim vojnim pridobitvam je ob neki priliki tržaški »Piccolo« potožil tako-ie: »Vojna za dosego naravnih in zgodovinskih mej Rima je stala nacijo 600 tisoč Mrtvih Italijanov in 100 milijard lir jav-premoženja. Zmaga pa ni mogla J**ti domovini razven mest, hrepenečih združitvi, nič drugega nego kraško
“bienje in tirolske rupe «
•
.poračun tržaške pokrajine za leto yj0 izkazuje dohodkov in enako Izdat-°v 27.559.945.70 lir. Vsi deželni prora-Un> morajo po ukazu iz Rima ostati v .^vnovesju. S proračuni so združene ve-*e težkoče, ker odjemlje novi režim m finim deželam razne davščine in avl ob enem do njih ogromne zahteve, ako preostaja za prave domače potre-sv Č ma'° denaria< Fašizem ra5| v SV0]e vedno več, zato pa dostavlja po-.	0 « proračunu, da je kako »lahko žr-
im°V|n^e* sP'oSnim interesom neizogib* zgradbo avljatičnega pristanišča Bon « “vbo morala dežeIa odSteti državi ima	Iir- Za *Le*° Na*lonale«, ki
denti	u po odst°Pu azilov »Italiji Re-
v nrm-a* mejl novo naI°*0, ie določen ^proračunu prispevek 10 tisoč lir.
Sine Toniva kota.
grandiozen v«|«f||m z vsebino O«i.iV',0v.nMn,ne Istoimenske povesti! 2w» B« >n polam sami sodita!
KINO UNION. Tal. 2329.
2411 prošenj za izpremembo priimkov je predložila lani tržaška fašistična zveza prefekturi. Nekateri fašisti so se zelo branili ali končno so se morali udati vsi. Tajnik Cobolli pravi, da pomeni za odrešeno ozemlje posebno čast oni dekret, ki odreja poitalijančevanje priimkev, češ, tuj priimek, ki ga nosi kak Italijan v Rimu, ima drugačen pomen in vrednost kakor pa tuj primek v Trstu ali na Reki. •
Ob priliki obletnice rimskega pohoda so bile otvorjene v Istri vojašnice za orožnike v Libinu, v Barbanu, v Velem Lošinju, v Iloviku, v Unijah, v Svetvl-čentu in v Umagu. Te vojašnice stanejo 988 tisoč lir. Prejšnja leta zgrajene orožniške vojašnice so požrle že ogromno deželnega denarja, treba bo pa še novih izdatkov, ker se Število orožnikov v Istri množi leto za letom.
Za konserviranje rib delujejo tvornl-ce v Isoli, Kopru, Umagu, Novemgradu, Rovinju, Fažanl, Cresu in Malem Lošinju. V teh tvornicah je zaposlenih več tisoč domačinov. Za te tvomice lovi ribe nad tisoč ljudi. Ribarstvo se drugodi ’c-po razvija, ob istrski obali pa zastaja Tre ba moderno urejenih zgradb in strojev za prirejevanje rib in če se ne otvorl kmalu temu proizvodu pot v inozemstvo, bo zajela lakota tisočo >rebivalstva ob istrski obali.
V Puli se je vršila razprava proti trem italijanskim mornarjem radi nepokorščine na krovu parnika »Hilda« v Odesi in v Novem ob Črnem morju. Mladi fantje iz Genove N. Sportiello, N. Cianciarusso
.... ram
JVOJih	dr
v
Vaš« deca pride v dotik z drugimi
otroki v šoli, na prostem, na igrišču in na ulici, tedaj povsod. Onesnaži si in napraši obraz, roke, noge in vse telo. Milijoni nevidnih kužnih klic škodijo zdravju vaših otrok. Zato jih umivajte vsak dan po večkrat in jih okopajte čim največkrat z. milom Albus za umivanje/ Milo Albus za umivanje se obilno peni in razkužuje, ni pai-fumirano in je zato znatno cenejša
:ivam
Ravnajte te po našem naavetu in hvaležni nam boste, posebno ko boste videli svoje otroke idra-ve in veselo razpoložene, za kar se bodo imeli zahvaliti
MILU ALBUS w.JZA UMIVANJE
3SS8B
Dobita pa v vsa h Ireovlmsh.1
in A. Olivieri so peli v decembru 1928 subverzivne pesmi in pred poveljnikom ter častniki so kričali: »Tu smo v Rusiji, ki je zemlja svobode, pa se nič ne bojimo vaših groženj, ker poznamo ruske zakone«. Za ukaze se niso zmenili. Razhičenč fante so končno prijeli,, jih pripeljali domov in postavili pred sodnike v Puli. Obsojeni so: Sportiello na deset mesecev, Cianciarusso na eno leto in sedem mesecev ter Olivieri na eno leto in tri mesece zapora.
*
211etni Pavel Lapanje in 361etni Ivan
Tušar sta šla čez mejo brez potnih listin.
Sodišče v Gorici je obsodilo in contuma-
tiam: Lapanja na 5 mesecev zapora in
na plačilo globe 490 lir ter takse 240 lir,
Tušarja pa na 5 mesecev zapora in na
plačilo globe 380 lir ter takse 240 lir.
«
Briška rebula je danes cenejša kot vipavsko vino, ker je bil letošnji pridelek v Brdih jako obilen in so mnogi vinogradniki prisiljeni, prodati vino za vsako ceno. Rebulo ponujajo po L 1.20, vipavsko vino gre po L 1.40 do 1.50. Močnejše briško vino stane L 1.80. Kupčije ni skoro nobene. V goriških gostilnah točijo nova domača vina po L 3.20 do 4 liter.
Šport
SK Ilirija v Mariboru.
Jutri popoldne gostuje v Mariboru moštvo prvaka Slovenije SK Ilirija, kije v jesenski sezoni ponovno zavojevala v borbi s »Primorjem« vodilno mesto v slovenskem nogometu. Kljub temu zcle-no-beli še niso dosegli forme, ki jih je v letih monopoliziranega prvenstva odlikovala pred domačimi protivnlki. Moštvo e docela preosnovano. Mlade moči pa obetajo v prihodnjosti najmanj to, kar je bila Ilirija pred dveml, tremi leti.
Njen nasprotnik SK Rapid je moštvo starega kova, rutiniranih igralcev in izredne požrtvovalnosti, kar je dokazalo tudi minulo nedeljo, ko je tekmo na tujih tleh izgubilo z rezultatom 2:1 za Ilirijo.
Revanžna prireditev bo brez dvoma nudila zanimiv nogomet. Sodil bo gosp. Nemec.
Predtekmo pa bosta odigrali moštvi gardistov Rapida in GAK iz Gradca. So-
Primarij Dr. Jos. Benčan
specllalltt u ženske bolezni in porodništvo v ■•riboni, otdinlr* od 17. novembra 1929 v poslopja firme Scherbaum, Trg Svobode 6, nasproti Grajske kleti.	2924
dil bo g. Ermenc. Drugih športnih prireditev jutri ni.
Rokometna tekma.
Jutri ob 11. dop. gostuje v Mariboru rokometno moštvo graškega kluba Kast-ner &. Ohler, ki je minulo nedeljo premagalo domače moštvo Železničarjev v razmerju 5:2. Nadejati se je, da bodo dolnjimi na lastnem igrišču izsilili še boljši rezultat. Predtekmo bosta odigrali prvo in rezervno moštvo SK Železničarja. Pričetek točno ob 10. dopoldne, polčas pa bo trajal le 30 minut.
Združeni prireditvi bosta brez dvoma nudili športni publiki mnogo zadovoljstva, zlasti pa rokomet, ki ga domačini kljub začetniški praksi že prav dobro obvladajo.
Rapid dobi zabrano.
Po ISSK Mariboru dobi tudi jesenski zmagovalec v mariborskem okrožju SK Rapid zabrano igre od podsaveza. LNP ga je kaznoval z dvomesečno zabrano nastopa, ker je igral igrač Kampič Jože, verificiran za ISSK Maribor, v rezervi Rapida prvenstveno tekmo proti rezervi ISSK Maribora. Zabrana traja od ponedeljka naprej, tako da se jutrišnja tekma še lahko vrši.
Svoboda bo črtana Iz JNS.
Mariborski klubi so na dnevnem redu sej LNP. Po »Rapidu« in »Mariboru« pride na vrsto še »Svoboda«. SK Svoboda že dalj časa ni poravnala članarine JNS-u, radi česar je predlagana v črtanje. Ni upanja, da bi JNS umaknil svojo zahtevo.
/mučarjil!
sigurno in prijetno vožnjo dosežete samo z
KARO-SKI-ČEVLJI
KOROŠKA USTA 1»
5Tr«n l
^larThorsV? VFCfpvik fufrai
V Mariboru, dne 16. XT. 1029.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodavlnskl roman iz starih Benetk 218
»Gospod, jaz se ne motim nikoli, zato ker trdim vedno samo to, o čemer spm se res sam prepričal . . . posebno kadar gre za tako odlične osebe in tako važne stvari.«
Dožev obraz se je razjasnil kakor temno, oblačno nebo, ki ga nenadoma prodre žarek vedrega solnca.
In to se je zgodilo tako nenadno in neprikrito, da je kar streslo Džennara.
»Nisem si mislil,« je dejal sam pri sebi, »da se zna Foskari tako silno bati!«
Dož pa skušaje po sili ohraniti hladnokrvnost, ki je pristojala njegovemu dostojanstvu, je povzel:
»Neizogibno potrebno je. da aretirate Rolanda Kandiana in ga izročite sodišču.«
»Postavil se je izven zakona. Sprejel je poveljstvo nad pravcato armado razbojnikov.«
»Dokler je ta človek svoboden, preti republiki neprestana nevarnost. A žal, bojim se, da jo je popihal za zmerom in da se mu bo posrečilo uiti roki republikanske pravice.«
»Vaša visokost naj bo pomirjena,« je dejal Dženna-ro s čudnim glasom.
»Roland Kandiano se bo vrnil.«
»Ako se to zgodi, storite, kar le morete; dam vam polno pooblastilo.«
»Pazite, visokost; s tem mi zaupate mogočno oblast. Polno pooblastilo, čeprav samo začasno, pomeni, da se mi mora pokoravati celo generalni kapitan.«
»Vem to; ostanem'pri svoji besedi.«
Dož je vzel pergament, napisal par vrstic, podpisal se, pritisnil svoj pečat in pomolil listino Džennaru, ki je vzdrhtel od globoke radosti.
»Zdaj pa visokost,« je dejal nato policijski načelnik, »govoriva o zaroti, ki vam dela toliko preglavic. Rekel sem vam že, da so se vršile nepotrebne aretacije.«
»Koga je bilo pa treba aretirati?« je vprašal dož in vztrepetal.
vil:
V tem trenotku pa je vstopil službujoči lakaj in ja-
Dož je zamahnil, češ:
»Takoj.«
A Džennaro, kakor da ga je navdahnila nenadna misel, je stopil k Foskariju in mu rekel tiho:
»Zdi se mi da bi bilo koristno, če bi vaša visokost sprejela generalnega kapitana takoj.«
Foskari je pomeril policijskega načelnika v globokim pogledom; nato je dal znamenje odhajajočemu lakaju, vstal, dvignil bližnjo zaveso in rekel Džennaru:
»Stopite semkaj. Pozneje nadaljujeva najin razgovor.«
»Tako menim,« je dejal Džennaro hladnokrvno.
Dož je spustil zaveso nazaj in se vrnil na svoj sedež ravno v trenotku, ko je stopil Altieri v njegov kabinet.
Altieri se je naklonil dožu, rekoč:
»Misiji sem, da najdem tu policijskega načelnika.«
»Odšel je pravkar, dragi moj. Toda če je treba, ga dam p«tlicati'nazaj.«
»Ni potreba,« je dejal generalni kapitan ter se spustil na doževo znamenje v drug naslanjač.
Altieri se je bil vidno postaral. Bele nitke so gledale na sencih iz njegovih črnih las. Delal je vtis, kakor da so črte njegovega lica pogrobele, glavne poteze pa so bile ohlapnile in izginile; samo oči so gorele pod košatimi trepalnicami še vedno z neznosnim žarom, in v trdih gubah na čelu se je izražala neomajna, srdita volja kakor nekdanje dni.
Strašne skrbi so razburjale dušo tega moža.
Zarota, ki jo je snoval, je stala tik pred svojim uspehom.
In vendar ni bil zadovoljen; a vznemirjalo ga ni vprašanje, kak bo konec te aventure, nego izvestne podrobnosti priprave same. Kajti ta zarota ga je zapletla vase skoraj proti njegovi volji; nato je postal brez resnične lastne želje njen poglavar, dokler se ni vsa usoda tega resnega podjetja naslonila na njegove rame.
Res jt bila ta stvar v uteho njegovi slepi častihlepnosti.
V svesti si. da postane kmalu dož, je Altieri — v tistih časih, ko je doževska krona dajala nosilcu suverensko oblast — sanjaril o še bolj brezmejni obla-
sti. Kakor toliko drugih pred njim in po njem, je tudi on hlepel, dn bi izrremenil diktatorsko načelstvo države, ki se ga je hotel polastiti, v kraljevsko dostojanstvo.
Toda zakaiso se mu'ponujale vse te reči s toliko lahkoto? Zakaj so se mu prihajale prostovoljno ponujat take. prTčne osebe, ki jih je smatral dotlej s tako bojaznijo za svoje nasprotnike?
V organizaciji njegovega načrta je bilo nemalo temnih točk: včasih se mu je zdelo zares, da skrbi neznan, naklonjen anvel ža njegovo bodočo slavo.
Drugekr 5 si je domišljal, da ve Foskari že dolgo časa vse, a se igra z njim in ga pušča v popolni brezskrbnosti, da ga udari v zadnjem trenotku.
Takrat so se stisnile njegove pesti; navdala ga je krepkejša volja in gnevna želja po boju.
Še težji je delala duševni položaj strastna ljubezen do Leonore.
Kakor se bo bralec kmalu prepričal, si je ta strast ohranila vso tisto silo, ki jo je imela, v dneh, ko se je Altieri pogajal z Dandolom za kupno ceno.
Toda njeno srce je bilo kakor zazidan hram.
Bal se je Leonore; bili so celo trenotki, ko je mislil, da jo sovraži. Prepričan pa je bil, da mu podleže mlada žena v trenotku, ko ji ovenča glavo z doževsko krono.
»Potomka dožev je,« si je mislil neredkoma. »Morda je ljubila Rolanda zato, ker je vsa verjetnost obetala, da postane dož; morda bo ljubila tudi mene, kadar bo videla, da se nihče v vsej republiki ne more primerjati z mano v pogumu in mogočnosti!«
Srečni izid zarote je torej pomenil za generalnega kapitana dvojno zmago.
Zavojevanje oblasti, zavojevanje ljubljene žene... ta dva cilja se družita, objemata iri podpirata drug drugega češče. nego si človek misli; in kjer trdi trezni zgodovinar: »častihlepnost!« je pripovedovalcu marsi-kod dovoljeno odgovarjati: »ljubezen!«
Tak je bil Altieri tisti dan, ko je stopil pred doža, ki ga je najprej ostro pomeril z očmi, pripravljen morda natihem, zabosti ga, ako mu šine v glavo le najmanjša sumnja.
»Prav, da ste prišli, je rekel dož. Vaša navzočnost, prijatelj, je izmed tistih reči, ki so mi v največje veselje; toda, dovolite, da vam očitam, vaši poseti prihajajo od dne do dne redkejši.«
MALI OGLASI
Zanesljivi nasveti
posredovanja v stanovanjskih zadevah, rodbinskem zavarovanju (za preskrbo stanovanj, ceneno zidanje, posojilo) prometu posestev, zaslužku, gospodar skih, zdravstvenih, zakonskih, sploh važnih življenskih vprašanjih — najceneje preskrbi tudi naročila: Posveto valnica »Marstan«, Koroška 10.	2951
Prvovrstna domača hrana
na željo tudi brezmesna (vegetarična) ali po naročilu. Za abonente: 12.50 (tudi samo kosilo 7.50). Dnevno sprejema abonente: Brezalkoholna restavracija: »Pri zvezdi« (Anica Ljubi), Taborska št. 11.	2950
SpecUalni kruh — naročniki.
Izdeluje tudi sicer priporočljiva pekarna Glogovšek, Smetanova ulica. Naročila: »Marstan«, Koroška cesta 10.
2949
Prodam
dve krasni veliki rokoko podobi v širokem, zlatem okvirju, lepo veliko stensko omaro za cigare, elegantno popolnoma novo posteljno perilo, prevleka za blazine in odeje in skoro nov cilinder. Lekarniška ulica 2 II. 2953
Soba, v vili pri parku
se takoj odda gospodu. Trubarjeva ul. 11 I.	2948
Separlrano, meblovano sobo
z elektriko takoj oddam. Primorska ulica 3, nasproti gostilne Žohar. 2957
Domače klobase (fureš) krvave, jetrne in pečene. Hotel Mariborski dvor. Oset.	2955
Šiviljska pomočnica in učenka
se sprejme, št. 2.
M. Šimenc, Trg Svobode
 	_.............................  2956
Dve električni peči ugodno na prodaj. Vprašati v upravi lista.	  2945
Gospodična
sprejme na dom pisarniška dela. Naslov v upravi »Večernika«. 2966
Dobro ohranjen gonilni jermen
30 m dolg, poceni na prodaj, vprašati: Koroška c. št. 46.	2963
Vrata 277x90x16 z nadlučjo,
trodelno okno 181x161x16 v nadlučjo, okno z šaluzijami 149x100 in vrata 225x130x62 na prodaj, vprašati: Koroška c. 46.	2964
Dinamo
220 voltov, 15.1 amper 3.5 konjskih sil, poceni na prodaj, vprašati: Koroška c. št. 46.	2965
Soba opremljena
ev. za 2 osebi se takoj odda, Tomšičeva 32. Vila Angela, pritličje. 2958
Kontoristlnja,
popolnoma samostojna korespondenti-nja, dobra računarica in knjigovodkinja se sprejme pri železarni v Dravski dolini. — Ponudbe na ravnateljstvo Mariborske tiskarne d. d., Maribor.
ODEAL«
2959
Parna oralnica ’n kem. čistilnica
Cern...la: Frankopanoma 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomever Gosposka 39.	2286
Mirni zakonski par
brez otrok išče do 1. decembra večje stanovanje v bližini glavnega ali koroškega kolodvora. Naslov v upravi lista.	2944
Oddam lepo sobo gospodični,
Prešernova ulica 2 I, vrata 7.
2961
Eksistenca.
Dobro idoča obrt se radi izselitve za Din 60.000 proda. Avto ter stanovanje zraven. Naslov pove upravi lista.
2932
Stanovanje,
moderno opremljeno, v enodružinski vili in velikim vrtom oddam takoj. Pisarna »Rapid«, Gosposka ul. 28.	2933
Separlrano, lepo raeblirano sobo
za eno ali dve osebi, eventuelno z upo* rabo kuhinje oddam. Betnavska cesta št. 67.	2929
Štedilnik,
bel, dobro ohranjen, prodam. Glavni trg 12.	2922
Lenarška autoprometna družba
sprejme takoj ali najpozneje do 1. decembra 1929 zanesljivega šoferja z najmanje dvoletno prakso za progo Sv. Lenart—Cmurek. Zahteva se tudi narodna zanesljivost. Ponudbe na družbo-	2940
Dajte avtomobile,
motorje, in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točne in po brezkonkurenčnih cenah. A. Komel/mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	III
Najvišie cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Ilger-ja sla, Maribor Gosposka ulir.a 15.	1548
Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-nio Ambrožič Graiska u! 2	2231
Krasne ple ene obleke
v veliki Izbiri, po ,zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Cenjenemu občinstvu, vsem prijateljem in znancem naznanjam, da otvorlm z današnjim dnem v Cankarjevi ulici št. 30
TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM
v zvezi s tobačno trafiko. Skrbel bom, da bom nudil cenj. odjemalcem le prvovrstno in zmiraj sveže blago po zmernih cenah.
S svojimi dolgoletnimi izkušnjami v tej stroki morem jamčiti za solidno in točno postrežbo v vsakem oziru. Pros m, da se sami prepričate o kakovosti blaga, kakor tudi, da si ogledate na novo urejeni in okusno opremljeni lokal. Priča-rovaje obilnega in pogostega obiska, se priporočam cenjenemu občinstvu
z odličnim spoštovanjem:
2925
ANTON HAAS
trg. z mešanim blagom, Cankarjeva ulica 30.
tovarniška zaloga er:la in VOLNENIH PLETENIN
kr ■	i,
ZATO, PRI NA l. EC J j’ IZBlkl, ZREDNO
. - -
er. .f.
305
* f
*
5PECDALNA ZALOGA
SAMOVEZNIC
OTVORITVENO NAZNANILO I
Cenjenemu občinstvu javljam najvljudneje, da sem otvoril v novi Scherbaumovi zgradbi
V Mariboru, Trg Svobode St. 6
HIT
Kakor doslej, se bom trudil tudi v bodoče svojim	|§
cenjenim odjemalcem točno postreči le z najboljšim	§§
in najcenejšim blagom. Priporočam se za cenjeno	!§
naklonjenost J O S. Moravec 1
Izvanredna ponudba. 29ce
Za deževni letni čas priporočamo, d* si nabavite
kožno pelerino za dež
(H. O. O. V.) iehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepuSia mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in spoit.
Reklamna cena s posebno kapuco In olullom samo 70-— Din Iranko, xacarln|ena, poslana po
poštnem povzetju. 2 kosa 138 - Dia.Razpošilja A. MAUIK, export, PRAHA XII. Londonska 57. (Ce ne bi majala, jamčim zameno.)	Naslov	natančno	napisati.
I Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem
krznarsko delo
po najmodernejših modelih in brezkonkurenčnih cenah. Pozori Pii nakupu krzna se daje brezplačne informacije.
Josip Žunkovih
krznar
Maribor, Koroika cesta 47.
Nainovejši
modeli
Damski
plašči
Din 495 — * Din 670 -' Din 760 Din 950 -1
-
SV
JUTURA
MARIO
Za hladne dneve toplo perilo
Trikot perilo Oblekce za otroke Reform hlače Nogavice in rokavice Moderni volneni telovniki Jopiči in puloveri
Največja izbira, Cene nizke 56f.,
C. BUDEFELDT
Maribor, Gosposka ul. 4-6
P. n. občinstvu naznanjam, da otvorim v soboto dne 16. novembra 1929
restavracijo in kavarno
hPR0MENAD0”
v Tomšičevem drevoredu.
Prizadevala si bom zlasti z najboljšim vinom ter točno postrežbo cenj. goste postreči.
Se priporočam in prosim za obilen obisk
mi -	Angela	Cajnko.
Exportna hiša „LUNA‘
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdeika
otročje nogavice od	Din	5-—	naprej
damske nogavice od	Din	7-—	naprej
moške nogavice (sokni) od	Din	6*—	naprej
vezenine od	Din	1'—	naprej 288
čipke od	Din	1—	naprej
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za „dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Ctvlie za -dom, čevlje zj telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim : kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače f>o brezkonkurenčnih cenah. Torbice, nahibtrvke, škatlje za peresnike. t*ble itd, v veliki izbiri.
ZEISS
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
MARIBOR, GOSPOSKA 5
Usniate rokavice in volnene nogavice kupite
najboljše in .po zmernih cenah pri F. Podgoršek-ovetn nas)
F. Bela, Maribor
Slovenska ulica 7
MMIMMMMMMM
iiaite m
aaaaaaaaaaaaaaaaa—
Novo otrvorjena trgovina drv In premoga*
29}6	komisijska zaloga,
KoroSčeva ulica 23
(Accetto) ter zastopstvo: Tvornice rolet, „Proiorija* Oroslavje Žigov in kartotečnih omaric patent »Sofra* za knjigovodstvo, 1. Soklič.
Agentura in komisija Franc Jarh
Potniki za razpečavanje raznih predmetov se sprejmejo.
i
AMERICAN HEATMG
je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna pat sedanjosti. Na 100 m* porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Ze drugo leto so stroški poplačani! Ne zamudite, se poprej pri ,,American Comer-cial Agency“, Maribor-Krževina, Praprotnikova ul. 200 prepričati!
Zahvala.
Vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitku v Rajhenburgu in Mariboru našega na tako tragičen način preminulega soproga, očeta, tasta, strica in brata, gospoda
Rudolf-a Arzeniek-a
strojevodja dri. železni«
izrekamo tem potom našo najizkrenejšo zahvalo.	2928
MARIBOR, dne 14. novembra 1929.
Rodbina Arzeniek.
0J
' ll	^	^	odjeninlceJ
Itotumje ntcUfaunje*
£axtiyJj v&UMl nefirped£J<j>
l
* IS ■ _
^ i 4
Povprašaj elektvo -stpo/cov-njaJca,
KarfKrtrsKI V F C F T7 ! IT T.taf
Želite sigurno vožnio?
!!■ ^rr,B
SPECIJALNEJHIME
za naJe slabe ceste
Made in England
CENTRALA ZA JUGOSLAVIJO: ZAGREB, HOTEL ESPLANADE, DOBI SE PRI „JUGU“, MARIBOR, TATTENBACHOVA14.
V trgovini
z drvavni in premogom
Gospojna ulica 3, dobite vsakovrstno kurivo po najnižjih cenah.	2968
O. HETZL
^joški. ženske, stari, mladi I
Vam viem je naše znana PLETARNA se to simo prlpravil«l\veliko Izbiro toplih pletenih SS88
Z NESKALJENIH UŽITKOM
poslušate vse evropske postaje z radio napravami pri znanih znamk:
RAOIONE. INGELEN. PHILIPS. BERLINER. KAPSCH
ODOL
ki jih vedno preizkušene dobavlja
RADIO UUBIJANA, PODRUŽNICA MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 37
Zahtevajte naš novi veliki cenik!	2947
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi
najugodneje
in kupi ODOL steklenice<
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
Vse ix čiste volne in teko poceni, kakor ie dosedaj nobeno leto. Zato pa prt dno te reži kupite, sl oglejte to
UPI liffl 7HLMSI) v pietaini M. VEZ3A C
I LllillU LflbUVU Maribor, Vetrinjske ulica 17
P*OS«kHtir*»nf»	I Cenjenim damam naznanjam d* sem preselil* svoj
■■■■■■■■■■■■■■■ damski salon s klobuki iz Krekove ulice 6 v
Kopališko ulico St. 2
v novo Scherbauraovo zgradbo. — Moja dolgoletna praksa mi daje možnost, postiečl svoje cenjene odjemalke z vedno novimi modnimi OOQa	klobuki.	Preoblikujem	In	mordeniziram	vse	vtste	klobukov	po	n*l-
noveli modi In najnižji ceni. — Z« prav obilen obisk ie prlporoč*
ŠTEFANIJA K A SL, »SALON ŠTEFANIJA”, MARIBOR, KOPALIŠKA ULICA V
Koiuhovinasti plašil
in krzno za obSIve novo dospelo.
Krzno od Din 30*— naprej.
K. GrSnitz, krznar, Naribor
Ooseoska ulica 7.	3658
Edison Bell Penkala d. d. Zagreb
Preskrbite se za biižaiofo zimo $ Dostelinino od tvrdke
Gramofoni
gramofonske piošie
znamke Edison Bell Penkala, HIs Masters Volče Columbia
Tudi na dolgoročna odplačila na obroke! Zahtevajte brezplačne cenike!
MARIBOR
'	Zgiavnlkl, pernice,
Šivane odele, odele Niv	I* Puha, madrace,
posteljni vloikl.
Priznano čisti dober polnilni materijal po vseh cenah kakor:
Dosledno oerie, ouh. ovčla volina. bombaš, ima, af rik.
Samoprodaja:
Jos. Martinz
Maribor
Gosposka ulica 18
Posebni oddelek za železno in medeno pohištvo.
2fifll
!!	Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melljoradjska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje	;;
o	in v tekočem računu, eskontira in leeskontira menice, izvršuje žlrovne in kontokorentne posle in vse druge	;;
! I	v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sptelema vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebni-	J;
! I	kov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih obrestuje najugodneje. — Za vse obveze Oblastne h ra-	J	|
nilnice mariborske oblasti limCi marlboiska oblast z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.	|	|
-1	Zato je zavod najvarnejši v celi oblasti. ■— Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.	1116	!!
11^
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavo k
Stanko Ostala v Mariboru.