List 31 Tečaj LIL t A I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom Ljubljani se plača leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogla (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu „Novic i * Ljubljani 3. avgusta 1894. t A y esi vč . ./•. v * HrV 'i mm 9 f > ^ e m è k^Sâ G * ' c M * i*1* t? • C r^f.vri ■ k - ÍTf4 J i* i ■ * i» t * «JBS i îi r » » : i t, :• f. ri il «s Nadvojvoda seto uro dopoldne jahal je nadvojvoda Viljem po cesti proti električnici železnici. nedeljo se je pripetila v Badenu pri Dunaji velika nesreča. Ob tri četrt na de- Nad- vojvoda je bil znan kot dober jezdec, ki je še zadnji čas najdivejšega konja znal ukrotiti. Nadvojvoda hotel je svojega konja naučiti na zvončkanje električne železnice in je zaradi tega jezdil prav ob železnici, ko je vlak prihajal. Vlak je prišel, in se je zavrl, ko je prišel do postajališča. Konj nadvojvode se splaši, skoči hitro v stran, visoko se spne po konci. Nadvojvoda je čutil, da nima več splašenega konja v svojih močeh, in hotel je skočiti z njega v tem kritičnem trenotku. Pri tem je pa nadvojvodi obvisela noga v levem stremenu in padel je z glavo na tla na kamenje. Konj je nadvojvodo še nekaj časa vlekel za seboj. Pri Hildegardinem mostu se je nadvojvodi izmotala noga iz stremena in obležal je v nezavesti. Nadvojvodo so prenesli prihiteli ljudje v Deisenhoferjevo gostilnico, kjer so ga položili na posteljo. Kmalu so prišli štabni nadzdravnik dr. Uriel, polkovni zdravnik dr. Hassak in zastopnik okrajnega glavarstva. Prišla je sodnja komisija, da je konstatovala, kako se je zgodila nesreča. Čez malo minut so okrog postelje nadvojvode bili zbrani jeden štabni nadzdravnik In štirje polkovni zdravniki, ki so konstatovali, da je kost na glavi zadej prebita in da so se močno pretresli možgani. Še le malo pred poludne so zdravniki dovolili, da se na Dunaja se je v tem pripeljal sloveč Se le dvornem vozu prepelje iz gostilne v svojo vilo zdravnik Weinlechner. Popoludne se je nadvojvoda toliko zavedel, da je prejel svete zakramente. Rešitve ni bilo nobene. Okrog nadvojvodove postelje so se zbrali člani cesarske rodbine in dvorniki, ob polu šestih zvečer je zaspal nadvojvoda v Gospodu. nadvojvodo zgubila je cesarska rodbina jednega naj odličnejših članov, vojna jednega najboljših prijateljev in voditeljev, prebivalstvo plemenitega dobrotnika. Posebno vojna ga bode dolgo pogrešala, kajti znano je, da ga ima naše topničarstvo največ zahvaliti, da je tako na dobrem glasu. Pogrešalo bode pa tudi dolgo prebivalstvo zlasti du- |y W najsko prijaznega in uljudnega nadvojvode. Nadvojvoda Viljem se je rodil dne 21. aprila 1827. leta na Dunaji kot sin nadvoj- vode Karola, slavnega zmagovalca pri Aspernu Ze 1842. leta imenovan imejiteljem i 4 % Sj 300 pešpolka se je nadvojvoda z vso gorečnostjo poprijel vojaštva. Posebno se je zanimal za topničarske 12. znanosti. Dne 11. oktobra 1845. je vstopil v nemški križarski red, leta 1846. je postal njegov koadjutor in dne 29. aprila 1847., v dan pred smrtjo slavnega očeta je postal generalni major in prevzel poveljništvo top- ničarske brigade na Dunaji. Udeležil se je vojske 1848. in 1849. 1. in se je odlikoval v bojih pri Sancti Lucii, Mantui in Malgheri. Nadvojvoda po bitvi pri Novari junaškemu generalu Radeckemu izročil od cesarja podeljen mu red zla tega runa. V vstaji 1848. leta je bil nadvojvoda ranjen na roki. Pri nastopu sedanjega cesarja je nadvojvoda imel nalog ta nastop naznaniti ruski vladi oktobru 1849. leta je bil imenovan sekcijskim načelnikom te danjega generalnega topničarskega ravnateljstva. Na tem svojem mestu je pridno popolnjeval svoje bogato znanje. Leta 1853. je bil imenovan podmaršalom in predsednikom posvetovanj sekcijskih načelnikov tedanjega glavnega vojnega poveljništva, dne 10. sept. 1854. je bil imenovan imejiteljem 6. topničarskega polka in leto pozneje načelnikom višjega vojnega poveljništva. V vojski 1859. leta je nadvojvoda Viljem posloval kot poljski topničarski ravnatelj in je bil za požr- tovalno postopanje svoje odlikovan z vojaškim zaslužnim križem. Ko se je višje vojno poveljništvo preosnovalo v vojno ministerstvo je nadvojvoda odložil njega na-čelstvo in postal topničarski ravnatelj v Italiji. Leta 1862. je nadvojvoda bil imenovan guvernerjem zvezne trdnjave Moguncije, sledeče leto pa velikim križanikom nemškega reda in 1864. leta imejiteljem 4. pešpolka in generalnim topničarskim nadzornikom. Leta 1866. je bil nadvojvoda na severnem bojišči. Po nesrečni bitvi pri Kraljevem gradci je nadvoj- voda z velikim pogumom in izurjenostjo olajševal umikanje vojne zadržujoč Pruse s topničarstvom in tako krijoč avstrijsko vojno Nadvojvoda je bil tedaj v boji ranjen, ali je vendar vodil dalje topničarstvo. Zaradi tedanjega pogumnega delovanja bil je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda z vojno dekoracij Ko se je potem preustrojila vojna in je nadvojvoda v tem že bil imenovan za feldcajgmajstra bil je Za or imenovan poveljnikom deželne brambe, hkratu je pa ostal še vedno generalni topničarski nadzornik, ganizacijo deželne brambe si je pridobil mnogo zaslug. Da bi se mogel baviti samo s priljubljenim topničar stvom ^e prosil 1872. leta, da so mu odvzeli višje poveljništvo deželne brambe Nadvojvoda je na to odšel k večjim vajam v Rusijo, kjer so poskušali nove topove. Nadvojvoda se je jako zanimal zate poskuse. Povrnivši se je nauduševal avstrijske topničarske tehnike, da naj tudi pri nas delaj poskuse, kako bi se dali zboljšati topovi. Vspeh teh poskusov in študij so bili Uhacijevi topo ki se morejo gotovo mej najboljše prištevati oboroženje topničarjev. veliko odločnostjo in marljivostjo je nadvojvoda pospeševal novo Nemški red je pod njegovim vodstvom se zopet razcvel in se preosnoval. Prevzel je mej drugim ob Dobro vezanost svobodne sanitetne službe ob vojski. Malokaterem bode morda znano, da je nadvojvoda bil dober glasbenik in poznavatelj glasbe, je igral na pijano in je zlasti ob zimskih večerih, ko so se zbrali visoka gospoda pri njegovem bratu nadvojvodi Albrehtu, rad katero zaigral in pri tem sta navadno pela z nadvojvodo Evgenom, kateri ima jako lep baritonski glas. V navadnem življenji bil je nadvojvoda jako priprost in priljuden. Častniki so ga povsod ljubili zaradi njegove prijaznosti. Kako priljubljen je bil nadvojvoda pri avstrijskih narodih, pač najbolje dokazujejo mnogobrojni dokazi sožalja. Slovenci, vedno zvesti cesarski rodbini in Avstriji se seveda pridružujemo v sožalji drugim avstrijskim narodom. Ta žalosten dogodek je zopet pokazal, kako tesne so vezi mej vladarsko rodbino in narodi v našem slavnem cesarstvu habsburške države. kar pač najboljše jamstvo za slavno prihodnost Politiški oddelek. duje 35 milijonov drugih narodnostij. Očividno je, da je to čisto nenaravno. Da temu tako, je več uzrokov. Naša državna polovica vsled narodnih prepirov ne more pokazati vse svoje moči proti Madjarom. Madjari so se pa pobotali s Ogerska državna polovica ima v naši državi silen Hrvati, druge narodnosti pa s suravo silo odrinili in sedaj Ogerske razmere. vpliv na politiko vse države, če tudi donaša mnogo manj lahko gospodujejo sami. skupnim državnim stroškom nego v državnem zboru Na prvi pogled se bode pač marsikomu zdelo čudno, sine in Srbe, če pa razmere dobro premislimo temu ne zastopana kraljestva in dežele. Tako sta Ogra dva skupna kako je bilo mogoče tako potlačiti Slovake, Rumune, Ru-državna ministra. Politiko v ogerski državni polovici pa odločujejo samo Madjari in tako ta osodo naše države, kacih rod odločuje čudimo. Nekoliko je kriva slovanska mehka nrav. Madjar milijonov Madjarov zapove- je odločen in brezoziren in je zatorej lahko obvladal Slo- 301 vane. Veliko vlogo pa igra plemstvo. Vse ogersko plem- risti nobena cerkev, temveč le Madjari in židje. Večina mej Slovane stvo skoro brez vse izjeme se pa čuti za madjarsko. Baš teh verskih prepirov so zasejali zlasti v plemstvu se je kazala velika madjarska moč. Volilni slovanski nasprotniki, da potem ložje gospodarijo. Ko- red je zlasti na Sedmograškem jako krivičen. Rumuni liko bi bilo drugače, da v naši državi ni nasprotja mej po tem volilnim redu ne morejo spraviti dosti poslancev Srbi in Hrvati, mej Poljaki in Rusini. Nemci bi že davno v državni zbor. ne gospodovali tu stran, in Madjari najbrž ne onostran Mnogo seveda pa krivo to, da so nemadjarske Litve. narodnosti na Ogerskem nastopile pasivno politiko. Po- jejo Sploh kako sebno Rumuni so se nadejali, da bodo s pasivno politiko zopet s> pridobili stare pravice Sedmograške. Pasivna po- smo jasno videli ob poslednji ministerski krizi. litika narod politično slabi to smo videli na Češkem, ni šlo za civilni zakon, temveč za vse kaj druzega. pa v višjih krogih na Dunaji že premišlju-naredili konec madjarski prevzetnosti. To Tedaj Po- kjer so leta 1879. bili češki zastopniki prisiljeni po oko- skusil se je bil narediti konec madjarski krivičnosti. liščinah vstopiti v državni zbor. Pasivna politika je pa Ne da bi bil kdo vedel kako in kaj, prišel je bil na po-na Ogerskem še slabše vplivala, ker se nemadjarske na- vršje Khuen-Hedervary. Vse je bilo pripravljeno. Tisti, rodnosti niso udeleževale niti volitev in so se tako odva- ki so ga bili poklicali j so vedeli î da se v cerkveni po jale političnih bojev. Poleg tega mej nemadjarskimi na- litiki vjema z Wekerlom, ali pričakovali so, da bode se rodnostmi ni bilo nobene jedinosti. danji hrvatski ban, ako pride na krmilo ogerski vladi » Vse kaže, da se pa vendar tudi na Ogerskem bliža stopil na prste madjarskemu šovinizmu in tudi drugim Ma nekak prevrat. Rumunska spomenica ni bila sicer prišla ogerskim narodnostim pripomogel do večje veljave, na mesto, kamor je bila namenjena, ali vendar ne bode djari so hitro spoznali, zakaj se gre, in so Hhuen-Heder ostala brez posledic. Res je, da so obsodili zaradi te spo- varyjevo ministerstvo preprečili. S tem so pa prevrat menice rumunské domoljube, ali njene vsebine pa s tem stvari le za nekaj časa zavlekli, nikakor ga pa niso za ne morejo ovreči. Svet je izvedel, kako Madjari grdo zmiraj preprečili. ravnajo z Rumuni in Slovani, in to je že nekaj vredno Preganjanje nemadjarskih narodnostij je mej drugim Pravda proti Rumunom je le potrdila, da se res tako imelo tudi to veselo posledico, da so se začele nema Nemadjari pritiskajo, kakor spomenica trdi. Izvedeli so djarske narodnosti približevati. Bila so mej njih vodjami tudi pravi položaj višji odločilni krogi, katerim mora biti že razna posvetovanja. Občevanje mej temi narodnostmi vedno živahnejše. Vse to s stvari, katerih se gospodje že boje v blaginja vseh narodov na srci. Tudi spomenice rumunskih dijakov so mnogo pripomogle, da se je svet prav poučil o razmerah onostran Litve. Madjarski šovinizem je pa Budimpešti Le tako moremo tolmačiti, da je minister tudi že večkrat prestopil svoje meje. Dogodki, Kakeršni notranjih stvarij potoval po Sedmograškem in prigovarjal so bili ob Kossuthovi smrti ne morejo ostati brez vseh Rumune da se oklenejo vladne stranke ter je jim za to posledic. Res, da precej se stvari ne premene, ali prišlo marsikaj obetal. Vlada v Budimpešti čuti, da se jej ma bode počasi in to tem bolj gotovo. Posebno so pa proticerkvene predloge precej očistile politični zrak. Pred vsem so velik del plemstva od- jejo tla pod nogami, za to pa išče sprave drugim je minister Rumuni, ni red Mej tujile vladi. Pri nekaterih predlogah obetal jim pravičnejši volilni mislil, da bodo Rumuni ga z veseljem namreč ne gre le pozdravljali in da bode mej njimi se dala osnovati neka Minister za cerkvene koristi, temveč za koristi plemstva in to je vladna stranka tem bi Madjari si podaljšali svoje go » i stvar, ki je konservativne plemenitaše spravila iz ravno- dušnosti. Kdo spodstvo Da pridobe Rumune na svojo stran, potem bi se pred par leti to misliti mogel, da zatirali Slovane. Minister je baš s svojim potova se bode kak visok ogerski plemenitaš izrekel za sodelo- njem na Sedmograško hotel narediti razkol mej nema vanje z nemadjarskimi narodnostmi, da bode priznaval njih pravice in jih celo zagovarjal. To djarskimi že storil grof jafc0 motil. Rumuni mu ne gredo odnostmi. Kakor se kaže, se je pa minister d vedo. led, ker dobr Zichy in on s svojim mnenjem ni več osamljen. da jih Madjari iščej zaradi tega, ker preti nevarnost Nemadjarske narodnosti je tudi proticerkvena poli- njih gospodstvu. Rumuni pa nimajo nobenega povoda po tika jela vzbujati. Videli smo gibanje, kakeršnega še ni daljšati Madjarom njih gospodstva in zatorej ministra gle bilo nikdar poprej mej Srbi, Slovaki in Rumuni. vseh daj z veliko nezaupnostjo Rumunski listi pa pišejo da teh narodnostih je postalo živo prepričanje, da te cer- veče zaupanje pa ima od njih pričakovati grof Zichy, ako kvene predloge so naperjene proti njim. Posebno veselo pride na Sedmograško. Ogerskim konservativcem je, da so se pri tem zbližali katoliški, pravoslavni in treba protestantski Slovani in Rumuni, da se je nakrat premostil narodnosti. Upamo, da to store in tako pripomorejo sedaj prijeti roko, katero jim ponujajo nemadjarske da propad, ki jih je poprej ločil. Baš to versko različje je poprej pade sedanji sistem Glavna stvar je pa, da ne poprej mnogo oviralo skupno delovanje in Madjari so pa madjarske narodnosti ostanejo jedine, ker s tem bodo do tudi znali to nasprotje buditi. Sedaj so pa vsi Nemadjari segle da se bodo jemale v pošte v v tistih krogih k a prišli do prepričanja, komu koristi, ako si zaradi različ- teri imajo interese t da se naredi konec madjarskemu šo nosti vere nasprotujejo mej seboj, da od tega nima ko- vinizmu Na videz so dandanes madjarski liberalci mo * » 302 ali kdo ve, kaj bodo že v par letih. Kako mo- rija v namen potrditve kne-sa želi prijaznosti od strani Rusije, a malo neverojetno je pa tudi, da bi Bolgarija hotela se za- gočni, gočni so bili nemški liberalci še 1876. leta in 1879. bil konec njih slave. meriti dosedaj prijateljski trozvezi. Francija. Zbornica je vsprejela z veliko večino Politični pregled. zakon zoper anarhiste, kakor ga je predložila vlada. K zakonu predlagali so se razni popravki, dostavki in popolnila, toda vsi so bili zavrženi. Karakterističen za francoske razmere ie Ulični napisi Glasilo ministerstva vnanjih stvarij pred vsem dostavek poslanca Jau ki je predlagal, da naj ljubljanskemu in praškemu mestnemu zastop dajati se zakonu zoper anarhiste postopa tudi proti ministrom in svete zaradi uličnih napisov n Politik temu ladnému listu poslancem, ce so svoj položaj korišcali za sleparska financi prav umestno svetuje onih nemških mest, da naj se s svojimi sveti obrne do jelna podjetj Ta svoj predlog je Jaurès dobro utemeljil so znatne nenemške manjšine, a do Predlog je bil sicer odklonjen z neznatno večino, a cè se po misli koliko slep so dop že razni državni dostoj sedaj nečejo o dvojezičnih napisih ničesa slišati Želeti je pač. seniki, kakor pri panamski aferi in drugih javnih škandalih da ta list si vtisnil v srce svete praškega lista bi morebiti res ne bil škodil ta Jaur Nemadjarske narodnosti ne kažejo nobenega zaupanja poštenosti pravičnosti v opravlj dostavek v prilog služb od strani raznih v sedanjo ogersko vlado Vsi njih časopisi pišejo, da ogerska francoskih državnikov vlada nima volje ozirati se na nemadjarske narodnosti se pa vlada tudi nanje ozirati ne more ker je popolnom Sicer od Azija Boj mej Japonsko Kitajsko zaradi Koreje ni sicer še oficijelno napovedan, a v resnici se je že pričel visna od madjarskega šovinizma in židovstva. Nemadjarske Početek spopadu je bil, da je neka japonska ladij narodnosti nimajo ničesa pričakovati, dokler se ne premeni se- apala neko trgovsko kineško ladijo in isto utopila z blagom in danja sistema. Poljska gimnazija v Tesenu. Poljaki mislijo v moštvom vred. Bilo je tudi že več drugih rabuk mej japon skimi kineškimi in korejskimi vojaki. Poroča se tudi, da so Tešenu v Sleziji osnovati poljsko gimnazijo. Dotični odbor ima jap vjeli korejske kralj Sp mei Kino in Japanom dosedaj nabranih že 40.000 gld. Drugo leto se že začne gra- je pred vsem važen zaradi tega, ker sta pri celi stvari priza- jenje dotičnega poslopja. To bode druga slovanska gimnazija deti Rusija in Anglija, ki obe hočeta varovati svoje interese v Šleziji. V Opavi ima namreč češka šolska Matica svojo gim- na vzhodu Ge pa te dve velevlasti prideta do resnega raz- V nazijo. Slovanski poslanci se bodo gotovo poganjali, da se vza- p0ra na vzhodu, bo to močno vplivalo na evropski mir meta ta dva zavoda v državno oskrb. celo zadevo se vmešava tudi ameriška vlada, ki je poslala na Obsojeni Rumuni Rumune ukazalo zapreti. Di pravdništ obsoj Korej svoje ladije, sicer z motivacijo, da preskrbi varstvo Dr. Ratiua in Corilatu-a so odp ljali žandarji v zapor. Obsoj Rumuni ne mi i- svojim podložnikom, a ima v resnici povsem druge namene, vložiti Očitno je, da postane lahko zamotano korejsko vprašanje, oso- prošnje za pomilošče depolno celo za svetovni mir Češki katoliški shod se je vršil v ponedeljek v na Moravském. Zbralo se je pa kacih 1000 udeležencev Nekoliko več udeležencev bi bilo, da od veleposestnikov ni skušalo izkoristiti katoliški shod za koalicijo, kar se pa ni posreciio. Posebno važnosti ta shod nima, ker na Moravském slovanski ^ 1111111 If 111§ 11 li 1 ■ ■ ■■ ■ ■ ■ I lllflâ II • 11 Ifl ■ I >f 1 II 11 11 II ^ 1 ÎiSiiSi !..........Obrtnija. \ mSMM [I m m__________________________* -----m---------------- —--- IIAUJJ narod liberalnem taboru na strani Mlado- ali Staročehov. Nemci so pa v Nobena stranka pa ne stoji odločno na narodnem stališču nima upanja, da bi vspela na Moravském Rusini baje mislijo v posebni spomenici sporočiti svoje Lesen strop iz 1. 1638. v Kranji (Po izvestji obrtnih strokovnih šol.) Lani smo priobčili zanimiva, z intarzijami okrašena želje cesarju, ko pride v Galicijo V ta namen se skliče shod vrata, ki se nahajajo v tako zvani „hiši mejnih grofov u rusinskih zaupnikov v Levov, da sestavi to spomenico. Vatikan. — Iz Rima se poroča, da je rumunski poslanik Lahovarv imel razgovor s papežem Leonom XIII Papež v Kranji (Glavni trg št. 2.) Soba ? katero lepšajo ome njena vrata, ima tudi krasen lesen strop i ki narisan v rekel povzdignil da mu od vseh stranij prihajajo prošnje da naj svoj glas za svetovni mir. Dosedaj te inicijative ni mogel "sprejeti zaradi raznovrstnih zaprek, posebno Francoska prilogi tega letnega poročila. Strop je s podolžnim tramom razdeljen na dve polovici, a vsaka polovica kaže bogato razvrščena in s pro- ni ločil hotela ničesar o tem čuti. Navzlic temu pa sedaj od- fili obrobljena polja. Vsi profili na stropu, kakor tudi na da se zavzame za vprašanje o svetovnem miru v to svrho sestavlja okrožnico o razoroženji. Okrožnica izide čez četrt leta. Če tudi se naenkrat ne more pričakovati praktičnih tramu, se odlikujejo s plemenitimi in vplivnimi črtami. je iz orehovega lesa, a je na debelo prevlečen z posledic okrožnice je vendar gotovo, da bo vpliv papeštva Strop rjavo oljnato barvo, tako da se prvotni značaj stropa močno deloval za svetovni mir nikjer ne pokaže. Morebiti bivajo sredi posamičnih polj Bolgarija O vnanji katero misli tirati sedaj intarzije, česar pa ni bilo mogoče dognati i ker se bila Bolgarija po padci Stambulova, pisalo se je ze prav mnogo. sjcer moraia ostrgati oljnata skorja. Kakor pri vratih Od ene strani se j ostane stara, da Bolgarij zatrjevalo, da vnanja politika Bolgarske osobito Avstrije Bolgarija gledala a ne preneha biti prijateljica trozveze, z druge strani se je pa zopet reklo, da bo da se Rusiji prikupi in isto za se pridobi To "slednjo^ domnevanje potrjujejo celo nekateri avstro-ogerski listi ministerstva glede prevrata bilo tudi pri stropu jako hvaležno delo, ko bi se prevlaka z umno roko odstranila ter obema izdelkoma povrnil prvotni ton orehovega lesa. Vrata in strop se nahajata v hiši, v kateri ne sta- poročajo o nezadovoljnosti avstro-ogerskega vnaniega nuje iastnik sam, ampak najemniki. (Sedanji najemnik ______Bolgariji v korist Rusiji. Po za gotovilu teh "listov* hoče namreč Bolgarija prijateljstvo z Ruto domnevanje avstro-ogerskega je tudi letos drage volje sijo. Pokazalo se bo če vnanjega ministerstva opravičeno Naravno sicer je, če Bolga stanovanja, gosp. Ferd. Pollak, prepustil dotično sobo učencem v proučevanje. Za to mu mestu izrekamo srčno zahvalo,) Lahko se na tem •r \ 303 torej pripeti, da bode morebiti kaka poznejša, menj raz- Trgovina z mešanim blagom tržuje po § 38. obrtnega umna stranka premalo varovala in cenila te zanimive reda lahko z vsem blagom, ki je dovoljeno v svobodni priče umetnoobrtnega delovanja naših prednikov. Vsa- trgovini, izimši torej jedino strupove, razstrelila » di vj e kemu prijatelju naše kulturne in umetniške zgodovine pa živali in orožje. Nedavno je bilo po časopisih čitati » da j bilo gotovo žal, ko bi imenovani spomeniki njeni pro- jeden trgovec z mešanim blagom prodaja papriko in čevlje se primerno popravili in ob jednem jemlje mero kakor čevljar. Veliki tovarnar z drugimi besedami : pali in izginili, nikar da ohranili splošnemu pristopu ; deželnem muzeji Rudolfinu bi bil pač najprikladnejši pro stor za velezanimiva vrata in strop hiše „kranjskih mej- podjetje. Kmetijsko gospodarstvo kneza Wrede v Badenu Krupp v Berndorfu je napovedal trgovino z mešanim blagom le zaradi tega, da je mogel začeti neko konzumsko nih grofov !w pri Dunaju napovedalo je trgovino z mešanim blagom in ne trguje z maslom j mlekom > jajci m sirom » temveč nike Trgovina z mešanim blagom. Tri stvari so, katere najbolj tlačijo naše male obrt- ako se hoče, da mala ni treba katere bode treba premeniti obrt ne propade. Prva stvar je to, da tovarnarju ni dokaza zmožnosti, naj tudi izdeluje rokodelske izdelke, čevlje, hlače, klobuke itd. Sploh se sedanji dokaz zmožnosti napak ume va. Ovira nekatere reveže, da ne mo- V tem ko tudi s sladorjem, kavo, gosmi, kokošmi itd. Želeti je vsekako, da se pravice trgovini z mešanim » blagom omeje. Trgovski minister je že predlagal zbornici * » poslancev načrt zakona, kateri daje vladi pravica, da bode imela naredbenim potom določevati obseg takim trgo vinam. Da bi le državni zbor kmalu rešil ta zakon. vemo t da ima trgovinski minister najboljšo voljo ? Mi ali rejo začeti obrta, ali vsaj jim napravlja težave vendar prevelikih nad ne gojimo. sedanji moral zlasti ovirati veliki kapital, da se ne meša v rokodelstvo s tem, da se nikomur ne dovoli začeti obrta. Kaj pomaga obrtniku dokaz zmožnosti, ako je vsaki ka- zborski večini ima preveliko besedo veliki kapital teremu pa sedanja uredba trgovine ugaja. državno ka pitalistični družbi dovoljeno začeti krojaštvo, čevljarstvo knjigoveštvo, ako le vzame izučenega delovodjo. Sploh bi se morala sleparija z delovodjami odpraviti. Kdor sam daljevalno šolo na drugi deški šoli v Ljubljani Obrtnij ske raznoterosti. Obrtni nadaljevalni pouk v Ljubljani. V obrtno nahodil© 122 ni zmožen voditi obrta i naj se pa vanj ne vtika učencev. 71 je solo obiskovalo prav pridno, 16 pridno, manj vsakem takem slučaji uniči se jeden samostojen obrtnik. Druga napaka je, da se trgovcem z rokodelskimi izdelki dovoli jemati mero. govcem, da vzamejo obrtnikom zaslužek. Škodljivost je pa zopet v tem, da trgovec lahko pridno in 19 zanikrno. Razred jih je dovršilo 113 z dobrim, 17 z manj dobrim vspehom in 24 je ostalo neklasifikovanih, 24 jih je pa mej letom izostalo. Učili so trije učitelji, tem se je omogočilo tr- Obrtno nadaljevalno šolo na višji realki je pa obiskovalo 261 is njih dosedanji trgovski učencev, in sicer 58 oddelek za umetni in mali obrt, 53 od- dělá z mnogo večjim kapitalom nego mali obrtnik in je torej čisto naravno, da mu je jako nevaren konkurent. délek za mehaničen obrt, 38 oddelek za stavbeni obrt. čevalo je 11 učnih močij. Pou- Šolska delarna. Na drugi mestni deški šoli v Ljub- ljani sta dva učitelja poučevala lepljenstvo in mizarstvo. Lep- Tretja nevarnost za malega obrtnika je trgovec z ljenstva se je učilo 24 učencev in so izdelali 776 izdelkov. mešanim blagom. Takemu trgovcu dovoli se prodajati Mizarstva se je učilo 6 učencev in so izdelali 152 izdelkov. mogoče, plačuje pa le jeden obrtni davek. Dohodar mu pa tudi ne odmeri v tej meri se kakor ima zaslužka Tak trgovec uničuje ne le jeden obrtni stan, temveč kar Kmetijstvo. celo vrsto obrtnih stanov. Posebno v /elicih mestih se nekateri trgovci bavijo z vsemi mogočimi stvarmi, da si baš v večjih mestih trgovina z mešanim blagom popolnoma neopravičena. Na kmetih, kjer ne more biti več trgovcev in obrtnikov, je pač včasih potreba, da jeden sam trgovec prodaja več stvarij, v mestih je pa za vsako posamezno stroko poseben trgovec ali obrtnik, ali vsaj mu obstanka ne omogočuje velik trgovec z bil da Crtice o kmetijski kemiji Voda. (Dalje.) Ker pri manjši gorkoti zrak ne more obdržati v ' I A \ 0 sebi toliko vodne pare, kakor pri vročini, zato se začne zgoščevati para v kaplje, ako se pomanjša gorkota zraka mešanim blagom Večkrat bi živelo deset samostojnih ali pa se povekša zračni tlak Začne se delati rosa » obrtnikov in trgovcev, ko bi ne bilo velicega trgovca z mešanim blagom. megla, oblaki ali pa iti dež Megla že namreč ni več vodni plin, temveč obstoji že iz drobnih kapljic sednik avstrijskih drž Rosa nastane pri jasnem vremenu, ko zemlja z iz- • v , i i , železnic baron Czedik in neki ve- žarenja hitro zgublja gorkoto in postane hladnejša nego Te dni je po časopisih bilo čitati, da sta bivši pred liki industrijelec napovedala trgo z mešanim blagom obdajajoči ak Vsled ohlajenja zemlje se začno izlo Seveda ta dva moža ne mislita odpreti kake male pro čevati iz zračnih plastij dotikajočih se zemlje kaplje na dajalnice, temveč hočeta prodajati razno blago na debelo, reja se rosa Če pa vetrovno se rosa ne nareja Trgovino z mešanim blagom sta napovedala zaradi tega da bodeta mogla kupovati in prodajati vse mogoče blago Zemlja pri vetru vedno prihaja z novim gorkejšim zra kom v dotiko, in se toliko ogreje, da ne napravlja rose 304 Že Aristotel in drugi pisatelji starega veka so spo- nastajajo megle v poznem poletji in jeseni po dolinah znali j da se rosa dela v jasnih toplih nočeh Še nad močvirji, jezeri, vlažnimi travniki in nad morji V vi Anglež Wells je pa natančneje preiskal nastajanje rose. socih gorah so take megle v vseh letnih časih. Po zimi jeseni nego po letu Rose so močnejše pomladi bode mnogo rose, je treba, se pa naredi več po polnoči nego do polnoči Da vidimo nad studenci vstajati meglo. Tako morske megle da je poprej gorek dan. Rose nastajajo, ako mrzlejši veter vleče nad morjem. Te megle se navadno potem precej daleč potegnejo na kopno. Megla Odvisno je pa tudi od tega, koliko je rose v kakem se hitreje dela, ako je mirno morje in ni nobenega vetra. kraji, kakšna da so tla. Po travi je vedno več rose, nego po kamenji. Trava namreč zaradi izhlapenja zgublja tudi gorkoto. Popolnoma pa nastajanje rose še ni pojasnjeno V puščavah, koder ni nikoli rose, tudi nimajo nikoli megle. drugih vročih krajih pa imajo tudi pogostem meglo. Ob Kongu v Afriki je megla celo ob suhem letnem novejšem času je Âitken prišel po raznih opazovanjih času, posebno so pa v vročih krajih pogoste megle zjutraj in zvečer ob začetku in ob konci deževja. Druge čase do prepričanja, da vsa vlažnost, iz katere se nareja rosa, nikakor ne izvira le iz zraka, temveč tudi iz zemlje, so pa v vročih krajih navadno jasni večeri in jutra. Včasih megla kar moči, po njej nastaja neka rosa Velik del rose, ki se nahaja na rastlinah izvira iz rastlin samih. in tedaj pravimo, da prši. Jutranje megle se navadno Rose tudi niso jednako močne po svetu. Najmoč- razprše, kadar solnce pride višje na nebo nejše rose so v primorskih deželah v toplih krajih Od megle je pa vsekako ločiti oblake. Sicer se na- Perziji in Arabiji je včasih zjutraj toliko rose, kakor bi vadno govori, da so oblaki le višja megla. Dolinci tudi afriških pragozdih je zjutraj toliko rose, meglo v gorah zmatrajo za oblake in potnik na gori bil dež šel. da od drevesa kaplje kakor po dežji v veliki meri nekatere letne čase nadomešča dež i teh krajih rosa pride v tak oblak misli i da je v megli. Vzlic temu če pa pu mej oblaki in meglo nekaj razločka. Oblaki nastanejo ščavah se ne dela rosa. Pa tudi na morji ni dosti rose, namreč, ako se zračni tok navpično vzdiguje in pri tem kakor se kaže na ladijah, kar pač prihaja od tod, da se shladi. Zrakoplavci in hribolazci pa tudi vedo povedati, čutijo vlažnosti na koži na morji gorkota po dnevu in po noči tako močno ne da v oblakih skoro nikdar ne t razlikuje. kakor je ta vselej pri megli. to i Da se rosa še v večji meri ne dela, ovira nekoliko da se pri delanji rose pojavlja prosta tista gorkota, Oblaki pa niso nič stalnega, vedno se preminjajo. tem se prepričaš, ako jih skrbno opazuješ oblakih ki se je bila porabila pri izhlapenji vode in tako ovira se vedno delajo kapljice, ki pa padejo in se zopet izhlape. ohlajenje zraka. Natančne skušnje so pokazale, da Le vsled te vedne premene je mogoče raztolmačiti, da ravno toliko gorkote proste, kadar se kak plin v teko- oblaki plavajo po zraku. Da kaplje vedno zopet ne iz- čino preminja, kako se je je pri izhlapenji bilo porabilo, hlapevajo, bi pa morale pasti na zemljo. Na videz imajo Gorkota se namreč ni bila zgubila. oblaki jako različno obliko, različno barvo. Plavajo v jako Koliko pade rose v letu, se to dosedaj z nobenimi pripravami ni dalo določiti. Tehtala se je že rosa, ki se nabira po listji, in pobirala rosa po travi, ali vse pređo iskave so bile jako nezanesljive in so pripeljale tako različnih vspehov, da se nezanesljivost. Megla in oblaki obstoje iz prejasno videla njih silno majhnih vodenih kapljic. Ločijo se po tem, kako in kje nastajajo, leži vedno na zemlji, dočim so oblaki v visočini. Megla Megle različni visokosti. Najnižji oblaki so le kakih 300 ali 400 metrov visoko, dočim so najvišji nad 5000 metrov visoko. Oblaki jako vplivajo na podnebje kakega kraja. Po zimi odvračajo oblaki velik mraz, po letu pa veliko vročino. Največ oblačnih dnij imajo na morji ali blizu morja, jako malo pa na daleč od morja. V vročih krajih je navadno več oblakov, nego v zmernovročih. Dosti oblakov tudi od 32 do 50° severne širokosti, potem jih je pa vedno manj proti tečaju. Seveda je veliko izjem zaradi nastajajo na dva načina. vlečejo gorki in vlažni ve- posebnih krajevnih razmer. srednji Evropi je navadno trovi čez hladnejše zemeljsko površje, nastaja megla. To vidimo posebno po zimi, ako vlečejo gorkejši zapadni ali največ jasnih dnij v marci, najmanj pa v decembru. (Dalje sledi.) južni vetrovi. Na ta način se dela posebno gosta megla v severnih krajih, kadar vlečejo južni vetrovi čez zamrznjeno morje, in pa v Angliji, kakor južni vlažni vetrovi vlečejo preko ohlajene zemlje. Posebno angleške megle so znane, ker so tako goste, da je včasih skoraj popolnoma tema in se dogajajo celo nesreče ob tacih meglah. V La- r* 1? ' r ..i >ài V ■ A à. ' ! * . 1 . • i • if. # • Sř , V \ v f bradoru in Novem Fundlandu so tudi take megle, ki so več- Kmetijske raznoterosti. Okrajno glavarstvo v Krškem naznanja, da se po postavi z dne 28. marca 1892. drž. zak. št 61 tistim posestnikom, katerih vinogradi so od trtne uši uničeni ter se hočejo z amerikaoskimi trtami zopet obnoviti in katerih gospodarji so zarad trtne uši v začasno stisko prišli, dovoljuje brezobresten predujem v denarjih iz državnega in deželnega za- V strah mornarjem. Po tacih meglah gre rad dež. klada. Dotične prošnje, katere so z prilogami vred Megla pa nastaje tudi j če je morje ali kako druga voda gorkejša nego zrak nad njo. Pri tem z ve koleka proste, so najkasneje do 15 septembra 1894. pri tem c. kr. okrajnem glavarstvu vložiti, ker se na po tem obroku vložene prošnje za delavno dobo 1895 leta ne bi moglo več ozir je- liko silo voda izhlapeva. Mrzlejši zrak pa ne more vspre- mati. Tiskovine za dotične prošnje ia delaine načrte dobijo jeti vodne pare, in ta se spreminja v meglo. Na ta način brezplačno v odpravniltvu c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem. 305 tudi tem bornim ljudem do malega odjedli kruh, kate rega jim njihovi siromašni dom odrekuje. Poučni in zabavni del. £1................................................................................................................ Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. k Spisuje Jos. Le vični k. (Dalje.) Postaja Matulje-Opatija naredila mi je bila nekake skušnjave levi od nje precej globoko doli v zatišji ob morskem obrežji kazal se mi je oddelek svetoznanega traia, sloveče Opatije, kjer si iščejo, rekli, prvi bo- gataši in velikaši Evrope zdravja pri prsnih in pljučnih boleznih. Mene, hvala Bogu! ni gnala nikaka bolezen tje dol, a rad bi bil vidil od blizu kraj, ki morda res nudi bolnikom ali zdravje, ali vsaj polajšanje njihovega trpljenja ; po drugi strani pa bi bil spoznal rad tudi oni srečen kotiček zemlje, na katerega stanovnike in posestnike se je dober Bog tako milo ozrl s tem, da svoje do ma- lega puste in skalovite prostore prodajajo za neslišano in si visoke cene bogatašem, da si ondi zidajo potem oni nova krasna poslopja (vile). (Poznam na pr. slučajno v Opatiji moža, ki je bil priprosti ribič in čolnar [gondolier], a sreča njegova bila je, da je posedal precej sveta. Danes premore mož morebiti premoženja do petdest tisoč gld., vrh tega še sam sebi zidal lepo stanovališče tako ugodno je namreč svoje prostore bogatašem prodal. Ker bi bil našel tudi v Opatiji znane ljudi, poleg tega pa vidil baje prekrasne vile, hotéle, sprehajališča i. t. d., me je res na moč mikalo, podati se tja dol do vsaj prvega zjutranjega vlaka ; a, preveč sem bil vendar oddaljen še od doma, kamor sem pa moral dospeti na vsaki način do nedelje, in ker pregovor pravi, da „godci gredo v petek domov", odložil sem pohod sloveče Opatije na drugi čas, če bo sploh kedaj nastopil za me. imam najboljšo za to. Želj o vsaj Vožnja od Matulje-Opatije naprej je bolj enotna nazaj ozirajočim se kaže vendar še precej dolgo Kvar nerski zaliv. Železnica vodi večkrat skozi globoke skalnate zareze, pod Rukavcem pa, katera farna cerkev kipi vrh okroglastega hriba, objela nas je tema precej dolgega tunela. Ko smo se privozili zopet na svitlo, peljal nas je hlapon po večjem po pustem Krasu. Priznati se mora, da se je letod za njegovo pogojzdevanje veliko de- lalo in doseglo » ker je svet na obe strani proge gosto zaraščen z mladim gozdom. Naslednja postaja Jurdani stoji na samem. Vas enacega imena je nekoliko oddaljena na desno ob reško-kranjski državni cesti. (Omenim naj tu, da je bila ta cesta mala leta pred građenjem reške železnice na mnogih krajih preložena, in se je s tem ognila mnogih silnih klancev. Na daljni vožnji viditi . Čiča v daljavi k levi okolica, ki je znana pod imenom rija katere stanovniki so še pred nedavnim časom vozili in tudi na tovorih nosili po Kranjskem na prodaj največ kis in bruse. Novejši časi, o katerih se že skoraj v vsaki vasi dobi vse potrebno za dom na prodaj, so Blizu naslednje postaje Sapiane prestriže železniční tir cesta, ki pelje skozi Istro preko Novegagrada proti Trstu. Tu se nam je odprl svet proti desni, kazala se nam je okolica ob državni cesti stoječe vasi Lipa, višje v kotu gori pa je viditi dekanijska farnajvas Jelšane, ki je tudi v bližini državne ceste. Kakor po Kranjsko-Dolenj-skem in Notranjskem, so se tudi v okolici Lipe in Jelšan leta 1813. vršili zadnji krvavi prizori avstrijsko-francoske vojske.*) Od postaje Sapiane kmalu naprej zavozili smo v ki je dolg 800 m in je narejen v ravni črti tako, tunel, da se skoraj vidi z enega konca v drugega. Ko sem se prvič peljal po reški železnici, vozili smo skozi ta tunel tako silno počasi, da je bilo prav nekako dolgočasno, in to tem bolj, ker je na pr. ravno ob sredi padal močni vodeni curek, brž ko ne kaki studenec na vagonove strehe. To sem najdel to pot zboljšano, in smo se vozili skozi tunel tako, kakor se vozi navadno tudi drugod skozi nje. Ko smo dospeli zopet na svitlo, nahajali smo se v ožini, ki se menda zove Dolenjski potok, kmalu za tem prevozili smo primorsko-kranjsko mejo, in zdajci se nam je svet prijazno odprl. Na levo bila je videti vas Mala Bukovica s prijazno cerkvijo sv. Roka ; kmalu naprej vas Velika Bukovica, nad njo pa na hribu Harije (kapelanija trnovske dekan. fare) ; spodaj sta Zarečica in Dobro polje. bolj pri jazna in odprta se mi je vidila okolica na desno, kjer so razvrstene vasi : Jablanica, Vrbica, Dolenji Zemon, Vrbovo in Jasen. Vidi se, da je letod že od nekdaj pre- . il ; v - t ^ " t i ' . ; ^ J y £ ( ' * * * - • 1 '» ' + f 9 ~ a bival pobožni slovenski rod, ker malo da ne iz vseh vasi kipijo cerkveni stolpi kvišku proti nebu. Ravninsko okolico pa obdajajo visoki stranski hribi. Nad Jablanico vidi se hrib Kozlek (998 m), nad Vrbovém hrib Vel. Devin (1104 m), in nad Jasenom hrib sv. Ahac (804 m) s po- drtijo cerkve sv. Ahacija. Na vrhu imenovane gore izvira studenec, o katerem pravi ljudski glas, da ga veliki grešniki ne vidijo ! (O tem studenci na gori sv. Ahacija, kjer stal nekdaj tabor, piše že Valvazor v svoji VIII. knjigi str. 738 na pr. nastopno: „Ob tej cerkvi je mala votlina, v katerej izvira hladna voda, o katerej se marsikaj govori, med drugim tudi to, da nikdar ne vsahne. Pri-prostemu ljudstvu je ta voda sveta, toraj ono celo od „„Dobro jutro, daleč prihaja in jo tako le pozdravlja: sveta voda, ki raznovrstne bolezni ozdravljaš!"" Po opravljenem pozdravu zajamejo si vode, nesejo jo na svoj dom in dajejo bolnikom piti, kar je baje že mnoge ozdravilo. Pravijo pa tudi, da še je kedo doprinesel kako hudelstvo, te vode ne vidi kakor drugi navzoči. [K temu dostavlja Erazem Francisci, znani vreditelj Valvazorjevih spisov nekako šaljivo, da za to vsak trdi, da voda nikdar ne vsahne in jo vsak vidi i da ne veljal za hudodelnika.]) * Glej o tem moje spise: »Spominki na Dolenjsko, Novice 1859., str. 38, 62,; dalj e : Spomini na Notranje-Kranjsko. Koledar družbe sv. Mohora za 1. 1874. str. 198. in 199.;» nekaj tudi: »Koledar družbe sv. Mohora za 1. 1875. str. 202. in 205.< 300 Nad Trnovom viditi so bili hribi: Gradišče, Stražnica doljubkinje M. Murnikove, je zapustila društvu 100 kron in umrlega ustanovnega rodoljuba Iv. Fajdige „Radogoj šteje 138 ustanovnikov, (721 m), Tešijak (806 m) in bolj v daljavi proti Snežniku Milonja (1098 m), Malin Devin (1032 m). K levi pa so se razprostirali Brkinski hribi, nekaki osredek vseh teh * • ■ i r I

dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu v Ra : lek Rizzoli . Močnik lek Bergmann ; v Kamniku lek Črnomlju lek Blažek Tržne cene. V Ljubljani dne 28. julija 1894. Pšenica gld. 8o0 kr » kr.» kr.> kr. kr., proso gld. kr., grah gld. 12 leča gld. 12-(Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., turšica gld. kr., fižol gld. Loterijske srečke. V Brnu dne avgusta t. 1. : Na Dunaji dne 28. julija t. V Gradci dne 28. julija t. 32, 77, 62, 34 68, 21, 80, 48, 35, 89, 11, 84, Neogibno potrebno je za Ysako družino Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do datek k pravi kavi. (17) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. V« kile 25 kr. . 1 Postoiinski iredi avgusta uri popoldne veselica kakor električno razsvetljavo binkoštih vsacega leta Vstopnina osobo goldinar Otroci vstopnine prosti. r Prve vrste namiz rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt- nih torbicah á1 L kg prosto proti povzetji. 100 ko- madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr. 40 komadov rakov prve vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (4) Odgovorni urednik: Avgust Pucihar.— Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki