H1S0927
GLAS
SLOVENSKE
KULTURNE
AKCIJE
Mesečno poročilo. Izdaja tajništvo, Granade-ros 61, Buenos Aires
LETO II. ŠTEV. 1 JANUAR 1955
IZ PISEM
Č. g. Ainton Jerman, iz Bozna na Južnem Tirofekem (1. 9. 54.): ...D,Mm se Vašemu neumornemu delu za dvig slovenske kulture. Ge,g naj s svojim blagciskr vom podpira Vašo novo kulturno stavbo; rojaki, vsi brez razlike, naj se kot zidlma opeka vključit-jo v to stavbo! Naše skupno delto in skupno žrtvovanje naj sveltu pokaže paše samoraslo kulturno življenje in stremljenje.
Vič. g. dr. p. Anton Prešeren, Rim (20. 11. 54.): ...Predvsem Vam prav iskreno čestitam k u-stanovitvi in delu Slov. kult. akcije. Jaz vidim v tem, da se je v Argentino doseltilo :tako lep0i število naše inteligence, duhovnikov in laikov, posebno Previdnost božjo... je tedaj naiša naloga; da ostane slovenska kultura na-' tisti višini, ki jo mora vsak inarotd doseči, ako se hoče ohraniti. Slov. kult. akcija ima to veldko in pomembno poslanstvo, katero je že začela uresničevati —- realizirati ,s svojimi publikalcijami in kulturnimi večeri ima res dostojen in vzglede.n .način. In revija „Med-dobje“ in druge publikacije bodo nam, ki ne moremo prisostvovati tem kulturnim večerom, posredo*-vale vse te pridobitve in nam vzbujale zavest velikega kulturnega poslanstva, ki ga imamo v času, ko v naši domovini skušajo zatreti in podkopati temelje naše slovanske kulture. Program „Medid.obja“, ki ste ga zarisali v uvodu in na strani 3, je velikega pomena za sedanje čaisie.
Č. g. Ignacij Kunstelj, Warley, Anglija (25. 11. 54.): ...Bog daj Vam vsem moči in zdravja, da boste uspešno vršili velike naloge, ki ^site si jih nadeli. Obenem spor ■ročiltg moje prisrčne pozdrave vsem sodelavcem, ki tako krepko orjejo.
G. Vinko Lipovec, glavni urednik „Ameriške Boimovime“, Cleveland (26. 11. 54.): ...Hvala lepa za poslano knjigo S. Kocipra. Poročilo in oceno smo objavili.

PRIHODNJA SEZONA
V zadnji, 9. številki I. letnika našega „Glasa“ smo lahko ugotovili, da j'e Slovanska kulturna akcija v celoti izpolnila spored kulturnih večerov in sivojo napoved celo prekosila. Iz tujine nam pa sporočajo zastopniki, da tam naročniki niso povsod prepričani o tem, da bo tudi knjižna založba izpolnila svojo obljubo. Vse publikacije, kar smo jih napovedali in ki še niso izšle, so v tiskarni. Rokopisi so bili vsi ob pravem času pripravjeni; če niso publikacije do konca koledarskega leta izšle, je bil vzrok v prezaposlenosti tiskarne. Menjava tiskarne vsaj za kakšno knjigo bi izida ne pospešila, gotovo pa tiskarske stroške povišala. Upoštevati je tudi dejstvo, da smo tzačeli z delom šele v aprilu in z izdajanjem knjig in revij še celo četrt leta pozneje. Naročniki v inozemstvu naj upoštevajo tudi počasnost pošte. Za to ceno, ki smo jo nastavili, ne moremo publikacij pošiljati z letalsko pošto. Za letalsko pošiljanje bi morali nastaviti več kot še enkratno naročnino. Ponavljamo; vse publikacije, ki smo jih obljubili so v tisku!
Odbor in uprava Slovenske kulturne akcije kakor tudi po^ samezni odseki pa so razpravljali v zadnjem času na svojih sejah in sestankih najiveč o programu za bodočo sezono, tako o sporedu kulturnih večerov kot o< publikacijah, ki naj izidejo v letu 1955. Oboje je v najožji zvezi. Morda je bilo našim naročnikom in prijateljem izven Argentine kdaj odveč prebirati v „Glasu“ in „Meddobju“ poročila o kulturnih večerih, češ to je bilo samo za Argentince. Teda kulturni večeri v Buenos Airesu niso bili namenjeni samo argentinskemu rednemu članstvu. Kot preizkuša znanstvenik — profesor snov, ki jo misli objaviti, v predavanjih dijaštvu, tako -so tudi kulturni večeri zbiranje in preizkušanje snovi, ki naj gre v publikacijah v širni svet, obenem pa v stiku s kulturno zahtevnim občinstvom tudi iskanje pobud. Zelo dobro je razumel to veleč. g. dr. p. Prešeren, čigar pismo objavljamo danes v izvlečku in ki pravi,, da bodo onim zunaj publikacije posredovale pridobitve kulturnih večerov.
Zato so potrebne temeljite priprave večerov, da bodo imeli res svoj „vs'eslcvenski“ pomen, če je bilo v prvem letu kaj slučajnostnega, v naglici zamišljenega, naj bo v drugem vse trajne in splošne vrednosti. Kulturnih večerov v sedanjem obsegu, bo v nova sezoni vsaj 16, poleg teh pa bo več tečajev in diskusijskih večerov, tako da bo imelo redno članstvo še več možnosti sodelovanja z ustvarjalci.
Knjižni program iza leto 1955 bo obširnejši: Knjižna založba se še ni odločila, če naj vse nameravane publikacije uvrsti v redna izdajanja ali pa naj poleg rednih izdaja tudi izredne knjige. Če sta lanski knjigi — kot sta vsebinsko odlični — vendar še ponatisa starejše besedne umetnosti, upamo letos poslati v svet več izvirnega, še nikjer objavljenega slovenskega izseljenskega slovstva.
Upamo, da bomo do srede marca lahko razposlali v svet vse publikacije za 1. 1954. Dotlej pa bomo tudi objavili dokončni kulturni in knjižni program za 1. 1955; torej znatno hitreje kot v prejšnjem letu.
IZ PISMA ŠKOFA ROŽMANA
Prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman je poslal predsedniku Slovenske kulturne akcije g. Rudi Jurčecu dne 14. 12. 1954 pismo, iz katerega navajamo odstavek:
Slovenski kulturni akciji — po Vas — lepa hvala za vse dobre želje in želim božji blagoslov za nadalje.
-j- Gregorij Rožman
(K. Mauser) v današmiji številki. V kolikor imate kako željo grl: de tamkajšnje kulturne akcije, jo bo AD po možnosti rada podprla. Por zdrav vsem prijatetjem in znancem ter obilo uspeha pri de’/u želi...
G. dr. Borut žerjav, Pariš: Med-dobje je začelo svojo pot z zanimivo in tehtno številko. Ton je resnoben in, hvala Bogu, nikjer patetičen... Povdarjam, da ste storili prav, da niste hoteli posnemati komvencionallne forme „a-kademiizma" naših predvojnih revij ... Skoraj vse je napisano veliko bolj v „govorjenem slojgu“ kakor pa smo bili vajeni včasih... se mi zdi način redakcije posrečen za revijo v naših razmerah. Če boste vzdržali ta „niveau“, boste dostojno pričali o kulturnem interesu in delu pomembnega dela slovenske emigracije.
G. dr. Joža Velikonja, Trst: O Vašem delu pri Slov. kult. akciji ne morem imeti drugačnega mnenja kot dobrega... Vsekakor je IVfedidicIbje lepa revija, žeilfeti bi le bilo, da bi izpolnila in izpolnjevala ves čas meddobja, za kaltle-ro moramo predvidavati, da bo precej dolgo. Zato mora biti tudi' Meddobje dovolj trdno, da bo moglo preko vseh težav in ne bo presekano njega izhajanje...
Č. g. Janez Hladnik, Lanus: Iskrena hvala za vredne podatke v Meddobju ib. tudi za ostalo naporno prizadevanje!
Iz Rima niam ipiše č. g. dr. Rafko Vodeb: Dejstvo, da smo za nekatere preveč napredni, je znak, da smo na pravi poti. Navdušen podpišem... Včeraj sem govorili s preč. p. Truhlarjem: Revija mu ugaja. Prof. Salvini Luigi (najvidnejši sodobni italijanski slavist, op. ured.) mi je telefoniral, da je ,,Meddobje" najboljša, najbolj kulturna revija vse slovanske emigracije.
Č. g. Branko Rozman, Quilmes: Res z eno besedo: Ko bi Slovenska kulturna akcija n^ naredila drugega kot izdala ta prvi zvezek M' ddobja, je opravila veliko delo. In upam, da to ni mnenje nekega, ki je zaverovan v organizacije. ampak da bo moral1 to priznati vsakdo, ki je dobre volje in mu je za objektivnost, pa naj bo to nasprotnik gibanja med nami, ali komunist doma. Lahko ste ponosni, lahko .smo vsi ponosni na to izdainje.
POLETNI KULTURNI VEČERI 1954/55.
Za zaključek zimske in obenem Za. začetek poletne sezone je povabila Slovenska kulturna akcija svoje člane in prijatelje dne 21. novembra 1954 na družabni večer pod naslovom ..Srečanj? ustvarjalcev z občinstvom". Večer se je
VREDNOTE - DRUGA KNJIGA
VREDNOTE so kot glasilo Delovnega občestva za Slovenski katoliški institut začele izhajati v letu 1951 in je prvi letnik obsegal štiri številke. Ko se je v februarju 1954 ustanovila Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, se je izhajanje Vrednot vključilo v njene redne izdaje. Tako izide te dni iz tiska druga knjiga Vrednot za leto 1954 in bodo poslej Vrednote izhajale vsako leto kot knjiga znanstvenih razprav, esejev in študij, vse to pa v okviru in obliki, kakor skuša to svojo nalogo Delovno občestvo za Slovenski kulturni institut vključiti v celoten program obnove vsega slovenskega katoliškega kulturnega in obnovitvenega dela.
Druga knjiga Vrednot, ki jo je uredil Ruda Jurčec, prinaša na uvodnem mestu ratepravo dekana slovenske teološke fakultete, univ. prof. dr. Ignacija Lenčka: Iz etike narodnosti; prof. Alojzij Geržinič objavlja razpravo: Slovenski narodni značaj; Marijan Marolt je prispeval obsežno zajeto študijo: Misli o slovenski kulturni zgodovini; prof. dr. Vinko Brumen govori v temeljiti razpravi o podlagah medsebojnega sožitja: Idejni temelji medsebojne strpnosti; zaključuje pa ta del knjige članek Rude Jurčeca: Oblikovanje slovenske državne misli.
Na čelu drugega dela knjige je z obilnim znanstvenim gradivom opremljena razprava univ. prof. dr. Janeza Vodopivca: Ob Petrovem grobu; prof. dr. Tine Debeljak objavlja za uvod k objavi novega Novačanovega dela esej: Beseda o Novačanu; nato sledi s posebnim uvodom opremljeno delo Antona Novačana: Janez Goligleb, čigar prvi dve dejanji sta bili objavljeni v ..Ljubljanskem zvonu“, sedaj pa je objavljeno še ostalo, kakor je bilo vzeto iz zapuščine pokojnega pisatelja. Ta del knjige zaključi članek Marijana Marolta: Me-štrovič in Slovenci.
Tretji del knjige uvaja prispevek s področja slovenske literarne zgodovine, ki ga je napisal prof. Vinko Beličič: Pogled na povojno slovensko leposlovje; prof. Martin Jevnikar pa je napisal razpravo: O Cankarju na Dunaju.
V četrtem delu pa sta razpravi dr. Branke Sušnik: Verovanje Indijancev Lengua in pa Avgusta Horvata: Poskusi reform pri angleških laburistih.
Posamezni izvod velja 20 pesov, za Italijo 600 Lir, za U.S.A. pa 2 dolarja in se lahko naroča na naslov: Slovenska kulturna akcija, Granaderos 61, Buenos Aires;. Naročniki publikacij Slovenske kulturne akcije pa bodo prejeli knjigo kot del knjižnega programa za to prvo leto.
MEDDOBJE III.
Tretja številka revije MEDDOBJE je izšla v prvi polovici decembra in so jo naši naročniki v Argentini že morali prejeti, v deželah i|zven Argentine pa jo prejemajo te dni. Ta številka obsega 68 strani teksta in deset prilog, ki podajajo reprodukcije del kiparja Franceta Goršeta. Tudi v papirju je tokrat sprememba, ki bo verjetno zelo ugodno vplivala.
Uvodoma objavlja revija pesmi Vladimirja Kosa: Makova simfonija, Milan Komar pa zaključuje razpravo: S tokovi in proti tokovom. Slede pesmi Vladimirja Kosa/Majhne stvari; Tine Debeljak je prispeval črtico: Ab urbe condita...; posebnost te številke so gotovo prevodi iz bizantinske lirike : Ljubezenske pesmi Pavla Silenciarija ki jih je prevedel Anton Brezovnik; Vladimir Polant sodeluje s črtico: Slovo
in pesmijo: Naš kraj; o Srečku Kosovelu piše svoje spomine Tine Debeljak; pesnik Branko Rozman objavlja pesmi: V novembru; iz zapuščine Antona Novačana so objavljene pesmi: Via Dolorosa, Veronika in Simon iz Cirene.
Pod zaglavjem Čas na tribuni objavlja Zorko Simčič esej: Nekaj misli o sodobni književnosti, nakar slede črke, besede, misli Rude Jurčeca.
Novost te številke je zaglavje črta in prostor, kjer poroča Fr. Gorše o novi slovenski cerkvi v Torontu, nakar slede podatki o Goršetovi umetnosti in njegovi življenski poti. Marijan Marolt poroča o Razstavi slovenske pokrajine in o Me-štrovičeivi razstavi v Buenos Airesu, Rafko Vodeb pa.piše o Mušičevi razstavi v Rimu in o Slovencih na bienalu v Benetkah.
O izvedbi „A!zazela“ v Buenos Airesu poroča Alojzij Ger-žinič,, o glasbenem življenju v argentinski prestolici pa razpravlja M. K.
Pesniško zbirko Vinka Beličiča: Pot iz doline ocenjuje Branko Rozman, B. L. pa poroča o publikacijah založbe Do-reta Ogrizka v Parizu; Vinko Beličič ocenjuje knjigo Ivana Potrča: Na kmetih. A. G. pa Martina Jevnikarja: Vsebine slovenskih leposlovnih del.
Sledi obsežna Kronika, akad. kiparja Fr. Goršeta pa so objavljene reprodukcije del: Abraham, Slovenija, Harmonikar, Jesen, Kristps, Marija Iz Jezusom, Žalostna Mati Božja, Brezmadežna, Sveti Jožef, Sveta Terezika D.J.
V kratkem pa izide 4. številka revije in bo s tem prvi letnik zaključen.
DELO USTVARJALNIH ČLANOV IZVEN SLOVENSKE SKUPNOSTI.
Compahia Experimental del Teatro Universal, V Temper-leyu, ki jo vodi ustvarjalni član leposlovnega odseka g. dr. Stanko Kociper, je uprizorila v Temperleyu dramo svojega vodje „Svitanje“ v kastiljščini, kjer ima naslov „E1 Amane-cer“. Predstava je imela uspeh in je občinstvo avtorja — režiserja burno pozdravljalo. O predstavi je napisal poročilo v »Svobodni Sloveniji" M. Marolt. Ponovitev je bila dne 18. 12. v dvorani češkoslovaškega Sokola v ulici San Juan, v Buenos Airesu. Uspeh je bil tudi tu velik, čeprav zaradi poletne vročine obisk ni bil tolikšen kot prej v Temperleyu.
Dirigent Drago Marijan šijanec, ustvarjalni član glasbenega odseka, je postal profesor dirigentstva na univerzi v mestu Eva Peron. V sezoni 1954 je dirigiral vrsto orkestralnih koncertov v Eva Peron in v Buenos Airesu, zadnjega tukaj 3. decembra v okviru argentinskega Mozarteuma.
Dr Julij Savelli je naštudiral z »Gallusom" zborovski part v Schoenbergovi skladbi »Preživeli iz Varšave", ki ga je zbor odpel na koncertu Arg. državnega orkestra 23. 8. 1954. Pohvalne ocene o tem nastopu so prinesli listi La Nacidn, La Prensa, Democracia, El Mundo, Critica, Epoca, El Puebloi, La Razon, Freie Presse in Arg. Tagesblatt.
Ustvarjalni član filozofskega odseka dr. Milan Komar je priobčil v vodilni argentinski katoliški reviji Criterio, ki je izšla kot slavnostna in jubilejna številka za božič na čast u-stanovitelju revije Mons. De Franceschiju, članek: El perfil humano de Alcides de Gasperi.
Marijan Marolt objavlja v presledkih v lujanski reviji »La perla del Plata" serijo zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih člankov o evropskih Marijinih božjepotnih svetiščih.
vršil v Deklevovi dvorani. Prvi dve uri sita bili ,;bxez programa": udeleženci, ki jih je bilo 230, so kupovali srečke umetniške loterije in srečke za srečelov. Tudi v srečelovu so 'bili v večini »kulturni" dobitki kot knjige, vaze, ročni izdelki, itd. Ob osmih zvečer je začel spored g. Zorko Simčič, ki je dovolil- govornikom le po (tri minute besed. Pozdravni govor je imel' predsednik g. Ruda Jurčec, s filozofskimi mislimi je inavdušil udeležence univ. prof dr. Ignacij Lenček. Tretjemu govorniku, dr. Tinetu Debeljaku je občinstvo izsililo daljši čas, da je lahko kad več povedal o svojih srečanjih s stareijišimi ustvarjalci, č. g. Ladislav Lenček C. M. je podal kratko in zgoščeno sliko o finančnem položaju akcije. G. Simčič je pričel klicati na oder udeležence in jim zastavljal duhovita vprašanja iz kulturnega območja in debirte odgovore bogato nagradil. Diogen (g. Tine Debeljak ml.) je prilezel iz svojega soda, nazadnje pa sta gg. Vanda Majcen in Maks Borštnik »pokazala" prvi slovenski „ci-nemascope film" na tekste »Ro-mea in Julije". Z izbranimi pevskimi točkami sta nastopila tercet sester Finkovih in moški kvartet gg. Lipuščka, dr. Savellija, Brasa in B. Finka. Po tem jedru večera je sledilo žrebanje umetniške loterije. Z izžrebanjem in deloma nakupom neižrebanih umetnin je prišla spet 8 slik in kipov v stanovanja tukajšnjih Slovencev. H koncu je č. g. L. Lenček zavrtel še nekaj glasbenih filmov in ko se je začbla dvorana prazni-ti, se je zavrtelo še nekaj parov.
V	prostorih »Društva Slovencev", v ulici V. Mantinez 50 je priredila 4. im 5. decembra Slovenska kulturna akcija spominsko razstavo pokojnega slikarja Marijana Koritnika. Razstavljenih je bilo okrog 40 del, največ risb in oljnatih slik, pa tudi mekaj skic, tako da so dobili gledalci dcbeir vpogled v slikarjevia ustvarjanje. V soboto 4. 12. je bil slovesni začetek razstave, ki s0 jo uredili gg. Ahčin, N. Jieločnik in Marolt. Pred. isednik g. Ruda Jurčeic je pozdravil najprej slikarjevo mater go. Antonijo Koritnikovo, zastopnika Narodnega odbora Slovenije, g. Miloša Stareta, pevski Zbor »Gallus" ter odposlance gledališke družine SOVA im Akad. kongregacije. (V teh treh združenjih je pok. Koritnik deloval.) G. Marijan Marolt je, predaval o Koritnikcvi umetniški poti, pevski izbor »Gallus" je zapel Gallusov »Ecce quomodo mioi-ritur". G. Jurčec je odprl nato razstavo. »Gallus" in »SOVA" sta položila pred umetnikov lastni portret cvetje ovito v slovensko tri-barvnico. Občinstvo si je ogledovalo umetnine do pozne noči in še vso naslednjo nedeljo. Razstava je zabeležila ok. 150 Obiskovalcev. Daljše poročilo o njej je priobčila »Svobodna Slovenija".
V	soboto 12. bi moral biti
prvi filmski večer, posvečen gledališču im baletu. Gledaliških filmov pa ni bilo mogoče dobiti in so jih morali nadomestiti z glasbenimi, Uro pred začetkom je nastal vihar ■ tako, da jo prišlo samo 17 gledalcev. Večer je SKA ponovila 8. 1. 1955 in prejšnje glasbene filme nadomestila z dvema drugi-
Etnoigrafija.
Ložar dr. Rajko, Narodopisje Slovencev. Ljubljana 1944. Str. 352, 173 slik. Dar avtorja. Obljubljen nam je 2. del, ki j® izšel 1. 1952.
Kotnik Franc, Slovemiske starosvetnosti. Ljdbiljana 1943. Str. 152.
Karlovšuk Jože, Slovenski ornament. Ljubljana 1933. Str. 129, 127 slik.
Moedordorfer Vinko, Slovenska vais na Dolenjskem Ljubljana 1938. Str. 176.
Zgodovina.
Gruden dr. Josip, Zgodovina slo-veimskega naroda. Celovec 1910. Str. 1088 več sto slik.
Gušenko Igor, La Gortina de Hierro. Buenos Aires 1948. Str. 238.
L’affaiire Rajk. Parfe 1949. Str. 458.
Zwiitter Fran, Starejša kanjska mesta in meščanstvo. Ljubljana 1929. Str. 77.
Umetnostna zgodovina.
Varstvo spomenikov III, 3/4. Ljubljana 1950. Str. 81 — 215. S slikami.
Frodl Walter, Diie gotische Wandmalerei in Kamtem. Klagen-furt 1944. Str. 230 z 88 slikami in XXX večbarvmiih prilog.
Lubke —- Pernice, Die Kunst des Altertume. Essilingen 1924. Str. 526, 700 slik in več barvnih prilog. Dar dr. Rajka Ložarja.
Leposlovje.
Lovrenčič Joža, Sholar iz Trente. Ljubljana 1939. Str. 250.
ma, posvečenima Chopinu in Bi-zetu. Predaval je prof. L. Gerži-nič. Poleg glasbenih filmov je bil na sporedu balet pariške opere jaslicami na napeve francoskih božičnih pesmi. Udeležba je bila drugič zaradi visoke vročine in vlage le malo boljša: 23 oseb, obakrat skupaj torej 40.
Michelangelo — Gradnik, Soneti. Ljubljana 1945. Str. 113.
Macha — Debeljak, Maj. Ilustriral Miha Maleš. Ljubljana 1939. Str. 114.
Linhart Anton Tomaž, Zbrano 'delo. Uredil Alfdnz Gspan. Ljubljana 1950. Str. 590.
Kersnik Janko, Zbrano delo. U-redil Anton Ocvirk. Tretja knjiga. Ljubljana 1951. Str. 406.
Kociper Stanko, Goričanec. Ljubljana 1942. Str. 370.
Kozak Jus, Blodnje. Ljubljana 1946. Str. 151.
Salminen — Stopar, Katrina. Ljubljana 1943. Str. 353.
Zweig — Albrecht, Marija An-toinetta. Ljubljana 1938. Str. 568.
Timmermarts — Kozak, Flamska zemlja. Ljubljana 1938. Str. 323.
Griese — Bradač, Zima. Ljubljana 1944. Str. 233.
Claudel Paul, Juana de Arco en la Hoguera. Buenos Aires 1948. Str. 241.
Lord Byrcin, Don Juan. Buenos Aires 1949. Str. 389.
Ldpe de Vega, Comedias Ame-ricanas. Buenos Aires 1943. Str. 254.
Cankar Ivan, Lepa Vida. Ljubljana 1912. Str. 106.
Goethe — Mohoričeva, Egmont. Ljubljana 1935. Str. 112.
Cankar Ivan, Kralj na Betajnovi. (Uvod Bratko Kreft.) Ljubljana 1946. Str. 99.
Cankar Ivan. Za narodov blagor. (Uvod Boris Ziherl.) Ljubljana 1947. Str. 140.
IZ BLAGAJNE SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
1.	Leto 1954 je mimo. Zahvaljujemo se vsem rednim, izrednim in ustvarjalnim članom, ki so nam s plačevanjem članarine, naročnine in drugih prispevkov v veliki meri omogočili izvajanje našega programa. Vsem, ki doslej niso našli primerne priložnosti, da bi vplačali svoj delež za preteklo leto, smo poslali zadevno pismo. V kolikor so morda naši podatki ne-točmi prosimo prizadete, da nam to sipo roče, vse pa, da po svojib močeh čimprej izpolnijo prostovoljno sprejete obveznosti.
Že „Meddobje“ III. posebno pa Vrednote in kot kaže tudi Pregljev „Moj svet in moj čas“, vse te publikacije so narasle na veliko več strani, kot smo predvidevali. Ne da bi mislili kakorkoli obvezati naročnike ali siceršne kupce naših publikacij z višjo naročnino oziroma ceno, se vendar drznemo prositi za kako dodatno vplačilo k letni naročnini vse tiste, ki bi to količkaj zmogli. To bo lep izraz priznanja iniaišim prizadevanjem.
2.	Članarina za poslovno leto 1955/56, ki se začne z aprilom, bo skoraj gotovo dosedanja. Vabimo vse člane, da imam ostanejo zvesti in da privedejo v vrste članstva še druge, ki so Slovenski kulturni akciji že sicer naklonjeni. Njih pristop nam bo n® le v gmotno, ampak tudi v moralno oporo.
Naročnina knjižnih izdanj za 1955/56 bo verjetno morala biti nekoliko višja, nekaj že zato, ker je po dosedanji izkušnji in mnenju vseh letošnja bila prenizka, nekaj pa, ker imamo v načrtu še več knjižnih del z večjim obsegom Strani. Naročnino bomo še pravočasno objavili.
3.	Prav lepo se priporočamo za gmotno sodelovanje naših prijateljev pri izdanju Pregljevega zbornika ,,Moj svet in moj čas", ki naj bi pisatelju in nam ob njegovi sedemdesetletnici vsaj skromno p» dinstojno nadomestil' to. kar je opustila domovina. Želimo izdati monumentalno knjigo, ki naj bo zaključek Pregljevih Zbranih spisov, obenem pa slovesna afirmacija narodnih, kulturnih in verskih svetinj, katerih oblikovalec jfi pisatelj in za katerih ohranitev se vsi v zamejstvu prizadevamo. Slor vemiska kulturna akcija se je s posebnim zadevnim dopisom že obrnila na nekatere rojake v svetu in pr v® prispevke tudi ž® prejela. Vabimo vse občudovale® Pregljeve umetnosti, zlasti njegove prijatelje in učence, da s svojimi prispevki pripomorejo k čim lepši izdaji njegove morda' poslednje knjige in tako še živemu našemu geniju postavijo spomenik, izraz maše hvaležnosti, ki mu bo v nepojmljivo veselje in tolažbo.
OCENE.
O Kociprovem ,,Mertiku“ so prinesli daljše ocene listi „Svoboidna Slovenija (dr. Jože Krivec), Ameriška Domovina 26. 11. 54 (Karel Mauser) in goriški »Katoliški glas“. V zvezi tZ izidom prvih prispevkov iz Novačanove zapuščine v „Med-dobju," 1-2 in poročilu o tej zapuščini, je bilo v slovenski oddaji pariškega radia 24. oktobra 1954 podano vrednotenje te pridobitve. Predavatelj g. Borut Klas je govoril najprej o Noivačanovem opusu med zadnjo vojno in po njej in povedal, da je zdaj pisateljeva zapuščina v posesti Slovenske kulturne akcije, kjer ,,ima skrb zanjo dr. Tine Debeljak, je torej v dobrih rokah in lahko upamo, da bo vse, kar je tehtnega, v kratkem objavljeno." G. Klas je potem prebral iz ,,Meddobja“ prolog k »Frideriku Celjskemu".
NEKAJ NOVIH PRIDOBITEV NAŠE KNJIŽNICE