15. marec 1967 LETO XIV. št. 3 CINKARN AR GLASILO OELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE LETNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV CINKARNE Komunisti morajo delovati na vseh področjih V petek, 17. februarja so člani tovarniškega aktiva Zveze komunistov ocenili svoje delo v preteklem letu. Poleg 116 članov, od 166, se se tega zborovanja udeležili še ugledni gostje: Tone Bole, član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsednik zvezne gospodarske zbornice; Zdravko Trogar, predsednik občinske skupščine Celje; Franc Erjavec, član občinskega komiteja Zveze komunistov in drugi. O delu komunistov, članov našega kolektiva je poročala sekretarka tovarniškega komiteja Zveze komunistov dipl. inž. Jožica FARCNIK — MRVAR; uvodoma je med drugim dejala: »Ko delamo na konferencah vsakoletni obračun našega dela, se moramo nujno ustaviti pri vzrokih in pogojih, pod katerimi je naše delo potekalo. Nekateri so trenutnega značaja, drugi pa izvirajo iz bližje ali dalše preteklosti. Vsako politično delo je živ odraz dobe, odraz določenega gospodarskega stanja.« Ko je podkrepila to svojo trditev s kratkim orisom preteklega obdobja in vseh dosedanjih faz našega razvoja, je tovarišica sekretarka dejala, da vsi komunisti niso sledili temu dinamičnemu razvoju. »Ker ga niso spremljali, so zaostali v svojem političnem razvoju in so čakali direktiv od zgoraj. Taki člani so popolnoma dezorientirani, ker pa nc študirajo, so nezainteresirani za kakršnokoli politično delovanje in se kot taki ne morejo znajti v današjih razmerah. Direktive nam danes predstavljajo naše vsakodnevno delo in potrebe, samo treba jim je prisluhniti. Jasno je, da del krivde za pasivnost, oziroma nedejavnost nekaterih članov Zveze komunistov nosijo tudi osnovne organizacije, ki so posameznikom posvečale premalo pozornosti in dopuščale njihovo pa-sivizacijo. Tudi na naših študijskih in delovnih sestankih sodelujejo le nekateri člani, drugi pa le poslušajo, ali pa še to ne. Vsi, ki hočejo biti komunisti, morajo biti aktivni! Bolje je manj številno članstvo, toda tisto predano, ki uživa ugled pri vseh članih našega kolektiva in tudi izven podjetaj, kot pa po številu močna organizacija, ki ji kvarijo ugled razni konjuktu-risti in mlačneži. Člani Zveze komunistov morajo mnogo več politično delovati, vsak v svojem okolju,' kjer delajo in žive: v tovarni, na terenu in v raznih družbeno političnih organizacijah. Nikakor ne smemo dopustiti, da prevzamejo iniciativo razni antisociali-stični elementi, ki bi s svojo razdiralno in nekonstruktivno kritiko rušili to, za kar smo se borili in kar smo doslej z velikimi napori zgradili. Pri nas so mnoge stvari potrebne kritike, vendar ta naj bo taka, ki gradi, ki hkrati nakazuje boljše rešitve raznih problemov in pomanjkljivosti. Pogosto se zgodi, da kritizirajo tisti, ki imajo za to najmanj kvalifikacij; žal pa takemu kritikarstvu često nasedajo tudi nekateri člani Zveze komunistov. Taki člani nimajo svojega trdnega prepričanja v pravilnost naše poti, niso osebnostno dovolj močni ter moralno in politično sposobni uveljaviti se izven svoje organizacije. Rešitev tega problema je: ali izločitev iz naših vrst, ali pa trda in nenehna politična vzgoja. Na tem področju smo doslej marsikaj zamudili. Naša politična vzgoja je bila doslej premalo intenzivna. Mnogo članov je študijske sestanke obiskovalo zgolj formalno, poleg tega pa niso individualno sploh nič študirali, čeprav bi morali biti komunisti vedno pripravljeni nečalnom dati odgovor o katerikoli zadevi, posebno pa o stvareh, ki se tičejo naše gospodarske politike. Komunisti bi morali veliko bolj sodelovati na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov, ki so edino pristojno mesto za razčiščevanje deloče-nih polotičnih problemov, kajti nejasna in nepopolna tolmačenja naše politike lahko povzročijo veliko nezadovljstva med ljudmi. Delo z ljudmi zahteva osposobljene komuniste, saj se pri vsakdanjem delu srečujejo z raznimi vplivi, ki niso v skladu z našimi hotenji, tem vplivom pa so naši ljudje izpostavljeni. (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja in produktivnost v februarja Proizvodni plan je bil v februarju dosežen s 7,24 %, kumulativno v prvih dveh mesecih pa s 14 %. V primerjavi z istim razdobjem preteklega leta je bila proizvodnja povečana za 0,7%. Proizvodni plan je bil višji od v preteklem letu dosežene proizvodnje. V topilnici je bila proizvodnja v letošnjem letu za okoli 100 ton večja kakor v preteklem letu. Proizvodnja cinkove pločevine je ostala na istem nivoju, medtem pa je močno padla prodaja av-totipijskih in ofset plošč. Proizvodnja čašic za galvanske elemente je bila prav tako manjša, medtem pa je bila proizvodnja cinkove žice povečana za 130% v primerjavi s preteklim letom. Zaradi nesezone, spremenjenih tržnih prilik ter zaradi zalog iz preteklega leta, smo proizvedli le petino lanskoletne proizvodnje cevi in žlebov. Proizvodnja mikrocinkovih plošč je porasla za 400%. V valjarni smo v letošnjih prvih dveh mesecih proizvedli več svinčene pločevine, kakor vse preteklo leto. Zaradi remontov obeh peči in proizvodnje zlatega pečata smo proizvedli manj cinkovega belila kakor v preteklem letu, vendar bo ta izpad nadoknaden, ker bosta odslej redno obratovali obe peči. (Nadaljevanje na 3. strani) Izreden pr »iz rod ni uspeh v kemiji M V februarju so v obratu svinčevih oksidov dosegli rekordno proizvodnjo — proizvedli so preko 200 ton Pb-oksidov. Več o tem na 3. strani. Zborovanja komunistov so se udeležili tudi ugledni gostje: Tone BOLE, predsednik Zvezne gospodarske zbornice in član CK Zveze komunistov Jugoslavije; Zdravko TROGAR, predsednik občinske skupščine Celje, Franc ERJAVEC, član občinskega komiteja ZK. Celje in drugi. (Nada)jevanje s 1. strani) Za trke vplive je predvsem dovzetna mladina, zlasti, če ji nismo dali pravočasno možnost, da si oblikuje pravilne nazore. Zaradi tega moramo v prihodnje tudi v tej smeri pojacati naše delovanje. Danes je vloga partije izrecno pomembna: vzgajati mora ljudi v duhu socializma, nenehno jim mora razlagati razne ukrepe v zvezi z gospodarsko reformo, vzbujati zaupanje v našo prihodnost, opozarjati na razne napake in nepravilnosti ter jih odpravljati, omogočiti slehernemu občanu, da se svobodno izraža itd., skratka nenehno se mora boriti za demokratične odnose med ljudmi. Posebno skrb je treba posvetiti vzgoji mladine, da bo le-ta sposobna prevzeti našo strokovno in politično dediščino, da bo vzgojena v socialističnem duhu in da bo v tej sremi nadaljevala pričeto delo. Znano je, da je najpomembnejši faktor družina in okolje, v katerem mladina živi. Ce bomo mi indiferentni do vseh dogojanj, bo mladina ravno takšna. Zavedati se moramo, da je vsak mlad človek idealist, tega idealizma pa mu ne smemo pokvariti z našim pesimizmom in slabimi zgledi! Vse lepe obljube na mkidinskih sestankih so popolnoma zaman, če je potem v praksi vse drugače. Tudi vse materialne dobrine, ki so danes mladini na razpolago, ne pomenijo za njeno vzgojo skp-raj nič. Mladina se hoče javno uveljaviti in rni ji moramo za to nuditi možnosti, sicer se bo skušala uveljavljati v negativnem smislu. Spomnimo se le mladinskih delovnih akcij, kjer je mladina z navdušenjem sodelovala pri naši izgradnji, hkrati pa se je tudi politično krepila. Danes moramo najti druge oblike njenega delovanja: dati ji moramo možnost opravljanja določenih funkcij v samoupravnih organih in raznih družbeno političnih organizacijah, skrbeti za njeno strokovno in politično izpopolnjevanje ipd. Možnosti je dovolj, le sposobnih ljudi, ki bi bili v ta namen pripravljeni žrtvovati nekaj svojega prostega časa, je žal bolj malo! Ce ocenimo politično situacijo v našem podjetju, lahko ugotovimo, da se stanje ne razlikuje v našem podjetju od stanja v sosednjih podjetjih. Ugotoviti moramo, da ljudje pri vseh dogodkih razgibano sodelujejo in poskušajo oceniti tako vzroke kakor posledice teh dogodkov. Marsikdaj je ta ocena mnogo bolj ostra, kakor pa bi pričakovali. Naša pomanjkljivost je v tem, da še nismo uspeli navaza-ti tako dobrega neposrednega stika z množico, da bi jo mogli organizirano pritegniti k sodelovanju. Ukrepi, ki so bili sprejeti leta 1965 in 1966 so dialektična nujnost našega nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja. Ne smemo trditi, da so nam vsem ti ukrepi razumljivi, oziroma da jih vsi podpiramo. Vsem tistim, ki so zanemarili nadaljnje izobraževanje na ideološkem področju, so ti ukrepi nerazumljivi in tuji. Posledica tega je, da ti člani stojijo ob strani kot opazovalci nadaljnjega razvoja, ki po njihovem mnenju vodi v slepo ulico. Tako nastaja prepad med posameznimi člani. Ti se navadno zaprejo sami vase in se prično odtujevati od najbližjih tovarišev — članov ZK pa tudi od same organizacije Zveze komunistov. Tovarniški komite ZK je razpisal anonimno anketo. Na ta način naj bi pri oceni politične situacije in pri predlogu programa dela za prihodnje obdobje sodelovalo čim več članov. Danes lahko ugotovimo, da je le polovica članov naše organizacije voljna aktivno poseči v družbena dogajanja — na anketo je odgovorilo le 47 % članov ZK, medtem ko ostala polovica predstavlja le člane, ki morda ‘ \ redno plačuje članarino in nič več. Zavedati se moramo, da Zveza komunistov potrebuje le člane, ki jim družbeno politično delo bodisi v gospodarski organizaciji, bodisi na terenu, ni tuje in ga štejejo kot dopolnilo k samemu proizvojalnemu ciklusu.« V nadaljevanju svojega poročila se je tovarišica Farčnikova dotaknila rezultatov gospodarjenja v preteklem letu. Dejala je, da kljub ugodnim rezultatom ne moremo biti zadovoljni z njimi, kajti »ti uspehi še vedno niso odraz zavestnega sodelovanja in naporov vsakega člana kolektiva in kar je za nas posebno zaskrbljujoče, niso odraz vloge in dela, ki bi ga na tem področju morali vložiti člani Zveze komunistov. Današnji čas zahteva od slehernega komunista, da se izkaže ne samo kot dober delavec na svojem delovnem mestu, ampak da je tudi pobudnik vsega, kar bi lahko vodilo k nadaljnjemu napredku in k še večjim uspehom našega kolektiva. Sedaj, ko smo ocenili politično delo in gospodarsko situacijo v našem podjetju, je potrebno, da se ozremo še vprihod-nost in poskusimo oceniti, kakšni so izgledi razvoja tako same gospodarske organizacije, kakor tudi odnosov, ki vladajo v njej. Že danes nam mora biti jasno, da bo nadaljnje izvajanje principov, ki so začrtani z reformo, zaostrilo še marsikatera druga vprašanja — predvsem tista, ki jih združujemo v en pojem — odnosi. (Nadaljevanje na 4. strani) Na svoji zadnji seji konec februarja je centralni delavski svet, na predlog izvršnega odbora sindikalnih podružnic ter na podlagi zakona o volitvah delavskih svetov in drugih orgnnov upravljanja, razpisal volitve polovice članov delavskih svetov našega podjetja. « Volitve bodo dne 30. marca 1967, in sicer od 4. do 18. ure. Izvedene bodo tako kakor ^sako leto — po volilnih enotah. Za letošnje volitve je centralni delavski svet določil šest volilnih enot. 1. volilno enoto — METALURGIJA sestavljajo: topilniški obrat (topilnica, stara in nova PIK, aglomeracija, keramika in plinarna), obrat predelave odpadnih materialov in cinkovo belilo, rafinadja cinka in metalurška kopalnica, tehnični in administrativni delavci enote ter obratni laboratorij. 2. volilno enoto — PREDELOVALNI OBRATI sestavljajo obrati: valjarna, končni Izdelki (člnkografija, žlebovi, cevi, čaši- ce in žica) in tehnični ter administrativni delavci enote. 3. volilno enoto — ANORGANSKA KEMIJA sestavljajo obrati: svinčevi oksidi, ultramarin, kromov galun, Na-sulfid, Na-hl-drosulflt, modra galica ip modri baker; stari in novi lltopon, cin-kov sulfat, barijev sulfid; umetna gnojila; kemični obrat Mozirje; oddelek kemollt plošč; kopalnice teh obratov in tehnični ter administrativni delavci. 4. volilno enoto — ORGANSKA KEMIJA sestavljajo obrati: organska barvila, Jnterraedl-ati, tekstilna pomožna sredstva, obratni' laboratorij, kopalnica ter tehnični in administrativni -a .a-s HvUlivi, 5. volilno enoto — VZDRŽEVALNI OBRATI sestavljajo: priprava dela, strojni obrat, gradbeni obrat, merilni obrat, elektro obrat, strojna energetika in tehnični ter administrativni delavci teh enot. 6. volilno enoto — STROKOVNE SLUŽBE sestavljajo: komercialni sektor s transportnim oddelkom in skladišči; finančni sektor; kadrovski sektor s pomožnimi službami in kuhinjo toplega obroka; piansko-analltskl oddelek; oddelek pravne službe, sektor za varnost in organizacijo dela; investicijski sektor; inštitut za razvoj in napredek proizvodnje; glavni kemijski laboratorij. (Nadaljevanje na 3. strani) V NAS UST 2 CINK1RNAR Izreden proizvodni uspeh v kemiji I V preteklem mesecu je bil v kemiji I. dosežen velik proizvodni uspeh. Na stari napravi v obratu svinčevih oksidih smo prvič v zgodovini kemije I. dosegli produkcijo čez 200 ton ali točno 20-1.700 kg. \ Za uvod informacija: največja mesečna proizvodnja doslej' je bila 195 ton, vendar samo enkrat in to v mesecu z 31 dnevi. Franc Poženel vliva svinec v barton, kjer se svinec oksidira v glajenko. j Proizvodnja in j produktivnost \ (Nadaljevanje s 1. strani) ,i Proizvodnja žveplene ldsll-(i ne na starih napravah je bili la zaradi remontov manjša 11 kakor v preteklem letu, med-(i tem pa smo na novih napra-11 vah proizvedli dodatno okoli |i 11.000 ton kisline, kar je 1.200 11 ton manj od planirane koli-i> čine, — zaradi mraza v janu- d ar ju je zakasnela proizvod- i* nja na cinkovi liniji. I * V anorganskih kemičnih (1 obratih smo Zaradi tržnih 1» prilik (uvoz po dumplng ce- i1 nah) ustavili proizvodnjo Na- hidrosulfita, Na-sulfida in omejevali proizvodnjo li-topona na stari napravi. Zaradi tega je proizvodnja teh produktov manjša kakor v istem obdobju preteklega leta. Proizvodnja ostalih anorganskih kemičnih proizvodov je ostala na višini iz preteklega leta, oziroma je ponekod celo porasla. Proizvodnja superfosfata je porasla za 100 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Proizvodnja In prodaja organskih barvil še nadalje upada. V prvih dveh mesecih smo dosegli le 52% od dosežene proizvodnje v istih mesecih preteklega leta. Ker je v tem razdobju število stalno zaposlenih pora- Februarska proizvodnja pa je bila rekordna kljub dvem menjavam kotlov za taljenje svinca in manjšim popravilom elevatorja. V obratu je bila odstranjena manjša tehnična pomanjklji-Zračni vlek skazi bartonske kotle za oksidacijo svinca v glajenko se je reguliral na ciklonih, kar je bilo zvezano s plezanjem. Sedaj se regulira z delovnega mesta in ’ naporno plezanje je odpravljeno. Odklonjena je bila tudi glavna ovira: pomanjkanje svinca. Vse leto 1966 smo trpeli pomanjkanje svinca; enako je bilo tudi v januarju letošnjega leta. V februarju nismo imeli Najvažnejši vzrok, ki je bistveno vplival na tako visoko proizvodnjo, pa je gotovo delovna sila. Na delovnih mestih pri bartonih in minizaciji so se zbrali najboljši delavci, ki imajo prakso pri tem delu. Posad- ko moramo namreč menjati vsaka dva meseca zaradi specifične delovne atmosfere — strupen prah in hlapi svinca. Zato morajo vsi delavci strogo upoštevati higiensko tehnične predpise. Kajenje v obratu je strogo prepovedano, pred jedjo si je obvezno treba umiti roke, nositi je treba tudi respi-ratorje — to je strogo obvezno. Vse to združeno, dovolj svinca, odlična delovna sila in organizacija dela, je bilo v.zrok tako visoke produkcije. Pri tem moramo poudariti, da fizični obseg dela ni bil povečan. Naprave so bile visoko izkoriščene. Po vsem sodeč je mogoče doseči in preseči magično mejo 200 ton. Vendar se redkokdaj zberejo vsi dobri činitelji, kot so se zbrali v mesecu februarju. Vseeno bomo poskušali še večkrat doseči in preseči to visoko proizvodnjo. Še nekaj tehničnih podatkov: februar 1966 povprečje 1966 februar 1967 indeks februar 1966 - 100 proizvodnja produktivnost 181.100 152.800 204.700 113 - kg h 120 102 1565 114 — kg del. 25.871 23.110 29.242 113 Volilne enote bodo izvolile: / (Nadaljevanje z 2. strani) Posamezne volilne enote bodo v nove svete izvolile naslednje število članov. V centralnem delavskem svetu poteče mandatna doba 29 članom, zato mora naš kolektiv v centralni delavski svet izvoliti 29 novih članov, in sicer; p slo za 6,50i, v primerjavi z i> istim obdobjem preteklega i' leta, proizvodnja pa le za 0,7 p odstotka, ugotavljamo padec (' produktivnosti za 5,5 11 o- To <1 predhodno povečanje števila I1 zaposlenih je bilo nujno za- l1 radi pričetka obratovanja P novih naprav — cinkove li- P nije, medtem ko stare pra- P žilne naprave, zaradi zagoto- P vitve zadostne količine pra- P ženca za topilnico, še obra- P tujejo, dokler ne bo ustvar- P jena zadostna zaloga peletk. < To poslabšanje produktiv- P nosti je torej prehoden, nu- J jen pojav. tj( Izvoz je v primerjavi z p istimi meseci preteklega le- 'p ta porasel za 23 0 o In je v i • tem razdobju znašal 942.419 P dolarjev. (| % delovna enota metalurgija — sedem članov; • delovna enota predelovalni obrati — tri člane; • delovna enota anorganska kemija — štiri člane; • delovna enota organska kemija — enega člana; • delovna enota vzdrževalni obrati — pet članov; • delovna enota strokovne službe — devet članov; Delovne enote pa morajo izvoliti naslednje število novih članov v svoje delavske svete; • delovna enota metalurgija — osem članov; • delovna enota predelovalni obrati — sedem članov; • delovna enota anorganska kemija — enajst članov. • delovna enota organska kemija — osem članov; • delovna enota vzdrževalni obrati'— trinajst članov; % delovna enota strokovne službe pa mora izvoliti svoj celotni delavski'svet, ki bo štel 25 članov. Ta enota je sestavljena iz treh bivših skupnosti. Delavski sveti teh skupnosti so bili ukinjeni. Centralni delavski svet je za to združeno delovno enoto strokovnih služb razpisal volitve, ki bodo istega dne kot za ostale delavske svete. LETNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK (Nadaljevanje z 2. strani) Termin reforma, ki smo ga uporabljali za spremembo delitve sredstev v okviru celotne družbe, je postal preozek. Spremenjeni ekonomskj pogoji so v trenutku zaostrili družbene odnose. Tako je postala gospodarska reforma istočasno tudi družbena reforma. V preteklem obdobju so se družbeni odnosi hitreje razvijali, kakor ekonomski; z reformo pa so se s pospešenim tempom začeli razvijati ekonomski odnosi, pri čemer pa so vse bolj zaostajali družbeni odnosi. Zveza komunistov ne more obravnavati parcialno enega področja in nato drugo področje, obravnavati mora istočasno materialno osnovo in nastali družbeni položaj. Jasno nam mora biti, da sedanji ekonomski razvoj ne samo pri nas, ampak tudi v svetu neizprosno zahteva koncentracijo sredstev. Na drugi strani pa naš družbeni sistem zahteva čim širše sodelovanje pri posameznih odločitvah. Oboje je popolnoma točno in pravilno, škodljiv je samo zaključek, da je nujno zaradi demokratizacije pri odločanju, kar je pravzaprav decentralizacija, decentralizirati oziroma celo razdeliti tudi sredstva, ki so namenjena za nadaljnjo reprodukcijo. Odločitev, kako se bodo sredstva trošila, mora biti sprejeta na demokratični osnovi, ko pa je odločitev sprejeta, odloča o troše- nju teh sredstev edino ekonomski moment. V tem interesu pa je treba sredstva prav gotovo združiti, ne pa zagovarjati ten- dence po drobljenju teh sredstev, ki jih že itak ni veliko. Take tendence lahko okarak-teriziramo kot negativne, saj med njimi in lokalističnimi, širše regionalnimi in v skrajnosti nacionalističnimi ni bistvene razlike. Kakor se zaradi poudar- janja prispevka ene narodnosti k skupu dobrin več narodnosti razvije nacionalizem, tako se v manjših oblikah v gospodarski organizaciji razpihuje ista tendenca po večvrednosti ene enote in manjvrendosti druge. Vsa- ko delo je družbeno potrebno in mu tudi družba priznava določeno vrednost, vprašanje pa je le, če je priznana vrednost pravilno določena. Ce ni, potem je treba to vrednost ponovno oceniti, ali pa skleniti na demo- kratični osnovi, da se zaradi objektivnih vzrokov za določeno obdobje pokriva del stroškov iz skupnih fondov, ali pa ustavi proizvodnja. Samo take so lahko naše rešitve rentabilnosti oziroma nerentabilnosti posameznih artiklov in le na takšni osnovi so lahko sprejeti sklepi o odmiranju in ustanavljanju proizvodnih enot. V Cinkarni imamo še zastarele obrate, slabo rentabilne proizvode, ljudje v teh obratih trdo delajo, toda z uspehi se ne morejo pohvaliti. V težkih delovnih pogojih ne morajo priti do izraza njihova osebna prizadevanja. Že pred reformo smo začeli modernizirati nekatere zastarele obrate; ti imajo sedaj svojo perspektivo, so rentabilni in imajo urejene delovne pogoje. Tega je v našem podjetju še vedno premalo, proces modernizacije moramo še pospešiti. Ko si skušamo začrtati smernice za naše prihodnje obdobje, se moramo zavedati naše največje naloge, to je realizacije družbene in gospodarske reforme. V tem interesu moramo podpreti vse, kar je napredno, predvsem pa je potreben stalen študij izboljšanega sistema — kako zainteresirati vsakega posameznika za boljše delo, za večjo proizvodnjo. V tem smislu se mora razvijati in krepiti naš samoupravni sistem in temu cilju se mora prilagoditi delitev. Komunisti bomo največ prispevali k tako postavljenemu cilju, če bomo znali v vsaki situaciji kritično oceniti in pravilno presoditi, kaj je napredno in kaj je tisto, za kar se moramo kot komunisti zavzemati, pa čeprav je temu treba podrediti svoj osebni interes. Med krajšim odmorom so se prijavili k razpravi številni di-skutanti. Delovno predsedstvo letne konference Zveze komunistov v Cinkarni: Viktor Skale, član; Alojz Potočnik, predsednik in Štefan Bračun, član. Komunisti so na letni konferenci izvolili novi tovarniški komite Zveze komunistov. Volilna komisija določila volišča Volilna enota METALURGIJA ima troje volišč: I. volišče — v sindikalni dvorani. Na tem volišču volijo delavci iz obratov: topilnica in keramika ter tehnični in administrativni delavci teh obratov. II. volišče — v pisarni aglomeracije. Na tem volišču volijo delavci iz obratov: aglomeracija, stara PIK, plinarna, cinkovo belilo, metalurška kopalnica ter tehnično vodstvo teh obratov. III. volišče — v pisarni obra-tovodstva nove PIK: Na tem volišču volijo delavci iz obratov: nova pražarna z žvepleno kislino, rafinacija cinka ter tehnično vodstvo teh obratov. Volilna enota PREDELOVALNI OBRATI ima IV. volišče — v mojstrski pisarni v valjarni. Na tem volišču volijo delavci iz obratov; valjarna, finalizacija (cinkografija, žlebovi, cevi, čašice in žica) ter tehnični in administrativni delavci teh obratov. Volilna enota ANORGANSKA KEMIJA ima V. volišče — v pisarni obratovodstva anorganske kemije. Na tem volišču volijo delavci iz obratov: svinčevi oksidi, ultramarin, kromov galun, Na-sulfid, Na-hid'rosulfid, modra galica, modri baker, stari in novi litopon, cinkov sulfat, ba-rijev sulfid, umetna gnojila, oddelek kemolit plošč, kopalničar-ji, tehnični in administrativni delavci enote. VI. volišče — v obratni pisarni Mozirje. Na tem volišču volijo delavci kemije III v Mozirju. Volilna enota ORGANSKA KEMIJA ima VII. volišče — v jedilnici obrata organskih barvil. Na tem volišču volijo delavci OOB, ki so zaposleni v proizvodnji, v obratnem laboratoriju in tehnični ter administrativni delavci te enote. Volilna enota VZDRŽEVALNI OBRATI ima VIII. volišče — v sejni sobi družbeno jiolitičnlh organizacij. Na tem volišču volijo delavci iz: priprave dela, strojnega obrata, gradbenega oddelka, merilnega oddelka, elektro službe, strojne energetike ter tehnični in administrativni delavci te enote. Volilna enota STROKOVNE SLUŽBE ima IX. volišče — v pisarni transportnega oddelka pri vratarju. Na tem volišču volijo delavci iz: komercialnega sektorja, transportnega oddelka, skladišča, investicijskega sektorja in razvojnega inštituta in X. volišče — v sejni sobi uprave podjetja. Na tem volišču volijo delavci iz: finančnega sektorja, kadrovskega sektorja s pomožnimi službami in kuhinjo toplega obroka, plansko-analit-ski oddelek, pravna služba, sektor za varnost in organizacijo dela in glavni kemijski analitski laboratorij. STANOVANJSKA REFORMA Pri izvajanju gospodarske in stanovanjske reforme moramo v interni zakonodaji naše delovne organizacije uveljaviti resolucijo o stanovanjskem gospodarjenju in zavreti upadanje naše dejavnosti izgradnje stanovanj. Z naslednjim uvodom se vključujem v razpravo o sprejemu novih načel in predpisov, kar bo v letošnjem letu nujna naloga naših samoupravnih organov. cm Ob koncu leta 1959 so bile postavljene zakonsike osnove za kompleksno obravnavo in reševanje stanovanjskega gospodarstva. Zaokrožen je bil niz zakonskih predpisov, ki so urejali Prvi pravilnik o dodeljevanju stanovanj je slonel na ugotovitvah, da je stanovanje bistveni element standarda delavca in s tem individualne in družbene produktivnosti in da pri delitvi Ko so bile vse parcele v Selcah zasedene, so se cinkarnarjt »preselili« na Hudinjo. V jeseni leta 1965 jih je 24 pričelo graditi svoje hiše, lani se jim je pa pridružilo že 20 članov koletiva. izgradnjo in eksploatacijo stanovanj. Uvedba samoupravnih odnosov v stanovanjskem goi spodarstvu, formiranje namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo s prispevkom iz dela osebnih dohodkov v občinskih stanovanjskih skladih, obveznost delovnih organizacij, da grade stanovanja za delavce, široke možnosti kreditiranja družbene in zasebne gradnje stanovanj z angažiranjem sredstev stanovanjskih interesentov ter dolgoročno načrtovanje, so v osnovah spremenili dot okrutna načela stanovanjske politike. Te v temeljih spremenjene odnose družbe do stanovanjskega gospodarstva hi zlasti še osvojitev načela, da je stanovanje potrošno blago, štejemo za gospodarsko reformo. V načelih je ta reforma pomenila radikalno spremembo gledanja na stanovanjsko gospodarstvo. Družbeno politične skupnosti in delovne organizacije so bile dolžne sprejeti petletne plane izgradnje stanovanj za obdobje 1961—1965 in predpisati pravilnike o dodeljevanju stanovanj stanovanjskim interesentom. V Cinkarni smo že 'leta 1958 sprejeli prvi pravilnik o dodeljevanju stanovanj, leta 1960 pa smo sprejeli petletni plan stanovanjske izgradnje za obdobje 1961— 1965. vi stanovanj ne moremo dosledno uveljaviti principa delitve po deilu, ker predstavlja stanovanje (tudi problem razvoja družine in otrok. Leta 1961 smo sprejeli drugi pravilnik o dodeljevanju stanovanj, ki sicer ni zavrgel vseh osnov prvega pravilnika, pač pa se po svoji vsebini vključuje v program rekonstrukcije podjetja, ki je zahteval nagle spremembe kadrovske strukture zaposlenih. Analiza izvršitve petletnega plana stanovanjske graditve po kateri bi morali zgraditi 250 družinskih stanovanj, izkazuje, da smo z nakupi stanovanj, s posojili za kolektivno graditev enodružinskih hiš v organizaciji podjetja in s posojili za individualno gradnjo, do konca leta 1965, skupno s stanovanji, ki so bila tedaj še v gradnji zgradili 276 stanovanj in izvršili plan 110,5%. Poleg tega smo v tem času zgradili tri samske domove s 325 ležišči. Načela soudeležbe stanovanjskih interesentov pri financiranju stanovanjske izgradnje smo uporabili le v oblikah kreditiranja zadružne in individualne gradnje. S tem smo pridobili 168 stanovanj. Nismo se posluževali raznih oblik angažirajta sredstev stanovanjskih interesentov pri blokovni gradnji stanovanj. Tako so ostale neizkoriščene zakonske možnosti stanovanjske štednje, predpla-čevanja stanovanjske pravice, (kreditiranja nakupa stanovanj, oddaje stanovanj proti odplačilu, formiranja solastniških odnosov in podobno. Stanovanjska reforma je orna godila silen razmah stanovanjske gradnje v vsej naši državo. Z njenimi rezultati pa nismo mogli biti več zadovoljni. Situacija o stanovanjskem gospodarstvu je izkazovala do sredine leta 1966 vedno več družbenih in ekonomskih protislovij in odprtih problemov, med njimi zlasti: — dvojne stanarine kot posledica inflacijskih gibanj; , — enostranski kadrovski sistem preskrbe stanovanj; — negiranje perspektive stanovanja za kategorije družin z nizkimi dohodki; — nasprotja v dohodkih im cenah stanovanjskega gospodarstva; — zaostajanje urbanizacija in komunalnega gospodarstva, — upadanje možnosti vpliv« kupca na ceno in kvaliteto stanovanj, — nenamensko trošenje sredstev in drugo. Gospodarska reforma ne bi bila družbena reforma, ako ne bi zarezala tudi v stanovanjska gospodarstvo in usmerila svojih posegov tudi k razreševanj« tistih problemov, ki so ovirali hitrejši razvoj ekonomskih in samoupravnih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in so bili obenem vznik za prepočasno naraščanje stanovanjskega standarda delovnih ljudi. V letu 1965 so resolucije zvezne in republiških skupščin o stanovanjskem gospodarstvu nakazale dolgoročne smernice nadaljnje stanovanjske politike. V izvajanju resolucije je že izdana vrsta novih zakonskih predpisov, ki odpirajo perspektive. ( Nadaljevanje na 7. strani) ODBOR ZVEZNE SKUPŠČINE V ŽELEZARNI ŠTORE Odbor organizacijskopolitičnega zbora zvezne skupščine je imel dne 14. februarja svoje redno zasedanje v Železarni Štore. Poleg predsednice zbora, tovarišice Milke Šeat-Tasič je bilo v odboru navzočih še osemnajst članov. Zasedanja, bilo je v prostorih Mlinarjevega Janeza na Teharjih, so se razen članov Železarne Štore udeležile tudi delegacije iz EMO, Cinkarne in Topra. Zasedanju je prisostvoval tudi predsednik skupščine občine Celje Zdravko Trogar. Po kratkih uvodnih in pozdravnih besedah predsednika DSP Železarne Store, Ignaca Zagoričnika in Šeat-Taisičeve se je razvila živahna razprava, ki je bila v celoti usmerjena na problem ekonomskih enot v naših podjetjih. Po besedah tov. šeat-Tasičeve se pripravljajo s tem v zvezi novi predpisi, kar je dalo povod za 'to, da se odbor zvezne skupščine v podjetjih samih prepriča o sedanjem stanju in na osnovah praktičnih izkušenj pripravi osnutek novega zakona. Ce hočemo povzeti glavne misli iz zasedanja, moramo vse- kakor zapisati naslednje: Zaradi pomanjkljivih predpisov na področju ekonomskih enot se vse češče pojavljajo težave v zvezi z vprašanjem pristojnosti ekonomskih enot, ker ie-te ob svojem nastanlku niso bile postavljene na ekonomske temelje. Nikjer ni s predpisi jasnp razmejeno, kalko daleč sega samostojnost ekonomske enote, ne da bi pri tem trpela celovitost podjetja in njegovo enotno nastopanje na tržiščih. Prepustitev delitve skladov ekonomskim enotam je povezana z razdrobljenostjo podjetja, nadalje z neenotnim usmerjanjem inve- sticij, z neenotnim nastopanjem na tržiščih in še z vrsto problemov, ki so neposredna posledica pravne neurejenosti na tem področju. Nujno je, da novi zakon to področje točno uredi. »Kadar govorimo o integraciji dveh podjetij iste panoga^ vedno mislimo predvsem na združitev ekonomskih in finančnih faktorjev jJrizadetih podjetij. Vemo tudi, da je brez teh faktorjev vsaka integracija n* smiselna. Na drugi strani pa razdrobimo podjetje na velik® manjših delov, ki pa sploh nimajo točnih ekonomskih in finančnih meril«, je dejal nekdo izmed diSkutantov. Seja je bila zelo zanimiva i» pozdraviti moramo idejo odbora, da taka vprašanja pretehtajo v podjetjih samih, s čemer bo vsekakor bodoči zakon bolj realen in bolj ustrezen. iz razprave na letni konferenci Z K v Cinkarni (Nadaljevanje s 4. strani) Leopold SLAPNIK je poročal o rezultatih, ki jih je pokazala nedavno izvedena anketa med člani naše organizacije zveze komunistov. Na anketna vprašanja je odgovorila le slaba polovica članov. Splošni podatki so pokazali, da so anketo najresneje obravnavali mlajši člani naše organizacije in tisti z manjšimi osebnimi dohodki. Anketna vprašanja so bila razvrščena v več skupin; ki' so * obravnavale odnos komunistov '"do samoupravljanja, aktivnost 4 oziroma neaktivnost članov zve- * ze komunistov, oblike polidčne- cijah, gospodarsko ih družbeno _ reformo ipd. šav, mora torej biti v sedanji fazi skupen. Ta sredstva so namenjena za odplačilo dosedanjih zadolžitev, na drugi' strani pa bo celotni kolektiv odločal, kaj bomo nadalje rekonstruirali. Porast osebnih dohodkov v prihodnjem obdobju je odvisen od nas samih. V kolikor večji meni bomo osvajali nove, rentabilne proizvode, izboljšali tehnologijo, čim bolj bomo modernizirali našo proizvodnjo in se približali mednarodnemu standardu, tem bolj bomo povečali naš dohodek, oziroma tisti del, ki, gre za osebne dohodke. Predsednik Zveze gospodarskih zbornic, tovariš Tone BOLE je posvetil svojo razpravo najpomembnejšim nalogam Martin Lipušek in Martin Zorko vlivata svinec v obratu rafinerije. n Tl I 1 V U vseh političnih sd, predvsem pa komunistov v letošnjem letu. Na prvem mestu je vsekakor stabilizacija, našega gospodarstva, kar, bomo dosegli z brez-_ kompromisno uskladitvijo možnosti s potrebami. Pri uresničevanju te naloge pa ne smemo ,pozabiti na dva popiembna faktorja, in sicer na ustvarjanje določenih rezerv ter na modernizacijo proizvodnih naprav in iskanje sodobne tehnologije. Brez doslednega upoštevanja zadnjih dveh čini tel je v nikakor ne bomo mogli doseči našega drugega glavnega cilja — uspešno uveljavljanje na mednarodno tržišče. Ob koncu je dejal: »Želei bi opozoriti,, da vse bolj prehajamo v zahtevne tehnične ekonomske ter organizacijske probleme in moramo resnično računati, da je moderna tehnologija, moderna organizacija in ekonomika tista, ki bo dajala tempo dohodku. Komunisti morajo biti najboljši nosilci teh procesov, predvsem pa naši strokovnjaki — inženirji, tehniki, ekonomisti in drugi. V Cinkarni je zaposlenih preko 2.000 delavcev, ki so vezani Odgovori na anketna vprašanja bodo novemu konjjteju vse-. kakor koristili pri njegovem delu v prihodnjem obdobju. Glavni direktor našega podjetja tovariš Drago ČEH, dipl. inž. je opozoril na nekatere probleme v preteklem letu, pri katerih komunisti niso odigrali tiste vloge, ki bi jo morali. Nadalje je dejal, da decentralizacijo sredstev na ekonomske enote ne smemo razumeti. in razlagati napak. Pri tako heterogenih proizvodnih obratih lahko imamo danes decentraliziran tisti del dohodka, ki je namenjen ?a osebne dohodke. . Ne finesmo namreč pozabiti, da imamo poleg sodobno oprern-. Jjenih obratov z visoko akumulativno proizvodnjo tudi zastarele obrate. Ko smo modernizirali nekatere obrate oziroma gradili nove, je sredstva prispeval celoten kolektiv. Tisti del dohodka, ki- smo ga povečali na podlagi rekonstrukcij in izbolj- ;e poli še politične koncepcije, na uveljavitev te koncepcije tam, kjer se delo preverja v. odločitvah delavskih svetov in upravnega odbora, v ekonomskih enotah, v celotnem družbenem mehanizmu in je s te strani velika partijska odgovornost, da se temu številu delavcev zagotovi perspektiva — čim večje blagostanje.« Tovariš Janko LOČIČNIK je razpravljal o nadaljnji decentralizaciji in o krepitvi samoupravljanja. Direktor komercialnega sektorja, tovariš Vilko LIPUŠ je orisal uspeh naših prizadevanj za vključitev na evropsko tržišče v zadnjih letih, dotaknil pa se je tudi problemov, s katerimi se srečujemo na tujih tržiščih. Glavni inženir obratov anorganske kemije, tovariš Mile ZUPANČIČ, dipl. inž. je govoril o naših obratih anorganske kehli-je, ki so bili do nedavnega skoraj vsi zastareli. Nadalje je omenil izgradnjo novih obratov in uvajanje novih kemičnih proizvodov ter o prizadevanjih na tem področju po reformi. Direktor kadrovskega sektorja, tovariš Karlo SAGADIN se je dotaknil dveh vprašanj, in si-cor. discipline v podjetju in rekreacije clanoy našega kolektiva, V zvezi z disciplino je grajal odnos članov "kolektiva do sa-‘ , moupravnih aktov, za katere - kot samoupravijalci glasujejo, v praksi pa jih iz strahu pred zamero pri sodelavcu ne upoštevajo. Nadalje je negativno ocenil rekreacijo članov našega kolektiva v preteklem letu in poudaril potrebo po organiziranem . delovnega &oveka. Organizacijski sekretar . občinskega komiteja ZK, tovariš Tone ERJAVEC je v svoji raz- pravi obravnaval vlogo zveze komunistov v nadalnjem razvoju samoupravljanja in organizacijo zveze komunistov, nadalje se je dotaknil strukture našega članstva -in grajal skromen sprejem novih članov v pretekli mandatni dobi. Ko sta se zvrstila še diskutan-ta Rastislav ČATAR in Alojz POTOČNIK so komunisti sklenili, da bodo program dela in sklepe izdelali naknadno na podlagi poročila in razprav. Nov tovarniški komite zveze komunistov Na letni konferenci zveze komunistov so bili izmed dvajsetih kandidatov izvoljeni v nov tovarniški komite naslednji tovariši: Mirko MEŽNAR, Pavle ŽELE, Vili KOS, Stevo JOVANOVIČ, Janko LOČIČNIK, Milan ZU PANČIČ, dipl. inž., Franjo j. »TOVORNIK, Leopold SLAPNIK, Nada AMBROŽ, Franjo KLINGER, dipl. inž., Franc KAPUS, dipl. inž., Marino BOTUšIČ, Jože NARAKS, Milan.)KRIVEC, inž. in Hinko JORDAN. Na prvi seji novega tovarniškega komiteja je bil izvoljen za sekretarja tovariš Janko LOČIČNIK. CINKARNAR Vojo čobotič in Milovan Vukosavljevič vlivata cink v modele. Iskreni medsebojni odnosi - temelj uspešnega samoupravljanja VSAKEGA ČLANA KOLEKTIVA BI MORALA ZANIMATI PROBLEMATIKA CELOTNEGA PODJETJA, NE PA LE NJEGOVO OSEBNO DELOVNO PODROČJE. Delavsko in družbeno samoupravljanje je prišlo v fazo, ko se pojavlja potreba po novih kvalitetnih spoznanjih. Vedno pogosteje se postavlja vprašanje, koliko je nadaljnja decentralizacija v samoupravljanju iz ekonomskega vidika še racionalna. Ta sestavek daje splošno oceno dela samoupravnih organov v delovnih enotah, skuša pa tudi delno odgovoriti na vprašanje, kje je nadaljnja decentralizacija še racionalna, katera pa so tista vprašanja, kjer pogoji za njo še niso dani Da bi bila v čim večji meri omogočena udeležba slehernega proizvajalca v upravljanju podjetja, so bile ustanovljene samoupravne enote v oikviru podjetja. Posamezna podjetja so prob-ileme o številu isamoupravnih enot, o njihovih pristojnostih in dolžnostih reševala različno. Marskje so zgolj iz formalnih razlogov ustanovili samoupravne enote, ki niso imele nič skupnega z ekonomsko in proizvodno celovitostjo. V teh podjetjih je kmalu prišlo do razkoraka med formalnimi demokratičnimi oblikami in .dejanskimi potrebami, ki jih je narekovala ekonomska računica. Znotraj podjetja je prihajalo do ozkih enostranskih razprav, ki so bile pogosto v nasprotju z gospodarskim poslovanjem celotnega podjetja in jih zato podjetje ni moglo upoštevati brez nevarnosti za dobro poslovanje. Rezultat je bil ta, da so te samoupravne enote ostale brez prave ekonomske osnovo in vsebine dela. Naš kolektiv se. je lotil decentralizacije bolj previdno. Menil je, da je število samoupravnih enot bolj formalna stvar, da pa je dosti pomembnejša vsebina dela, njihove pristojnosti in možnosti odločanja. Težil je za ustanovitvijo takih enot, ki bi bile čim bolj zaključene ekonomske in proizvodne celote. Do neke mere se mu je to posrečilo, vendar bo še potrebno razmišljati o možnosti racionalnejših oblik. Zla uspešno poslovanje gospodarske organizacije v sedanjem času, ko so se pogoji gospodarjenja močno zaostrili, ko se trž- Avtomatska naprava za vlivanje cinkovih klad. V smislu odredbe glavnega direktorja o prometu v Cinkarni z dne 18. avgusta 1962 in opozorila kadrovskega sektorja, z dne 18. aprila 1966, s katerima je natančno odrejeno, da morajo biti vsa kolesa shranjena v kolesarnicah, SPOROČAMO NASLEDNJE Čuvaji koles prevzamejo v hrambo samo zaklenjena kolesa in le za tako zavarovana odgovarjajo. Podatki za leto 1966 kažejo, da so bila vsa ukradena kolesa nezaklenjena; niti v enem primeru ni bilo ukradeno zaklenjeno kolo. Splošna zavarovalnica Celje in Cinkarna v prihodnje ne bosta povrnili odškodnine za ukradena kolesa, ki se bodo nahajala izven kolesarnic in ki ne bodo v kolesarnicah zaklenjena. Zato ponovno OPOZARJAMO vse člane kolektiva, izmenske mojstre in obratovodstva, da kolesa shranjujejo le v kolesarnicah in sicer zaklenjena. Kdor se ne bo ravnal po tem navodilu, ne bo dobil v primeru tatvine NOBENE ODŠKODNINE. Direktor kadrovskega sektorja Karlo Sagadin one prilike hitro spreminjajo in se mora podjetje nenehno prilagajati novim razmeram tako na notranjem kot na zunanjem 'tržišču, je prvi pogoj enotna po-litika podjetja kot celote. Vprašanje popolne samostojnosti ekonomskih enot trenutno še ni izvedljivo iz več razlogov. Razdrobljenost sredstev, ki so potrebna za normalno enakomerno gospodarjenje bi ta Skupni oilj nujno ovirala, če ne celo onemogočila. Kratkoročno bi sicer ugodno vplivala na nekatere enote, vendar bi se posledice take politike kmalu začele negativno odražati tudi v teh, trenutno na jrentabilnejših obratih in enotah, ker bi pač ostali členi v verigi, brez katerih pa ni možno voditi enotnega poslovanja, odpadli. Te trditve potrjujejo delo delavskih svetov v ekonomskih enotah, ki kaže v grobi oceni pogosto na nezainteresiranost pri vprašanjih, ki se nanašajo na celotno poslovanje podjetja. Se vedno je občutiti močne težnje po delitvi v korist osebnih dohodkov — mnogi člani kolektiva še vedno gledajo pod- jetje, s stališča mezdnih odnosov, ki mu oni prodajajo svojat delovno silo. Vse to so'čisto objektivne posledice še močnih tradicij, kar dokazuje, da smo pogosto preveč poudarjali faktor zavesti, katere razvoj je počasnejši, kot smo včasih domnevali. Delo organov posameznih samoupravnih enot se je do sedaj močno razlikovalo. Nekateri delavski sveti so dokaj objektivno in temeljito sodelovali v vseh vprašanjih gospodarjenja, pogosto so njihovi predlogi in, sklepi služili centralnim samoupravnim organom pri njihovem delu, na drugi strani pa ne-kateri organi res niso mnogo prispevali za boljše upravljanje in so le formalno obravnavali gradivo, ki so jim ga posredovala centralni organi upravljanja ali obratovodstva. To se nanaša predvsem na delo svetov delovnih skupnosti, ki so bili odmaknjeni od neposredne pro-izvodnje in je bil predvsem zaradi tega interes manjši. Brez dvoma obstaja vrsta vprašanj, o katerih bi ti sveti še lahko razpravljali, vendar doslej še niso bila vsa izkoriščena. (Nadaljevanje na 9. strani) Stanovanjska reforma (Nadaljevanje s 5. strani) Osnovna ugotovitev po poldrugem 'letu izvajanja te druge in popolnejše stanovanjske reforme pa je, da se prepočasi uresničujejo načela resolucije in zakonski predpisi oziroma možnosti, ki jih dajejo ti predpisi za reševanje kompleksna stanovanjske problematike. Tudi mi še nismo dojeli vsebina stanovanjske reforme. Nismo še zavrgli nekaterih zastarelih predpisov ter gledanj, da bt uveljavili novo smer stanovanjskega gospodarjenja na vseh področjih. Morda je tudi ta naša pasivnost in ne le težave V zvezi z izvajanjem gospodarska' reforme vzrok, da naša dejavnost na stanovanjskem področju stagnira. če je res, da je stanovanje eden izmed važnih dejavnikov proizvodnosti dela, kar nedvomno je, potem se bo morala prej ko slej .pokazati stagnacija v stanovanjskem gospodarjenju tudi v stagnaciji proizvodnosti dela. i Pred nami je dolžnost, da uveljavimo vsebino pozitivnih predpisov za potrebe našega podjetja in po možnostih našega delovnega kolektiva. Program izobraževanja delavcev v Cinkarni Center za strokovno izobraževanje delavcev je v začetka letošnjega leta zbral mnenja glede potreb po organiziranju posameznih izobraževalnih akcij v Cinkarni v letu 196”. Na podlagi zbranih potreb namerava vodstvo Centra, z ozirom na prioritetnost in glede na razpoložljive učilnice organizirati naslednje izobraževalne akcije. \ TEHNIŠKA ŠOLA Letos teče III. letnik metalurškega oddelka, ki ga obiskuje dvajset slušateljev. Predavali bodo naslednji predavatelji: Jelka Ravber, prof. — slovenski jezik, Franjo Klinger, dipl. ing. — matematiko, Anka Demšar, prof. — nemški jezik, Marija Brglez, dipl. ing. — elektrotehniko, Iskren Pipuš, dipl. ing. — metalurgijo in toplotno tehniko, Klemen Stegenšek, dipl. ing. — metalografijo, Drago Koželj, dipl. ing. — metalografske vaje in Janko Ločičnik — organizacijo proizvodnje. OSEMLETKA Pouk bo organiziran pod mentorstvom IV. osnovne šole v Celju in sicer za 7.—8. razred. Prijavljenih je 22 slušateljev. Predavali bodo: Darinka Jošt — slovenski jezik, Mitja Palir — matematiko in fiziko, Vera Krašovec — družbene vede in Jože Jordan — matematiko. Kandidati bodo opravljali izpite pred komisijo, ki jo bo določil učiteljski zbor IV. osnovne šole, ki bo izdala tudi verificirana spričevala. TEČAJ ZA VK DELAVCE STROJNE STROKE Tečaj se nadaljuje iz leta 1966 in je bil prirejen za tiste delavce strojnega obrata, ki imajo 20 let prakse. Tečaj obiskuje štirinajst slušateljev. Predavatelji na tem tečaju so; Milan Krivec, ing., za strojne elemente, Peter Fosinek, ing., za tehnologijo in tehnično risanje, Darinka Jošt za slovenski jezik, Jože Jordan za matematiko in Janko Ločičnik za organizacijo proizvodnje. Tečajniki bodo opravljali izpite fcmnec marca 1967. TEČAJ ZA VK DELAVCE V OOB Tudi ta tečaj se nadaljuje iz leta 1966 in ga obiskuje dvanajst slušateljev. Predavatelji so: Rudi Sibli, dipl. ing., za kemijske operacije, Silvo Dečman za stroje v kemiji, Janko Rebov za HTV, Darinka Jošt za slovenski jezik in Jože Jordan za matematiko. Tečaj se bo končal z izpiti v juniju 1967. TEČAJI ZA K IN VK DELAVCE VZDRŽEVALNIH OBRATOV Glede na to, da bi dvignili strokovni nivo delavcev v vzdrževalnih obratih smo pripravili načrt, kako bi sistematično šolali kader v elektro delavnici, gradbenem oddelku, strojni službi im merilnem oddelku. Tu So upoštevani tudi vsi vzdrževalci, ki so razporejeni po obratih. V marcu 1967 pričneta dva taka tečaja, in sicer za K in VK delavce. V ta dva tečaja so razporejeni delavci iz elektro delavnice, merilnega in gradbenega oddelka. Tečaj za strojni obrat pa bi pričel v septembru letos. Število kandidatov je naslednje: za tečaj za VK (elektro, merilni, gradbeni) — 37, za tečaj za K (gradbeni) — 17, za tečaj za VK (strojni) — 45. Na teh tečajih bodo predavali strokovnjaki iz podjetja, za splošne predmete pa bomo morali angažirati nekaj predavateljev s IV. osnovne šole. Tečaji bodo trajali približno eno leto. Vzrok, da smo prestavili tečaj za VK delavce strojnega oddelka na september 1967, je v tem, ker imamo do takrat vse razpoložljive prostore stoodstotno zasedene, saj bomo morali koristiti še jedilnico v OOB in dvorano Ljudske tehnike. TEČAJI ZA DELAVCE V RAFINACIJI CINKA Na zahtevo obratovodstva ra-finacije cinka, bomo v marcu in aprilu 1967 izvedli dva krajša tečaja za delavce v tem obratu. V vsakem od obeh tečajev bo po dvajset slušateljev. Program bo obsegal poglavja iz tehnologije, s posebnim poudarkom na tehnologijo goriv. Tečaja bosta trajala 25—30 ur, predavali pa do strokovnjaki iz podjetja. TERMINSKI PREGLED IZOBRAŽEVANJA 1. Tehniška šola — do junija 1968 — I. učilnica Center. 2. Osemletka — do marca 1968 — II. učilnica Center. 3. Tečaj za VK delavce strojne stroke — do aprila 1967 — I. učilnica Center. 4. Tečaj za VK delavce v OOB — do jiunija 1967 — sejna soba Center. 5. Tečaj za VK delavce v vzdrževalnih obratih — do aprila 1968 — sindikalna dvorana. 6. Tečaj za K delavce v vzdrževalnih obratih — do aprila 1968 — dvorana Ljudske tehnike. 7. Tečaj za VK delavce v vzdrževalnih obratih — do septembra 1968 — sindikalna dvorana. 8. Tečaj za delavce v rafina-ciji cinka — do aprila 1967 — jedilnica OOB. V letošnjem letu se bo Center moral precej angažirati tudi z delom s štipendisti, kar zlasti velja za tiste štipendiste, ki se šolajo na poklicnih šolah. Cen- Letos v januarju je v našem podjetju delalo 29 dijakinj in dijakov celjske gimnazije. Ko so absolvirali uvajalni seminar, so bili razvrščeni v: žico, čašice, mehanično delavnir ter bo tudi letos vzdrževal redne stike z zunanjimi izobraževalnimi ustanovami, zlasti s Tehniško srednjo šolo v Ljubljani, SIKC Štore, IV. osnovno šolo in inšpektorati za parne kotle ter za varjenje. V letu 1967 bo Center postopoma pošiljal enajst delavcev iz strojne službe na tečaje za varilce v Ljubljano v ustrezni center. Tečaji bodo trajali od 1. marca do 23. junija 1967. Kandidati bodo opravili v omenjenem centru tudi ustrezne izpite, tako da bo naše podjetje do poletja letos dobilo enajst kvalificiranih varilcev za razne tehnike varjenja. Poleg naštetih izobraževalnih dejavnosti, bo Center tudi letos organiziral počitniške prakse in skrbel za organizacijo ekskurzij, ki pridejo v naše podjetje. co, kemijo I in v kemična laboratorija. Za da v na j st delovnih dni so morali spremeniti svoj »dnevni red«. Sprva je bilo sicer malce nenavadno, vstajati je bilo treba seveda pred šesto, umsko delo je zamenjalo fizično, toda kmalu so se vživeli v novo okolico. V obratih so nam povedali, da je bitla letošnja skupina mnogo bolj prizadevna, kakor lanski ».praktikanti.« Ko smo jih vprašali, kaj bodo s prislužandm denarjem, so nam zaupali, da ga bodo prihodnje leto porabili za maturantski izlet: kam, še ne vedo, kajti načrtov je veliko. Na sliki zgoraj: dijakinje ovijajo žico. OBVESTILO Občni zbor Šahovske sekcije bo dne 17. marca 1967 ob 17. uri v prostorih društva Ljudske tehnike Cinkarne Celje. Odbor Srednješolci na proizvodnem delu Učni načrt za vse srednje šole predvideva tudi počitniško prakso. Medtem ko morajo dijaki srednjih strokovnih šol obvezno opravljati počitniško prakso, in sicer v svoji bodoči stroki pa je »praksa«, ki jo opravljajo gimnazijci v zimskih počitnicah, namenjena seznanjanju s proizvodnim delom. Družbeni plan razvoja Jugoslavije do leta 1970 RAZVOJ GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ENERGETIKA V skupni strukturi energetika sc bo povečala udeležba hidroenergije, nafte in plina. Premog bodo večinoma predelali v Elek. energ. — v milijardah kWh Premog — v milijonih ton Surova nafta — v milijonih ton Naravni plin — v milijardah m* Udeležba uvoza energije bo od 17 % v letu 1965 povečana na okoli 23 % do leta 1970. Izgradnja elekroenergetskih objektov bo na osnovi pogodb med bankami, federacijo in investitorji jk> ustreznih predpisih. Primanjkljaj električne energije naj bi bil vidneje zmanjševan po letu 1968, ko bodo pričeli obratovati novi objekti. Proizvodnja premoga bo do leta 1970 povečana za približno 12,5 milijard. Industrija nafte pokriva domače potrebe samo 65 odstotno, medtem ko jo 35% uvažamo. Predelovalne zmogljivosti so dovolj velike za zadovoljevanje domačih potreb. Večja sredstva! bodo angažirana za povečano proizvodnjo surove nafte in plina, vendar bo v prihodnje uvoz nafte stalno naraščal. PROMET plemenitejše vrste energije v bližini rudnikov. V letu 1970 je predvidena naslednja raven proizvodnje posameznih vrst energije: 1965 1970 15,5 30,5 30,0 41,5 2,1 3,2 0,4 1,6 cirana gradnja naslednjih železniških prog: Sarajevo—Ploče, Knin—Zadar, Gostivar—Kičeva —Tajmište in Beograd—Bar, Prve tri proge bodo gotove do leta 1970, proga Beograd—Bar pa do konca leta 1972. V pomorskem prometu predvidevamo povečanje trgovska mornarice od sedanjih milijon bruto registr. ton na 1,350.000 bruto registerskih ton v 1970. letu. Starostna struktura se mora približati svetovnemu povprečju z vsemi zamenjavami zastarelih in neekonomičnih ladij. S hitrejšim razvojem kapacitet rečnega prometa je predvideno povečanje od sedanjih 470 tisoč ton nosilnosti na 745.000 ton v letu 1970. V zračnem prometu mora biti usmeritev na povečano rentabilnost in širše vključevanje v mednarodni in turistični promet. Večjo učinkovitost cestnega prometa naj bi zagotovila izgradnja okoli 5.000 km cest do leta 1970. VODNO GOSPODARSTVO V preteklem času je bilo premalo storjenega za napredek režima voda in njihovega izkoriščanja. Dograjevami so bili obrambni sistemi na srednjem in spodnjem toku Save, Donave, Tise in Drave. Dosedanja izgradnja hidro-sistema Danama —Tisa—Donava je omogočala zaščito pred vodookali370.000ha zemlje a melioracijska dela v SR Makedoniji nad 50.000 ha. Toda poplave in talne vedle še nadalje ogrožajo velik del obdelovalnih površin, mest industrijskih objektov' in prometa. (Nadaljevanje prihodnjič) Šaržiranje cinkovih klad v rafinacijsko peč poteka mehanizirano. Promet je pri nas gospodarska dejavnost, ki je precej zaostala za ostalimi panogami, to pa predvsem zaradi tega, ker ga /tretiramo kot javno dobrino, oziroma javno službo, z neekonomskimi kriteriji poslovanja, depresiranimi cenami itd. Razvoj prometa do leta 1970 bo v glavnem usmerjen na intenzivno modernizacijo kapacitet, na izpopolnjevanje in modernizacijo osnovne prometne mreže, na znatnejše povezovanje proizvodnih in potrošnih centrov, posebno nerazvitih področij in turističnih centrov im na povečanje varnosti transporta. Fizični obseg prometa bo rasel po povprečni letni stopnji 8 do 9 %. če upoštevamo mednarodni prevoz in tranzit se bo neto devizni dohodek v prometu povečal od 117 milijonov dolarjev v 1965. letu na preko 220 milijonov dolarjev v 1970. letu. Razvoj železniškega prometa se bo v glavnem usmerjal na imiodemizacriijo magistralnih prog, po katerih bo tekel največji del transporta, pa tudi v modernizacijo in razširitev transportnih kapacitet, v povečevanje stopnje mehanizirano siti transportnih manipulacij. Do leta 1970 bo elektrificirano okoli 1.500 km magistralnih prog, kar pomeni, da se bo udeležba elektrificiranih prog od sedanjih 4 % povečala na 16 % Iz sredstev federacije bo finan- ISKRENI MEDSEBOJNI ODNOSI (Nadaljevanje s 7. strani) Dejstvo je, da so vsi člani samoupravnih organov najživah-neje razpravljali ravno takrat, kadar so jim bila vprašanja blizu, ko so se nanašala konkretno na njihova delovna mesta ali obrat, kjer so zaposleni. To kaže, da člani našega kolektiva v večini niso pripravljeni razpravljati o stvareh, ki jih ne zmorejo popolnoma razumeti. Dokaj živahna je bila razprava pri vprašanjih večje produktivnosti in boljšega izkoriščanja obstoječih kapacitet. Vendar pa so razprave živahne le takrat, kadar so usmerjene na posamezna delovna mesta. Mesečni plan proizvodnje je lahko na seji delavskega sveta čisto formalno, strokovno poročilo, ki v številkah informira člane sveta, lahko pa je tudi predmat zelo kvalitetnih razprav, če je le podan na način, ki aktualizira posamezne postavke; rezultati razprav so lahko zelo dobri predlogi za boljšo in učinkovitejšo organizacijo dela, kar so nekatere seje delavskih svetov v celoti potrdile. Organi upravljanja v ekonomskih enotah so premalo razpravljali o bolniškem staležu. Pri tem ne mislimo, da naj bi bil njihov cilj usmerjen v zmanjševanje bolniškega staleža na račun resnično bolnih delavcev, pač pa v odpravljanju takih pogojev, ki najpogosteje povzroče bolovanje. Pogosta trenja v medsebojnih odnosih bi morala biti predmet razprav delavskih svetov delovnih enot. Dobre rezultate dela je možno doseči le v skupnosti, kjer so medsebojni odnosi iskreni in prijateljski, kjer se ne izogibamo kritike na račun tistih članov kolektiva, ki s svojimi postopki razdirajo medsebojno zaupanje ipd. Posledica kritizer-stva za hrbtom je izgubljanje morale ljudi v kolektivu in pogosto sumničenje in nezaupanje v ostale sodelavce. Da večjega števila članov delavskih svetov ne zanimajo mnoga vprašanja, ki so oddaljena od njihovega delovnega področja, kaže tudi udeležba na sejah. Z njo ne moremo biti preveč zadovoljni, prizadeti pa svojo odsotnost pogosto opravičujejo s tem, da se na sejah razpravlja o stvareh, ki šo zgolj formalne, da oni nanje ne morejo vplivati, ker niso strokovnjaki s teh področij ipd. Iz dola delavskih svetov ekonomskih enot je čutiti potrebo po boljši razlagi posameznih vprašanj. Dober tolmač, ki zna aktualizirati in poudariti bistvene elemente gradiva, o katerem se razpravlja, ki zna razložiti tudi vzroke, ki so narekovala takšne rešitve bo uspel zainteresirati ljudi, da bodo prispevali svoja mnenja, dajali predloge in kar.je še najvažnejše — pojasnjevati in prenašati bod« znali na ostale člane kolektiva. Do sedaj pa se je pogosto dogajalo, da člani niso v celoti poznali svojih kompetenc, niso imeli urejenih poslovnikov dola in to je pogosto vodilo v pasivd-zacijo in nezainteresiranost. Potrebno bi bilo, da bi dobro obveščeni člani kolektiva prir sosvovali sejam delavskih svetov ekonomskih enot, kajti dar našnje pristojnosti organov upravljanja ekonomskih enot so taike, da lahko enostranska odločitev, ki je pogosto posledica neobveščenosti, povzroči podjetju veliko škodo. CIHmiR V januarju manjše število nesreč pri delu V mesecu januarju je bilo ugotovljeno občutno zmanjšanje števila nesreč pri delu in tudi števila izgubljenih dni. Zmanjšanje števila nesreč je bilo možno zaslediti že v zadnjem četrtletju preteklega leta, ko je prihajala zainteresiranost za preventivno preprečevanje nesreč bolj do izraza tudi zaradi ekonomskih razlogov. Po novem letu so nastale še spremembe v zvezi z nadomestilom za bolniški izostanek z dela, kar je nedvomno vplivalo ana večjo zainteresiranost za preprečevanje poškodb pri vseh članih našega kolektiva. Formiranje varstvenega sek- ... ( torja, ki je dobil konkretne naloge in pooblastila, je prvi korak na poti sistematičnega dela za izboljšanje delovnih pogojev, pospeševanja varstva pri delu in za uspešno zmanjšanje števila in resnosti poškodb pri delu. Primerjava rezultatov za celo podjetje Januar Povprečje 1967 1966 1967 1966 Število — zaposlenih 2172 2045 2123 — poškodb nri delu — izgubljenih dni 12 268 23 312 — 25 407 — poškodb na 100 zaposlenih 6,6 13,5 14,3 — izgubljenih dni na 1 zaposlenega 1.4! ! 1,83 2,23 — izgubljenih dni na 1 poškodbo 12,3 13,6 16,1 — poškodb na poti v službo 1 2 — 5 Priprava rezultatov v posameznih ekonomskih enotah Metalurgija Predelovalni obrati Kemija I. 1967 1966 1967 1966 1967 1966 1967 1966 število — zaposlenih 720 583 119 215 239 271 295 337 — poškodb pri delu 4 11 3 2 3 5 2 2 — izgubljenih dni 161 166 — poškodb na 100 50 14 27 50 30 60 zaposlenih 6,7 22,7 — izgubljenih dni na 30,2 11,2 15,1 22,1 8,1 7,1 1 zaposljenega 2,69 3,42 — izgubljenih dni na 5,04 0,78 1,56 Jm 1 poškodovanega 40,2 16,1 — poškodb na poti 1 — 16,7 7,- 19,- 15,- 30,- 2 Analiza poškodb — poškodovani deli telesa in oblika poškodbe Metalurgija Frolova'«! Kemija i.Vtdrteva.n, J IOKA — urez, ubod, odrgnina _ 1 1 — udarec Ji Irt ^ f * 1 1 — stlsnjenje I 1 OKO — tujek I ___ I GLAVA — urez, ubod, odrgnina 1 1 — opeklina, vročina 1 _. I 2 NOGA — ure*, ubod, odrgnina _ 1 i — udarec — 1 1 __ 2 — padec 1 1 TRlJr — udarec — 1 — — t Skupaj: 4 3 3 V i 12 Najboljše rezultate pri preprečevanju nesreč je dosegla ekonomska enota metalurgija; k temu izredno dobremu rezultatu je v glavnem pripomogel obrat topilnica, ki je primerjavi z januarjem preteklega leta zmanjšal število poškodb od pet na eno. Pri številu izgubljenih dni pa ni vidnega uspeha, ker imamo zaradi težjih poškodb v preteklem letu še v januarju 107 dni iz preteklega le- ta in samo 17 dni zaradi poškodb v letošnjem letu. Metalurgiji sledita kemija I. in III., kjer imamo v primerjavi z januarjem preteklega leta za 40 °/p poškodb manj in za 46 % manj izgubljenih dni (v letli 1966 smo imeli 26 dni od poškodb v letu 1965 —■ v letu 1967 pa nič). Rezultati v tej ekonomski enoti so bolj stabilni. Nato sledi ekonomska enota vzdrževalni obrati, v kateri sicer ni manj poškodb, ampak za polovico manj izgubljenih dni. V tej ekonomski enoti bo treba posvetiti več pozornosti spošto- vanju varstvenih ukrepov ter poostriti kontrolo nad izvajanjem le-teh. V ekonomski enoti predelovalni obrati so se vse tri poškodbe (in 50 izgubljenih dni — od tega 25 dni od poškodb iz preteklega leta) pripetile v obratu valjarna, število poškodb je za 50 % večja. Tudi v tem obratu je potrebno usmeriti skrb na izvajanje varstvenih ukrepov (kontrolo) in poskrbeti za čimprejšnje tlakovanje posameznih delov nevarnih tal, ki ogrožajo varnost pri internem transportu. V ostalih ekonomskih enotah ni bilo poškodb, kar priča o tem, da si v tej smeri prizade-vajb vsi člani našega kolektiva. Tudi novi kriteriji pri nadomestilih za .izostanke z dela zaradi poškodb pri delu nedvomno vplivajo na zmanjšanje poškodb. Varnostni sektor z dobro organizirano službo varstva pri delu ima vse pogoje, da pomaga odkriti pomanjkljivosti, kritična delovna mesta in neustrezne načine dela ter na podlagi teh ugotovitev dajati ustrezne nasvete za preventivne ukrepe. Z razumevanjem in zainteresiranostjo vseh članov našega kolektiva bo možno doseči lepe uspehe ne samo pri preprečevanju poškodb pri delu, temveč tudi pri preprečevanju poklicnih in drugih obolenj. Nesreče pri delu METALURGIJA Vlastimir VRŽOGIČ se je poškodoval pri delu v aglomeraciji, ko je polni! šaržo v viseča voziček. Poškodoval si je prst na levi roki. Ivan PAVLIČ se je opekel po vratu z vročim aglomeratom, ko je potiskal voziček po tiru ob aglomeracij sem traku. Aleksandru SIMINJEVSKO-VIČU je pri popravilu membranske črpalke padel tujek v oko, ker ni uporabljal ščitnika. Ivan MLAKAR si je poškodoval levo nogo, ko je odvažal trdi cink k peči v obratu Cankovo belilo. . PREDELOVALNI OBRATI Marjan OGRIZEK si je pri dviganju blokov na blok progi odgrnil nogo pod kolenom, ker je bila na tleh odprtina. Viktorju PUNGERŠKU je spodrsnilo na zaledeneli cesti v podjetje; pri padcu se Je udaril v prsni koš in v roki. Martin KAMPUŠ sd je lažje poškodoval stopalo leve noge, ko je montiral dvižno mizo. _ KEMIJA I. Matos ŽGAJNER je ob obhodu po obratih padel na spolzkih in poledenelih tleh. Pri padcu si je poškodoval levo nogo. Slavko OCVIRK je hotel s paro odtaliti dovodno cev pri črpalki, pri tem se je opekel po obrazu in po nogah. Anton MRAVLJAK se je poškodoval po glavi, ko je padel po stopnicah, ki vodijo k reaktorju; zračni sunek ob spnošče-nju notranjega pritiska v reaktorju ga je vrgel po stopnicah. VZDRŽEVALNI OBRATI Franc TOČAJ si je pri skobljanju slabo raščenega lesa poškodoval roko v zapestju. Henrik ŽOLNIR je med obra- tovanjem položil roko na obdelovalni predmet; nož spehal-nega stroja mu je poškodoval prst na desni roki. NA POTI SE JE POŠKODOVAL Francu FRIŠKU je pri izstopanju dz vlaka spodrsnilo na poledenelih tleh, pri tem si je poškodoval nogo v gležnju. „Honor“ - pekači Pod oznako »Flonor« je pričela francoska firma »Societe Metallurgique de Salnt — Luis« proizvajati nov pekač, katerega površina je prevlečena z dvoslojno plastjo teflona. Lastnosti pekača ustrezajo tistim, ki jo je plasiral »Du Pont« in služi zdaj kot vodilo za tovrstne izdelke. V pekaču je mogoče brez masti kuhati, pečf in dušiti, ne da bi se jedila prismodila. Tudi priprava dietne hrane je v teflonski posodi poenostavljena. Gospodinje posebnso cenijo teflon, ker se na oblogo posode ne morejo prilepiti ostanki jedil in je zato čiščenje zelo enostavno. Ta okolnost bo brez dvoma vplivala tudi na promet strojev za pomivanje posode. Nova dvoslojna prevleka »flonor« — pekača je zelo odporna. Čeprav je ob previdnem ravnanju mogoče uporabljati tudi kovinski pribor, je vendar bolj priporočljiva raba lesenih ali plastičnih lopatic. Pekač namreč izgubi svoje značilne, dobre lastnosti, če se površinska plast izpraska. MLADINSKO PRVENSTVO CINKARNE V NAMIZNEM TENISU ZALETO 1967 Tovarniški komite ZMS je organiziral tekmovanje v namiznem tenisu za mladinke in mladince do 25. leta starosti. Prijavilo se je trinajst mladincev — mladinka žal nobena. Tekmovanje se je pričelo v sredo 1. marca ob 16. uri, in sicer v baraki poleg obratne ambulante, kjer sta bili na razpolago dve mizi, tako je prvenstvo labko hitreje potekalo. Čeprav se je prijavilo trinajst tekmovalcev' jih je prišlo tekmovati nekoliko manj — osem. Ostali so se verjetno ustrašili prevelike konkurence in o9tali raje doma. Kljub temu pa jih je bilo osem ravno dovolj,, dal Marko Oblak je bil tretji. je bilo tekmovanje zanimivo in tudi precej utrudljivo. Igrali so po turnirskem sistemu — vsak z vsakim, talko je moral vsak igralec odigrati sedem tekem. Tekmovali so naslednji mladinci: Jože Ašenberger, Milan Čepin, Ivan Podgrajs — vsi iz elektrodelavnice, Svetozar Mi-ljevic iz PiK, Drago Oblak iz mehanične delavnice ter Mirko Kranjc, Ivan Rozmarič in Ivan Pohole — vsi iz priprave dela. Pred tekmovanjem je bil glavni favorit za prvo mesto Drago Oblak, vendar so tudi ostali igralci izjavili, da se ne bodo kar tako vdali din da bodo posegli v boj za prvo mesto. Samo tekmovanje je to tudi potrdilo. Če bi hoteli našteti vse tekme in jih opisati bi bilo premalo prostora, vendhr bi radi omenili najvažnejše.. Po prvih štirih kolih je bila že možna domneva, kdo bo posegel v boj za prvo mesto, kajti Oblak, Ašenberger, Kranjc in .Pohole so vse štiri tekme dobili; bili so torej brez poraza. V petem kolu pa je prišlo do sprememb. Pohole je izgubil dvoboj z Ašenbergerjem, nato je v najlVpši in na j dinamit: ne j-„ši tekmi Kranjc prcjnagal Oblaka šele v tretjem setu in tako prešel v vodstvo. Oblak je potem premagal Ašenbergerja izgubil pa s Poholctom. Zadnja tekma je bila tekma Kranjc : Pohole..Kranjc bi lahko izgubil naslov prvaka samo v primeru, če bi ga Pohole premagal z 2:0, ker pa je zmagal Krajnc z 2:1, se tudi to ni uresničilo. Drugo mesto je tako osvojil Pohole, čeprav ima tudi Oblak isto število zmag — odločilo je medsebojno srečanje. Četrti je bil Ašenberger, ki je prikazal lepo JT IVO 111CSIO je osvojil IVUI IVU Kranjc iz priprave dela. igro ter obeta, da bo kmalu postal odličen igralec. Ostali tekmovalci, od 4. do 8. mesta so bili precej enakovredni in so bila njihova medsebojna srečanja do kraja izenačena. Odločili pa so boljši živci, večja rutina, in tudi športna sreča. ■„ s***"* j ‘ IZID TEKMOVANJA Vrstni, red tekmovalcev 1. Mirko Krajnc 7 0 2. Ivan Pohode 5 2 3. Drago Oblak 5 \ 2 4. Jože Ašenberger 5 . 2 5. Emil Čepin 3 4 6. Svetozar Miljevič 2 5 5:10 7. I van Rozmarič 1 6 2:12 8. Ivan Podrgajs 0 7 0:14 Tekmovanje je bilo dobro organizirano, udeležba zadovoljiva s strani mladincev, medtem pa nd bilo nobene mladinke, kljub temu, da je v našem podjetju nekaj takšnih, ki igrajo namizni tenis. Po tekmovanju smo lahko videli s kakšnimi močmi razpolagamo za bližnja tekmovanja med mladimi iz drugih kolektivov. Upamo, da bodo vsi ti mladinci sodelovali tudi na sindikalnem prvenstvu in dali precej »dela« starejšim igralcem, ali pa jih bodo celo izrinili z njihovega mesta. To tekmovanja je v celoti uspelo in pokazalo, da je mladina pripravljena sodelovati tako na športnem kakor tudi na drugih področjh in dejavnostih v naši skupnosti. 14: 2 11: 4 11: 4 10: 4 6:10 Ivan Rozmarič se je sicer močno prizadeval, toda to pot mu sreča ni bila naklonjena. Čeprav se se je tekmovanja v namiznem tenisu udeležilo le osem tekmovalcev od enajstih prijavljenih, je bilo tekmovanje zelo razburljivo napeto. Nihče ni mogel predvideti sliki dva izmed favoritov: Ivo Pohole in Mirko IZLETNIKOV IZLET V GRAZ o V zadnjem času se je povečalo število tistih, ki žele na izlet v mesto Gradec. Daleč ni. Slabe tri ure vožnje za ogled enega najlepših avstrijskih mest ni vbliko. Tudi cena je v tem času nizka, samo 33.— N-din, kar je daleč najcenejši to prevoz v to trgovsko, industrijsko, kulturno in zgodovinsko S mesto. Tudi za nas Slovence je pomembno. Spomnimo se le na grobnice, v kateri je pokopanih kar 1216 Slovencev. Lahko bi še naštevali. Zapišemo naj samo to, da vsi tisti, ki so že bili v Gradcu, tja še vedno zahajajo. Gradec je brez dvoma najlepše večje mesto v naši bližini. V Gradcu bo maja tudi velik sejem. Vstopnice lahko dobite pri vseh Izletnikovih turističnih pisarnah za dinarje, kjer bodo organizirali tudi vsak dan prevoze v to res sejemsko in trgovsko mesto. Cena — prevoz, vstopnica, nabava potnega lista ter strokovno vodstvo — bo okrog 45.— N-din. TEHNIKA V LETU 2000 (Nadaljevanje) Konstruktorji imajo že danes na voljo različne sintetične zavorne materiale, ki bi, nameščeni na določenih delih avtomobila, razporedili silo •udarca na veliko površino in ga tako močno oslabili. Verjetno ni več daleč čas, ko bodo avtomobilske ceste opremljene s posebnimi elektronskimi usmerjevalnimi napravami. Poskusi, ki jih opravljajo v vrsti držav, so pokazali, da takšni aparati lahko popolnoma zagotovijo varno gibanje avtomobila po določeni poti ter vzdržujejo potrebno razdaljo med vozili. Zadnji dosežki v akustiki so mončo »izpopolnili« lastnosti človeškega ušesa. Zato se bodo razširile stereofonske aparature za izredno■ kakovostno predvajanja glasbe, stereofonski gramofoni, magnetofoni, radijski in tele\>izijski sprejemniki. Prizadevanja za boj proti hrupu bodo bolj kakor doslej usmerjena na odpravo hrupa neposredno v viru, ki ga proizvaja. Ljudje ki so naglušni, bodo spet dobro slišali z miniaturnimi elektronskimi slušnimi aparati. Veliko večja vloga kot doslej je v prihodnosti namenjena ultrazvoku. Ne gre samo za odkrivanje napak v materalih, za lokatorske aparate, ki bodo pomagali slepim (zvočni radarji, podobni mehanizm, s katerim netopir ponoči tipa oddajene predmete). Predvsem se bo ultrazvok uveljavil v obdelovanju materialov: ultrazvočno rezkanje različnih zamotanih detajlov, varjenje, čiščenje izdelkov, vplivanje na poteh kristalizacije. Sedanji uspehi dajejo upanje, da se bodo obenem z rentgenom uveljavili ultrazvočni odmevni aaprati za raziskovanje človeških notranjih organov. Zadnja leta smo bili priča nastanku vrste znanstvenih hipotez, katerih pomen je še težko oceniti. Omenimo neposredno pretvarjanje toplotne energije v električno z visokim koeficientom izkoristka 30 do 40 odstotkov in še več. Poskusi z različnimi tipi polprevodni-ških pretvornikov so že dokazali, da je to mogoče. Ni dvoma, da se bodo v raz-linčih področjih tehnike močno uveljavile termoelektrične metode ohlajevanja, ki so že dokazale svojo veliko učinkovi- Z. I. vprašuje: V podjetju sem se zaposlil kot delavec ter sklenil delavno razmerje za določen čas. Dogovorjeno je namreč bilo, da bom delal do 31. jamuarjal 1967, ter da mi s tem dnem preneha delo. V drugi polovici januarja pa sem zbolel in pn> sim za pojasnilo, ali mi lahko preneha dielo z 31. januarjem 1967, kljub temu, da sem se v tem času nahajali na zdravljenju. Odgovor: Z odredbo čl. 26. odstavek 4 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ 43/66 prečiščeno besedilo) je določeno, da delavcu, ki je sprejet na delo za določen čas, preneha delo v podjetju po izteku dogovorjenega roka, o čemer tost. Napredek na področju nizkih temperatur nam daje upanje, da jih bodo široko uporabljali v tehniki prihodnosti. Mnogo obeta pojava uporabe super prevodnosti; za pridobivanje visokih temperatur do 30.000° bodo kmalu začeli uporabljati plazmovne »gorilnike« z močjo od 10 do 10.000 kilovatov. Plazmovne aparature z internim plinom že zdaj uporabljajo za rezanje 30 cm debelih aluminijastih plošč, posebnih vrst jekla. Zelo bodo napredovala raziskovanja na področju ognjestalnih snovi in zaščite pred korozijo pri visokih temperaturah. Prihodnja deset- pa mora biti delavec pismeno obveščen, ko nastopi delo. S .pismenim obvestilom je torej delavcu že vnaprej odrejeno prenehanje dela, kar je povsem razumljivo, saj je delavec sprejet le za določen čas in za opravilo določenega dela. V vašem primeru je torej nepomembno dejstvo, da ste v času, ko vam je iztekel rok zaposlitve bili bolaini. Vam traja delavno razmerje do 31. januarja 1967 in vam tega dne delovno razmerje preneha pa čeprav se tega dne nahajate na delu ali ne. Podjetje vam bo v delovno knjižico vpisalo le čas do katerega ste bili dogovorjeni da delate in to je 31. januar 1967; vpisan bo tako čas dela letja bomo pri dobivanju toplote ne le prešli s trdih na tekoča goriva, ampak bomo za to v čedaje večji meri uporabljali tudi jedrska goriva. Vakumska metalurgija bo da. la tehniki čiste kovine in druge specialne materiale nenavad-» nih lastnosti. Temu bodo pripomogle nove metode hitrih analiz — spektrometrija, uporaba izotopov, lahko pričakujemo, da bo uporaba vakumske peči Z elektronskimi žarki plazmov-nih gorilnikov, pa tudi teoretična raziskovanja novih snovi omogočila izdelovanje takih materialov, ki bodo brez škode prenašali najvišjo temepraturo. (Nadaljevanje na 14; strani) ikot čas bolezenske odsotnosti vendar samo do 31. januarja 1967. Glede letnega dopusta bi vas seznanili še s tem, da ima delavec, ki nastopi delo za določen čas, pravico do dopusta le tedaj, če traja tako delo brez presledka najmanj šest mesecev (čl. 64 istega zakona). Podjetje vam torej ni dolžno omogočiti letnega dopusta vse do tedaj, dokler delo ne traja najmanj 6 mesecev. Ko pa dopolnite 6 mesecev nepretrganega dela, vam je omogočeno koriščenje dopusta in to tako. da vam pripada za vsak mesec nepretrganega dela najmanj ea dan dopusta, sicer pa število dni dopusta odmerja podjetje samo. V času takega dopusta pa imate vse pravice, ki jih ima sicer delavec med letnim dopustom, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. S. T. vprašanje: Po svojem očetu sem dedič dela njegovega posestva, ki bi ga podedoval še z drugimi brati in sestrami. Dediščine pa ne bi rad sprejel, zato prosim za pojasnilo, kako naj ukrepam. Odgovor: Kot dedič se lahko odpoveste dediščini in to z izjavo, ki jo podate sodišču do konca zapuščinske obravnave. Opozoriti pa moramo, da velja taka odpoved tudi za vaše potomce, če izrecno ne izjavite, da se odpovedujete dediščini samo v svojem imenu. Ne morete pa se odpovedati dediščini, če ste razpolagali z vso zapuščino ali z delom zapuščine, v takem primeru zakon o dedovanju ne dovoljuje odpovedi dediščine. Prav tako odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Pripominjamo pa še to, da je taka izjava o odpovedi dediščine nepreklicna in jo kasneje ne morete preklicati, razen v primeru, če je bila podana v zmoti, ali pa dosežena s silo, grožnjo oziroma z zvijačo. Novice iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje Sandi Krosi, nagrajenec Prešernovega sklada Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, je prišla v Slovensko ljudsko gledališče razveseljiva vest, da je med nagrajenci republiškega Prešernovega sklada tudi naš igralec Sandi Krošl. Nagrado je prejel za zadnja večja igralska dosežka, ki nedvomno re-zultirata iz nadarjenosti in dosedanje umetniške poti, ki ni bila lahka, saj se je moral zapovrstjo spopadati z dramskimi liki, ki bi Še zrelejšemu igralcu postavljali vrsto nerešenih problemov. Žirija Prešernovega sklada v Ljubljani je svojo odločitev potrdila z naslednjo formulacijo: Sandi Krošl prejme nagrado Prešernovega sklada za vlogi Hoe-dererja v Sartrovi drami »Umazane roke« (režija Franci Križaj) in Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji »Za narodov blagor« (režija Mile Korun) z naslednjo utemeljitvijo: Obe vlogi sta rezultata stopnjevite igralske rasti Sandija Krošla. V Hoede-rerju je igralec umetniško prepričljivo združil politično in moralno nepopustljivost s človeško širokosrč-nostjo in tragično možatostjo tega znanega Sartrovega lika; Cankarjev Gornik pa je kljub velikim igralskim zgledom iz preteklosti dobil v njegovi interpretaciji izvirne poteze. Nekaj bežnih citatov iz časopisnih kritik: Vsekakor je bil najstudioznejši lik uprizoritve Hoederer v interpretaciji Sandija Krošla. — Med lepe storitve štejem predvsem Krošlove-ga Gornika, ki je bil pravi rahločutni dekadent-boga-taš. (Josip Vidmar) — Sandi Krošl je igral zanimivo in z občutkom za pravo mero. — Gornik Sandija Krošla je nekaj izrednega. Do kraja premi-, šljena uporaba igralskih sredstev, živ, plastičen, adekvaten lik. Srečna drnžina Jubilejno zborovanje društva ZJUTRAJ — Daj, pogrej brž tisto kavo, tričetrt na osem je! (si v naglici oblači hlače itn.). — Je le pogreta, molek (z levo roko naUva v skodelico, kavo, z desno si popravlja frizuro). Mož popije kavo, žemljo vtakne v žep suknjiča, v naglici odide. Deset minut pozneje odide žena, ko je prej (kot običajno) pustila na mizi tisočak z nekaj drobiža in listek. Tisočak je za otrokovo celodnevno hrano (ali džuboks, kino ipd.), listek vsebuje kratko sporočilce in poljubčke. POPOLDNE Ni nikogar doma (Mož dela, žena dela, sin je na promena- d'ZVEČER (v postelji) Mož: — Kje pa je mule? Žena: — Rekel je, da ga ne bo pred dvanajstvo. Pri kolegu se uči matematiko. Na mizi je pustil listek. Mož (zadovoljno zamomlja): — Če se bo tako vneto učil matematike bo še kaj iz njega. Kdor je danes dober računar, ta ne živi slabo! Žena: — Čisto po meni se je vrgel... Mož: Daj no! Kdo pa prinese več denarja k hiši: ti ali jaz? Žena: Zaspiva. Jutri bom imela dela čez glavo. Pred deveto me gotovo ne bo domov. Mož: — Utegne se zgoditi, da pridem jaz še pozneje. Razprava o povečanju osebnih dohodkov se bo gotovo zavlekla do desetih. Žena: — Tako? Za koliko misliš, boš imel večjo plačo? Mož: — Ne vem še natanko. Za kakšnih 30 odstotkov. Žena: — Ni slabo. Pri nas se pa glede tega nič ne zganejo... Mož (zazeha): — Zdaj pa zaspiva. Žena: — Že spim. (Premor). — Jutri bom rekla šefu glede poviška. Janez Turk Ljudske tehnike V soboto, 11. februarja je imelo naše društvo Ljudske tehnike svojo enajsto redno letno skupščino. Letošnje zborovanje je imelo pravzaprav slavnostno obeležje, saj so poleg dela v preteklem letu ocenili plodno desetletno dejavnost. Odkar je naše društvo Ljudske tehnike začelo aktivno delovati, je nenehno skrbelo za tehnično izpopolnjevanje svojih članov, število le-teh nenehno narašča. V šestih krožkih je danes vključenih že okoli 500 cinkamarjev. V preteklem letu se je izredno izkazal elektro krožek, ki je uspešno sodeloval pri montaži avtomatskih naprav in instrumentov v naših novih obratih. Izmed vseh krožkov je najštevilnejši avto moto krožek, ki je lani priredil dva tečaja. Z uspehom na teh tečajih ši je krožek pridobil prižnanje prometnega odsega celjske občim ske skupščine, žal člani tega krožka v njem premalo sodelujejo, ko opravijo vozniške izpite. Tudi fotoamaterski krožek je bil lani precej delaven. Organiziral je začetniški in nadaljevalni tečaj, razen tega pa so številni člani sodelovali na razstavah umetniške fotografije; dva člana sta celo dosegla naziv fotoamaterja tretjega razreda. O delu društva ljudske tehnik ke bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. Na sliki: predsednik upravnega odbora društva dipL inž, Rudi šibli poroča o delu društva v preteklem letu. MALI OGLASI 4 V obratni ambulanti Cinkarne Celje smo našli zlat uhan. Lastnica Iga dobi dopoldne v ambulanti. Ugodno prodam čelado za motorista, velikosti približno št. 59. Vprašajte v pisarni kemija I. Križanim Oksidni sloj na pocinkanih površinah je najlažje preprečiti z različnimi postopki kromatiranja. Za izboljšanje adhezije zaščitnih premazov na 'pocinkanih površinah se je najbolje obnesel predhodni »Wash-primer« — nanos. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem Izvršnemu odboru sindikata Cinkarne, da je ob izgubi mojega moža sočustvoval z menoj in mu dal na zadnji poti priznanje za njegovo večletno delo v kolektivu. Posebna hvala tovarišu Viktorju Tratniku za njegov trud in lepe besede, ki jih je povedal ob odprtem grobu. Štefka Jeram T 2 3 4 S—6 7 e 9 L, 10 11 ■ V.- -13 m J 16 17 ' 18 ■ J i 20 21 jr ■ J -J 1 2.7 ■ V 1 L 29 w 31 3 Z U* 34 55 36 m 38 8 39 ■ ■41 42 **» ,— j ,U n ■ VODORAVNO: 1. člani kolektiva celjske tovarne; 11. dijaški dom; 12. dva soglasnika; 13. nikalnica; 14. začetnici ameriškega filmskega producenta, moža Liz Taylor; 15. mesto v Srbiji; 17. podzemske živali; 19. ločilo; 20. posledica udarca; 22. ime črke; 23. pregovor; 24. oče; 25. vrsta zemlje; 26. znamka motorjev; 28. žensko ime (množina); 30. glavno mesto Turčije; 33. starejši; 35. rusko moško ime; 37. rimska boginja jeze; 39. začetnici jugoslovanskega vodilnega politika; 40. dvozložna stopica s poudarkom na drugem zlogu; 41. etiopski knez; 43. muslimanska verska knjiga; 44. hunski vojskovodja- NAVPIČNO: 1. proizvod Cinkarne; 2. neaktiven; 3. začetnici našega znanstvenika, ki je deloval v Ameriki; 4. tehnik; 5. skrajšano ameriško moško ime; 6. račun; 7. metoda; 8. napad; 9. naša armada; 10. iztržek, prejemki v gotovini; 16. avtomobilska oznaka čačka; 18. ameriška zvezna država; 19. prerokinja v slovitem delfskem preročišču; 21. simbol za lantan; 22. skupnost elektrogospodarskih podjetij; 25. samoglasnik in soglasnik; 27. zveza; 28. orel iz germanske mitologije; 29. najslabša šolska ocena; 31. keltska rodovna zveza; 32. vodna žival; 34. pritok Donave; 36. podredni veznik; 38. ploščin- ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta Jakoba Jerama se iskreno zahvaljujem® vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustne ali pismeno sožalje. Posebna hvala sindikalni podružnici Cinkarne in tevariiu Viktorju Tratniku za lepe pe-slovilne besede. Hčerka Marjeta in Pavle, *et Objavljamo spored filmov, ki jih hode« predvajali celjski kinematografi od 15. marca do 15. aprila 1967: Union Od 16. do 17. marca: »DEČEK. KI JE VIDEL UMOR., jugoslovanski barvni film. Od 18. do 21. marca »ORIENTALSKE NOČI., italijanski barvni (ilra. Od 22. do 23. marca »SUHA ŽIVLJENJA., brazilski film. Od 24. do 27. marca »NE POŠILJAJ MI ROŽ., ameriški barvni film. Od 28. do 31. marca »GROM IN PEKEL«, francoski barvni film. Od 1. do 4. aprila »VESELA DEKLETA«, ameriški barvni film. Od 5. do 6. aprila »V INTIMNI SVETLOBI., češki film. Od 7. do 11. aprila »CIMARRON«, ameriški barvni film. 12. aprila »PRAH IN PEPEL«, poljski film. Od 13. do 14. aprila »APARTMAN«. ameriški film. Od 13. do 20. aprila »VELIČASTNI NORCI NA LETEČIH STROJIH«, ame-riško-angleški barvni Cs film. Metropol Od 13. do 1». marca »MARCO POLO«, jagoslovansko-ltalljanskl barvni fUm. Od 20. do 23. marca »PESEM SVETA«, francoski barvni film. Od 24. do 28. marca »TANKA RDEČA ČRTA«, ameriški barvni film. Od 29. do 31. marca »PLAVOLASKI-NA LJUBEZEN«, češki film. Od 1. do 4. aprila »NA POMOČ!«, angleški barvni film. Od 4. do 7. aprila »TOM IN JERRY«, ameriški barvni film (samo ob 4. url). Od 5. do 9. aprila »TRIJE KLOBUKI ZA LIZO«, angleški barvni tflm. 10. aprila »ŽIVI ZAKOPANI«, sovjetski film. Od II. do 12. aprila »ROJ«, jugoslovanski film. Od 13. do 18. aprila »HEROJI TELEMARKA«, angleški barvni film. Dom OJ 13. do 19. marca »TA. NORI, NORI SVET«, ameriški barvni film. Od 29. do 22. marca »BILA JE NOC V RIMU«, Italijanski film. Od 23. do 2*. marca »VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI«, zahodno nemški film. Od 27. do 30. marca »PREBUJANJE PODGAN«, jugoslovanski film. Od 31. do 2. aprila »REZERVIRANO ZA DELAVSKI ODER. Od 3. do S. aprila »SEDMI KONTINENT«, jugoslovansko-češkl barvni film. Od 6. do 7. aprila »TAT AVTOMOBI-LOV«, sovjetski film. Od 8. do 12. aprila »MEHANIČNI KLAVIRJI«, španski barvni film. Od 13. do 13. aprila »GANGSTERSKA PETERKA«, angleški barvni film. Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 23. url. Program objavljamo po podatkih Kioopodjetja Celja in za spremembe na odgovarjamo. ŠE 0 KRVODAJALCIH V LETII 1966 V poročilih o darovalcih krvi • v letu 1966 nisnto objavili imen tistih tovarišev, ki so med letom darovali kri na Transfuzij, ski postaji celjske bolnišnice na poseben poziv kadar je bila potreba po redkih krvnih skupinah zaradi nenadnih slučajev naj večja. Transfuzijska postaja nam je sporočila hjihova imena z željo, da se jim za ujihovo pripravljenost pomagati bližnjemu v sili še posebej najtopleje zahvalimo. KRI SO DAROVALI: Lukašček Zlatko, Knez Rudi, Malgaj Karel, Korošec Helena, Mali Franc, Planko Ivan, Malgaj Karel, Babovič Milan, Potočnik Ferdo, Tomažič Ivan, Cater Jože, Belej Anton, Kisovec Rihard, Novak Jakob. Tre-bičnik Lado, Vipotnik Franc, Pirš Jože, Brečko Viktor, Slapnik Nuša, Antlej Jože, Špiljak Anton, Jurhar Edi, Dečko Franc, Kavka Jože. Milakovič Rauko, Del Negro Boris, Flis Zdravko, Rabuzin Tere.zija, Planko Miha, Brumec Nada, Brumec Slavka, Be/.govšek Jurij, Jagodič Leopold, Kerčck Rudi, Strmšek Ivan, Štor Jožica, Teršek Irena, Šibli ing. Rudi, Strmecki F rali jo. Poznič Mihael, Pilko F rane, Repar Ivan, Oberžan Alojz, Tratnik Jože, Štorman Konrad, Rupert Anton. Preložnik Martin. Trobiš Ivan, Tanšek Alojz, Pintarič Jože, Markovič Slavo-ljub, Šiinanovič Rudi, Zajc Vlado, Artnak Miha. Vrednost točke Vrednost točke v januarju 1967 — neto ra* februar 1967 S £ > £ § 1 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražama iii žveplena kislina 0,05 2. Aglomeracija 1,34 6,16 3. Topilnica 1. ln 11. peč — 4. Topilnica III. In IV. peč — 5. Topilnica V. peč — 6. lopilnica VI. peč — 7. Topilnica VII. peč — 8. Topilnica Vlil. peč — 9. Topilnica IX. peč — 10. Topilnica X. peč — 11. Thede peč — 12. Cinkovo belilo 22,99 13. Keramika 8,13 14. Skupne službe topilnice — 13. Plinarna in kotlarna 5,34 16. Nova žveplena — 17. Nevv Jearsey — 18. Skupne službe metalurgije 1,29 — 11. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine . 1,96 2. Cinkograflja , , -6,17 3. Oblikovalnica cinkove pločevine 3,90 4. Žlebovi in cevi » » 3,91 5. Cinkova žica , , 6. Skupne službe predelovalnih obratov — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun , , 2. Na-hidrosufit ln metallt — 3. Na sulfid 1.41 — 4. Litopon stari in cinkov sulfat . . — 5. Litopon novi — 6. Povprečje litopona , , , — 7. Svinčevi oksidi , , , , 1,52 — 8. Aluminijski offset — ’ 9. Superfosfat — 10. Povprečje superfosfata — 11. Ultraniarin — 12. Modra galica * — 13. Modri baker — 14. Skupne službe anorganske kemije — 15. Kemični obrat III Mozirje 5,16 16. Skupne službe Mozirje 1.38 — 17. Laboratorij — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela . . , — 2. Strojni oddelek /— 3. Gradbeni oddelek ’ — • 4. Merilni oddelek , — 5. Elektro delavnica , — 6. Energetika — VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe — 2. Družbena prehrana 7,19 VII. CELOTNO PODJETJE: 2,91 Jlouosti iz rošs KN|rZNlCE Deutsche Elnheltsvcrfcra zur VVas-ser-, Abwusser- und Schlammuntersuch-ung. 3. Aufl. Weinhelm 1960. S. 5433. Jokslmovlč R.: Obračunavanje 1 knji-ženje Učnih dohodaka. Beograd 1966. S. 657.47. Kostlč V., LJ. Kostlč: Hemljskl leksikon. Beograd 1965. S. 54. Marinkovič I.: Zbirka spoljnotrgovin-sklh 1 deviznih propisa. Beograd 1967. S. 382. Neunhocffer O., H. VVaggon, G. Leh-munn: Analytlsche Trennung und Iden-tlfizlerung organischer Substanzcn. 2. Aufl. Berlin 1965. S. 343.8. Pribil R,; Komplexone ln der cheml-schen Anulyse. Berlin 1961. S. 3433. Prtručnlk za odršavanje I zaštitu parnih kotlova 1 Instalacija. Beograd 1966. S. 621.1. Kankov I. A.: Organizacija devlznog poslovanja u preduzeču. Beograd 1966. 5. 332.45. Rbmpp H.: Chemlr Lexlkon. BdI-lV. 6. Aufl. Stuttgart 1966. S. 34. Schikorr G., W. Wicderholt: Korroslon-verhalten von Zink. I—II. Berlin 1963. S. 620.19. Statlstlschc Zusammcnstcllungcn Uber Aluminium, Blcl, Kupfcr, Zink, Ztnn, Kudmium, Magncslum, Nlckel, Quecksll-ber und SUber. 51. Jgg. 1934—1963. Frankfurt am Maln 1964. S. 669. Sošlč H.: Btlanslranjc. Beograd 1966. S. 657.36. UUmanns Encyklopadie der technl-schen Chcmle. Bd 17. 3. Aufl. Mttn-chcn—Berlin—Wlen 1966. S. 54. Urbanizem 1 gradcvlnarstvo u zašUtl od katastrofa. Beograd 1966« S. 624. Unapredenje rada službi od ris vanj* u Industrijskim preduzcčlma. Beograd 1966. S. 638.58. KADROVSKE VESTI V FEBRUARJU STA PRIŠLA V PODJETJE: Lukman Bolo In Flis Friderik. ODŠLI IZ PODJETJA: Kovač Miloš. Paunovič Tomislav, Zadtrojcvič Drago-slav, Krivovič Veljko, Brcinlk Ferdinand, Jovanovič Dimitrije, Strašek Anton, Vidič Maks, Veber Franc, Klemenčič Branko, Bračun Franc, Krašovec Franc, Močnik Ivan, Skale Franc, Bač Alojz, Pujlč Milan, Nedeljtč Ljublša, Krivec Peter, Grilce Ktjcpan. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Ojstršek Jurij, Pečnik Bogomir, Patafta Vladimir, Onlč Alojz, Stullek Daniel, Taclga Stanislav, Puunovič Siniša, Rebernak Franc, Koštomuj F.rncsl, Kolik Ludvik, Veslč Zlatan, Mllojevlč Mirko, Goleč Jernej, Ašlč Viktor. V POKOJ SO ODŠLI: Filač Karel, Grlzolt Ivan, Kregar Jože. POROČIL SE JE: Ledinski Drago.