Ameriška Domovina . r-,v : ■■ ?8?sk AMCRICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN Serving Cnicago,, Milwaijkee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€W5PAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio No. 81 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 25, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXX1 Khomeini: Iran bo odpovedal glasbo TEHERAN, Iran. — Najnovejša odločba Ayatollaha Khomeinija se nanaša na vlogo glasbe v Iranu. Glasba 79-letnemu K h o m e i niju ni všeč. V ponedeljek je iranski verski in politični voditelj izjavil, da je glasba slična opiju, da omami možgane poslušalcev. To velja, če je glasbenik Arthur Rubinstein ali Elvis Presley, skladatelj pa Bach ali Pete Seeger. Khomeini je govoril uslužbencem radijske postaje v Darji, ki so ga prišli obiskat v njegovi rezidenci v verskem mestu Qom. Vse radijske in televizijske postaje v Iranu bi morale prepovedati vso glasbo, je ukazal Khomeini. Ljubitelji glasbe so protestirali takoj, prav tako trgovci, ki prodajajo plošče in magnetofonske kasete. Temu smešnemu ukrepu moramo nasprotovati, je rekel eden od prizadetih trgovcev. Odkar je revolucija zmagala v Iranu, se je precej spremenilo v iranski družbi. Ker islamska vera ne dovoli alkohola, so vse gostilne zaprte, lokali, ki še delujejo, pa servirajo samo brezalhokolne pijače. Kina so večinoma zaprta. Sedaj naj bi bil konec z glasbo. Kong. Oakar še brani nov dolarski kovanec WASHINGTON, D.C. — Nedavno je prišel v uporabo nov kovanec za en dolar. Občinstvo ga je sprejelo dokaj hladno, predvsem zaradi tega, ker je zelo sličen po velikosti “kvarterju”. Večkrat je že prišlo do pomote. Neka ženska je izjavila npr., da je dala dva kovanca za en dolar za avtobusno v o ž n j o namesto dveh “kvarterjev”. Najbolj vneta zagovornica novih kovancev je clevelandska . kong. Mary Rose Oakar. Sproti zavrača vse napade s trditvijo, da so napadalci oni, ki jim ni všeč, da nosi nov kovanec podobo ženske, in sicer Susan B. Anthony. Ljudje se bodo že navadili pravilne uporabe tega kovanca, trdi Oakar. Njej ni tako važno, da imamo dolarski kovanec, ampak dejstvo, da kovanec nosi podobo Susan B. An-thonya. , ^Nobene tajnosti ni, da bi tajništvo za finance sčasoma rado nadomestilo vse bankovce za en dolar s kovanci. Kovanci so bolj trpežni, kot so bankovci in imajo še to prednost, da bodo kmalu uporabni za prodajne avtomate. Uvedba teh dolarskih kovancev je zgovoren dokaz o posledici večletne inflacije v ZDA. -----o----- Ce ie niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite ie danes! VREME Danes bo oblačno z mož-nostjo krajevnih neviht do ^0%. Najvišja temperatura o-koli 85 F, jutri okoli 83 F in 2°pet možnost dežja. Danes 'bi jutri bo tudi soparno. Saharin bo še dve leti v uporabi WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek je Spodnji dom Kongresa glasoval v prid saharina. Pred dvemi leti je zvezna vlada predlagala prepoved uporabe saharina brez zdravnišk ega dovoljenja. Vzrok naj bi' bil možnost, da bi saharin lahko povzročal raka v človeškem telesu. To so potrdili laboratorijski poskusi na živalih. Proizvajalci brezalkoholnih pijač so ostro protestirali, posebno zato, ker niso imeli nobenega sprejemljivega nadomestila za saharin. Ljudje, ki bolehajo za sladkorno bolezen, so izjavili, da brez saharina bi jim bilo težko. Končno so se oglasili tisti, ki sladkorja ne marajo ali ki so bili na dieti. Člani Kongresa, ki so večkrat občutljivi za javno mnenje, so te ugovore slišali in novembra 1977 glasovali za 18-mesečni moratorij, dokler ne bi prišla prepoved saharina v veljavo. Ta moratorij je maja letos potekel in zaradi tega je moral Spodnji dom zopet glasovati za ponovitev moratorija, in to za dve leti. Senat še ni glasoval, toda opazovalci so mnenja, da bo odobril sklep Spodnjega doma. Torej, koc kaže, bo saharin še na razpolago. Novi grobovi Teresa Oblak V Cuy-La negovališču je umrla pretekli ponedeljek 94 let stara Teresa Oblak, vdova po leta 1957 umrlem možu Franka, mati Antona in Franka, 3-krat stara mati in 8-krat prastara mati. Preje je živela na E. 167 St. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, 26. julija, ob 10 dopoldne na Whitehaven Memorial Park. Ure kropljenja danes, v sredo, od 2.-4. in 7.-9. zvečer. Ernest Jeric V torek zvečer je umrl Ernest Jeric s Sycamore Ave., v Euclidu. Osmrtnica bo objavljana v petek. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavo- *** i. mm, Nov predsednik Zahodne Nemčije je Karl Carstens BONN, Zah. Nem. — Karl Carstens, 64-letni bivši predsednik zahdnonemškega parlamenta, je bil izvoljen kot predsednik Združene nemške republike. Carstens, čigar kandidatura je doživela nešteto kritik, je nastopil mesto. Carstensu namreč očitajo nacistično mladost. Rose Kennedy - 89 lel BOSTON, Mass. — Ga. Rose Kennedy, mati umorjenega predsednika Johna P’. Kennedy j a in prav tako u-morjenega senatorja Roberta, je nedavno praznovala svoj 89. rojstni dan. Kljub visoki starosti je še pri zdravju. Dogovor med Vietnamom in ZDA glede beguncev W A S H I NGTON, D.C. — Tajništvo za zunanje zadeve je sporočilo, da sta se vladi Vietnama in ZDA strinjali, da bodo ZDA poslale svoje konzularne uradnike v mesto Ho Chi Minh (Saigon), bivšo prestolnico Južnega Vietnama. Ameriški uradniki naj bi skušali urediti posamezna vprašanja glede družin, ki so bile razdvojene zaradi padca Južnega Vietnama komunistom. Večkrat se je zgodilo, da ljudje, ki so ubežali iz Vietnama, niso mogli vzeti s seboj vse člane družine. Z dovoljenjem Vietnama naj bi prizadeti posamezniki lahko zapustili Vietnam. ZDA so že pripravile seznam 5000 ljudi, za katere je znano, da imajo družine v ZDA. Obe vladi se morata dogovoriti glede podrobnosti tega načrta. Ameriški predstavniki poudarjajo, da ta sporazum ne bo pomagal pri reševanju problema več sto tisoč vietnamskih beguncev v južno-vzhodni Aziji. ZDA so se obvezale, da bodo sprejele do 14,000 teh beguncev mesečno. Posebna izdaja Ameriške Domovine (Škof Baraga) Iščemo prostovoljce za zbiranje oglasov za posebno izdajo Ameriške Domovine dne 30. avgusta. Čisti prebitek je namenjen Baragovi zvezi in Ameriški Domovini. Ako ste voljni pomagati tema dvema dobrima namenoma, pokličite MADELINE na 431-0628. Baragov dan m Clevelandu, Ohio I. in 2. sept 1979 CLEVELAND, O. — Baragov dan bo v Clevelandu 1. in 2. septembra. V soboto, 1. sept., ob 7:30 zvečer se bo slavnost pričela pri Lurški Materi božji na Chardon Road s procesijo s prižganimi svečkami, molitvijo rožnega venca in litanijami Matere božje. V nedeljo, 2. septembra: Ob 11:30 dop.: Kosilo v Slovenskem narodnem domu, St. Clair in E. 65 St. Ob 2:30 pop.: Pontifikalna sv. maša v katedrali sv. Janeza Ev. Pridigal bo Most Rev. Joseph Bernardin D.D., nadškof v Cincinnatiju. Ob 4. pop.: Program v avditoriju sv. Janeza, E. 12 in Superior Ave. * Za podrobna pojasnila o Baragovem dnevu kličite po telefonu č. g. Victorja Tomca (216) 761-7740. Teroristi na Španskem MADRID, Sp. — Španski teroristi nenehno napa dajo vlado in izvajajo prevratne akcije. Najbolj aktivni so Baski, ki bi radi dobili lastno državo. Sedaj so si izbrali za cilj lepa obmorska kopališča, kjer polagajo bombe. Te akcije povzročajo veliko škodo državi, ker odvajejo evropske in ameriške turiste. (Op. ur.: Ta zanimiv članek jed bil priobčen v. Kat. glasu dne 7. junija 1979. Posredujemo ga našim bralcem.) II. Da si naši razumniki v tistih kritičnih časih niso bili na jasnem o izvirnosti in samobitnosti slovenskega naroda, se ne smemo čuditi. Na avstrijskih, z nemško nacionalnim duhom prepojenih vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju, kjer je večina od njih študirala, si o slovenskem narodu, o njegovi zgodovini in kulturi sploh niso mogli pridobiti pravih pojmov. Prav tako tudi ne na panslovanskem vseučilišču v Pragi. Panslavizem se je ponujal kot edina rešitev pred ponemčevalnim prodorom, ki je s severa grozeče pritiskal proti Jadranu. , Pisatelj Ivan Cankar pa, ki je na svoj narod gledal čustveno umetniško kot zgolj Slovenska negotovost na ljudstvo hlapcev in dekel, kar je tudi odgovarjalo prebujajoči se socialistični ideologiji, je narodno izročilo vendarle občutil kot posebno kulturno vrednoto in se je večkrat, najodločneje pa v znanem predavanju “Slovenci in Jugoslovani” leta 1913, sicer zavzel za jugoslovansko politično združitev, toda na zvezni podlagi. Leta 1918 pa je v predavanju “Očiščenje ijn pomlajenje” poudaril, da socialno demokratska stranka ni znala prilagoditi socialistične miselnosti slovenskim razmeram. Slovenci smo bili tako zaposleni z mislimi na narodnostno reševanje, da vse do danes skoraj nismo mogli misliti tudi na naše mesto v .Evropi. Vsedline napačno zamišljenega slovanstva se čutijo še danes. S strani naših nemških in italijanskih večjih sosedov pa še vedno prihaja nenehen psihološki pri- tisk’”. Ideja “velikega” naroda nas je vedno privlačevala in marsikdo je iskal osreče-nja v asimilaciji. Toda prav danes postopa o-čitno, da je ravno manjšim narodom prihranjenih tudi veliko političnih in socialnih kriz, ki pretresajo velike narode. Če bi Slovenci v zamejstvu čutili večjo medsebojno povezanost, bi nam bilo gotovo marsikaj prihranjenega. Glede kulturne in zgodovinske imenitnosti takih “velikih” narodov pa je treba pripomniti, da smo Slvenci zgodovinski narod že od karantanskih časov, medtem ko so se morali oni v stoletjih iz rpnožice drugih ljudstev šele izoblikovati. Kulturno bogastvo na njih ozemlju je bilo ustvarjeno, ko še niso bili narod in ne v njihovem imenu alp. za njih slavo, ko bodo nastali. Razpolagajo torej z dediščino preteklih • kultur, saj je nor. jašno, da.starih Rim- KONGRES VČERAJ ZAVRNIL Uz Clevelanda PREDLOG 0 PREPOVEDI PREVAŽANJA ŠOLARJEV WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Spodnji dom ameriškega Kongresa zavrnil poskus kong. Ronalda Mottla, da bi to naj višjo ameriško zakonodajno telo podprlo dopolnilo ustave glede obveznega prevažanja šolskih otrok. Mottl, ki živi v Parmi, predmestju Clevelanda, je znan kot eden najbolj aktivnih nasprotnikov tkz. “busing”. V Clevelandu in v več drugih mestih so zvezni sodniki odredili, da morajo šolski odbori izdelati in potem izpeljati načrte, ki jamčijo, da bodo otroci v vsaki šoli v mestu predstavljali resnično rasno stanje omenjenega mesta. Če bi imeli v Clevelandu npr. 50% vseh šolskih otrok črnskega rodu, bi moralo biti v vsaki šoli približno 50% vseh šolskih otrok črnskega rodu. S tem ukrepom naj bi pospešili enakopravnost v ameriški družbi in odpovedali posledice segregacije. Ta teorija je povzročila o-gorčenost povsod, kjer so jo skušali uvesti. Starši so jezni, večkrat besni, nad dejstvom, da hočejo prevažati njihove otroke v oddaljene, tuje soseščine, namesto da bi ostali blizu doma. V Clevelandu bodo morali otroci, ki živijo v zahodnem delu mesta, potovati na vzhodno ■ stran. Stroški pri tem, posebno sedaj, kp se nahajamo v energetski krizi, bodo ogromni. Črnski voditelji in nekateri liberalci zagovarjajo prevažanje šolskih otrok kot nujna, čeprav neprijetna zadeva. Šole v črnskim delu mesta so slabše kot v belem, trdijo. Zaradi tega so črnci prizadeti. Da bi uporabljali denar, sedaj namenjen “busingu”, za izboljšanje teh šol, ne pride v poštev. Računajo, da ko bodo morali otroci belcev posečati te šole, bodo njihovi starši zahtevali, naj se te šole iz- boljšajo. Potem bi zagovorniki “businga” dosegli dvoje: pospeševanje desegregacije in izboljšanje šol povsod v mestu. Takšen je vsaj načrt. Brez važnih izjem so ameriška sodišča podprla načrte o. prevažanju šolskih otrok. Vrhovno sodišče je večkrat izjavilo, da je prevažanje šolskih otrok zakonit postopek. Zaradi tega so se vsi poskusi preprečiti ’’busing” izjalovili. Kong. Mottl in drugi nasprotniki obveznega prevažanja šolskih otrok so se odločili, da če ameriška ustava res dovoli “busing”, naj bi u-stavo spremenili, dopolnili. Naj bi ustava sama, skozi posebno dopolnilo, prepovedala “busing”. Nemogoče bi potem bilo, da bi vrhovno sodišče o-dobrilo obvezno prevažanje šolskih otrok. Postopek, da bi dopolnili a-meriško ustavo, je dolg in dokaj zamotan. Včeraj je Spodnji dom Kongresa glasoval, ali naj bi sprejel Mottlov predlog ali ne. Za dopolnilo ustave je potrebna dvotretjinska večina. Po enourni debati so predstavniki glasovali: 209 za dopolnilo, 216 proti. Torej Mottl ni dobil niti večine. Clevelandski kong. Louis Stokes, ki je obenem voditelj črnskih predstavnikov v Spodnjem domu, je vodil bor- . bo proti Mottlu. Stokes se je veselil zmage. Pripomnil pa je, da, se ta borba ni za vselej končala včeraj popoldne. S to izjavo se je Mottl strinjal. “Vrnili se bomo drugo leto,” je izjavil po glasovanju. Posledica Mottlovega neuspeha bo seveda nadaljevanje poskusov uvesti obvezno prevažanje šolskih otrok v Clevelandu in drugod. Ijanov ne moremo istovetiti z današnjimi narodi romanskih jezikov, Italijani, Francozi, Španci. Če se je Izidor Cankar bal leta 1918 za gospodarsko podlago, češ kako bomo vzdrževali univerzo, knjižnice, inštitute itd., se tako vprašanje danes ob dveh univerzah, inštitutih tudi v samem zamejstvu sploh več ne postavlja. In, kot je takrat menil zem-Ijepisec Anton Melik, tudi sociologija ni bila pokazala na “proces združevanja” po letu 1918. Pač pa Slovenci, predvsem naše izobraženstvo, nismo za-dobili potrebne večje politične samozavesti, da bi v danih razmerah samostojneje nastopali in se ne vezali toliko na tuje ideologije in s tem na tuje Stranke, ki nam v zameno za glasove le obljubljajo rešitev naših problemov, na tihem pa nas spodokopavajo. Ekonomske težave na češkem in Madžarskem PRAGA, ČSR. — Ta teden je češkoslovaška vlada povečala cene na dolgo vrsto izdelkov, ki so v splošni rabi. To je povzročilo veliko godrnjanja v državi. Usnjeni čevlji za fanta so čez noč poskočili od $6.25 za en par do $10.50, otroška obleka od $10.58 do $17. Cena galona ga-zolina je stala okoli $1.35, sedaj pa je $2.65. Ljudje, ki bi radi dobili telefon v stanovanju, bodo morali odšteti $190 samo za priključek. Češkoslovaški ekon omski sistem je seveda sličen sistemu v Sovjetski zvezi. Vse cene so kontrolirane od vlade. Na Madžarskem so uvedli podobne ukrepe kot na Češkem. Spremembe so naj večje, odkar ima Madžarska komunistično vlado, to je 31 let. Vsi sovjetski sateliti v vzhodni Evropi, se bavijo z istimi težavami. Ekonomski sistemi niso učinkoviti, Sovjetska zveza pa stalno zvišuje cene surovin, na katere so te države popolnoma odvisne. in okolice Dar AD— Ga. Lillian Sivec, Euclid, Ohio, je darovala $12.00 v tiskovni sklad AD. Hvala lepa! Žegnanjski festival— Dne 19. avgusta bo Žegnanjski festival pri cerkvi Marije Vnebovzete. Piknik slovenske šole— V nedeljo, 29. julija, bo na Slovenski pristavi v Genevi piknik slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. Vsi vabljeni! Ne pozabite! Izlet v Toronto— Štajerski klub bo imel izlet v Toronto. Skupina bo odšla iz Clevelanda v soboto, 11. avgusta, in se bo vrnila že drugi dan, v nedeljo zvečer. Člani Štajerskega kluba in tudi drugi zainteresirani naj za rezervacije in druge podrobnosti pokličejo tel. 951-0501. Baragov dan— Vstopnice za kosilo v Slov. narodnem domu na St. Clair, v nedeljo, 2. septembra, so naprodaj v župnišču Marije Vnebovzete. Cena je $6.00 Število vstopnic je omejeno, torej zainteresirani naj se oglasijo čim prej! Popravek— V osmrtnici Rozalije Zano-skar, 16. julija, njeno krstno ime bi moralo biti Rozalija in ne Rosalija. Bila je tudi mati pogrešanega Nandeta in Gi-zele. Znižane tene— V Anzlovar Dept. trgovini na 6214 St. Clair Avenue se bo začela prihodnji teden prodaja po za 20% znižani ceni Vsega blaga. — Več v oglasu! Zahvala— Ga. Mary Jeraj s 6818 Edna Ave., dobro znana delavka na društvenem polju, se je vrnila domov iz Richmond Heights bolhice, kjer je bila 30 dni za preglede in terapijo. Prisrčno se zahvaljuje vsem svojim prijateljem in prijateljicam, k so se je spomnili. Papež bo obiskal ZDA jeseni letos VATIKAN. — Koncem septembra letos bo papež Janez Pavel II. obiskal ZDA. Točni podatki v zvezi s tem obiskom niso na razpolago. Znano je, da bo papež govoril v New Yorku pri zasedanju Združenih narodov. Ta govor naj bi bil dne 2. oktobra. Po vsej verjetnosti si bo Janez Pavel II ogledal znamenitosti Washingtona in bil gost predsednika Carterja v Beli hiši. Papež Pavel VI., ki je bil v ZDA 1. 1965, se je zadržal v New Yorku in ga je tam obiskal tedanji predsednik Lyndon B. Johnson. Vatikanski viri trdijo, da bo papež Janez Pavel II. v ZDA kakih pet dni in da bo obiskal Chicago in Detroit. Oba mesta imata precejšnje število Amerikancev poljskega rodu. Brez dvoma bo papežev sprejem čudovit. Čeprav bo Janez Pavel II. potoval v bližini Clevelanda, zaenkrat še ni slišati, da bi se ustavil v tem mestu. v* * X ■ i I « ' ». 1 jr' . » * ^ h . jv.i • S" ‘ AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 25, 1979 ; r ' S. ’ • i . «$.t , 5 ‘ rr *! /Iheriska Domovina ,«. ■ >< 1.1 <117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)____________________ Jame* V. Debevec — Owner, Publisher Pu6.uinea Mon., Wed., i’ri., except holidays and 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $1400 za pol leta; $8.00 ra S mesec« Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8,00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.80 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Panada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 81 Wed., July 25, 1979 Slovenci in “etničnost” Etničnost (Ethnicity) je beseda, ki je pred 10-15 leti prišla v uporabo v Ameriki in tudi drugod. Takrat se je začelo precejšnje zanimanje za preteklost in sedanjost raznih narodnosti, večinoma onih iz srednje in vzhodne Evrope, ki so se začele množično naseljevati v ZDA pred približno sto leti. Med njimi, seveda, so bili tudi Slovenci. Vse te “etnične” skupine so se morale boriti z raznimi težavami. Najprvo jim je šlo za ,goli obstoj, morali so si zaslužiti kruh. Pri iskanju dela so se morali večkrat preseliti. Stari oče urednika npr. je šel v Colorado, potem v Minnesoto, končno pa v Cleveland. Takih primerov je bilo več. _ Od začetka so naseljenci imeli pravico — in jo se,-veda imajo še sedaj — ustanavljati svoje narodnostno usmerjene organizacije. Ko so Slovenci v Clevelandu ali New Yorku hoteli imeti syoj lasten časopis, so ga lahko ustanovili. Potrebno je bilo dovolj denarja in podpore. Tudi ta pravica še obstoji. Nedavno se je začel v Clevelandu nov časopis v španščini. Ko so Slovenci v kakšni naselbini čutili potrebo za pevski zbor ali dramsko društvo, so ga lahko ustanovili in obdržali, dokler ni bilo zanimanje zanj. Pevski zbor Zarja v Clevelandu se je začel pred 63 leti, Fantje na vasi pa pred dvemi leti. Dejstvo, da so vse te organizacije delovale izključno ali pretežno v slovenskem jeziku, ni povzročilo posebne težave pri ameriških oblastih. In to velja tudi danes. Na drugi strani pa moramo priznati, da je bilo razpoloženje ameriških domorodcev napram evropskim naseljencem-priseljencem — posebno tistim iz vzhodne Evrope — dokaj zaničevalno. Priseljenci so jim bili dobrodošli kot delavna sila in nič več. Ker so bili tujci, angleščine niso obvladali, držali so se skupaj v svojih lastnih naselbinah, — kjer je bila angleščina tuj jezik — so jih domorodci gledali postrani, brez razumevanja in zaupanja. To stanje ni posebno oviralo razvoj etničnih skupnosti v ZDA. Nasprotno. Lahko bi zagovarjali tezo, da je bil zaničevalni odnos domorodcev do priseljencev in njihovih aktovnosti koristen za obstoj etničnih skupin. Trditev, da je ameriška družba “topilni lonec” za vse priseljence, nikoli ni bil točen. Res je, seveda, da so se vsi priseljenci vsaj deloma “amerikanizirali”, da so se privadili smeri ameriške družbe. Ampak to nikakor ni pomenilo opustitev lastne narodne dediščine. Večina priseljencev je obdržala do smrti svojo ljubezen do rojstne domovine, do materinega jezika, do narodnih običajev in do vere. Dokler niso bili priseljenci pri polni moči, so naselbine, ki so jih ustanovili irupodpirali, ostali v polnem razcvetu. Povsod so bili pevski zbori, dramska društva, čitalnice, narodne župnije itd. Za Slovence je ta doba trajala od začetka tega stoletja vse do zadnjih desetletij. Pred drugo svetovno vojno in v letih po njej se je začela nova doba v zgodovini ameriških Slovencev. Priseljenci so začeli umirati, novih naseljencev ni bilo, v Ameriki rojeni so postali večina v slovenski skupnosti. Izjemo vsemu temu je bil prihod nekaj tisoč Slovencev, ki so morali zapustiti rodno slovensko domovino po drugi svetovni vojni. Brez tega dotoka bi bila slovenska skupnost v ZDA dosti bolj skrajšana, kot je. Na žalost moramo priznati, da precej od teh povojnih priseljencev je že umrlo ali se vsaj umaknilo v pokoj. Precejšnje število v Ameriki rojenih ni sledilo ali obdržalo čustvenost do dediščine svojih staršev. Druga generacija, drug rod, je močno amerikaniziran, posebno kar se tiče slovenskega jezika. Redki so primeri, kjer že v Ameriki rojeni Slovenec lahko obvlada slovenski jezik. To ima hude posledice. Večina slovenskih organzacij, ki so prej delovale v sloveščini, sedaj tega ne zmore več. Tisti, ki niso mogli ali niso marali začeti z angleščino, so večinoma že izumrli, časopisi in revije, tiskane v slovenščini, so bili najbolj vidne žrtve tega neusmiljenega razvijanja v slovensko-ameriški skupnosti. / Ni prijetno govoriti o teh stvareh. Vsi raje slišimo o uspehih pevskih zborov in drugih podobnih' aktivnostih. Ampak obenem moramo biti trezni in resni, moramo razumeti, kje smo in kam gremo kot/skunnost. Še smo pri življenju in še lahko živimo. Brez dvoma tudi bomo. Samo to bi pripomnil: Če bi lahko bolj učinkovito sodelovali med seboj, bi to bilo v prid cele skupnosti. Rudolph M. Susel Beseda iz naroda... Pomemben zlat spomin CLEVELAND, O. — Tako skromno se je pripravljal spomin na Prvi vseslovenski katoliški shod v Ameriki, ki se je vršil v dneh 6., 7. in 8. julija 1929 v Lemontu, da je to praznovanje gotovo premalo odjeknilo med katoliškimi Slovenci v Ameriki, ki morajo reševati podobna vprašanja, kot so jih oni pred 50 leti, le da so postavljena v drugačnih oblikah. V dneh 30. jtmija in 1. julija letos v Lemontu je ta zlati jubilej izzvenel v posebnem poudarku, da smo v vsem svojem udejstvovanju vezani na tradicijo, ohranjevati moramo slovenskemu narodu to, kar so njegovi predniki ustvarjali, ker zgodovina se ni pričela pisati pred par desetletji, temveč je stara ne samo stoletja, pričela se je s pojavom človeka že pred tisočletji. Ker imamo Slovenci tudi svojo zgodovino, so sklepi Prvega katoliškega shoda v Ameriki obvezni za nas, da jih rešujemo primerno sedanjim našim razmeram, Y katerih živimo. Pred slovesno mašo ob enaj-stih, v nedeljo, 1. julija, dopoldne, sp se romarji zbrali na frančiškanskem redovniškem p o k o p a 1 i š ču, da se spomnijo vseh zaslužnih slovenskih mož, ki so odšli po svojem nesebičnem življenjskem delovanju po plačilo, ki bo veljalo za vso večnost. Vsa množica romarjev se je zgrnila predvsem okrog groba, kjer počiva slovenski škof dr. Gregorij Rožman. Skupina narodnih noš je grob obkrožila in položila nanj slovenski pušeljc. Ob grobu je Janez Ovsenik spregovoril: “Ko se vsako leto ob tem času zbiramo ob Vašem grobu, ne prihajamo, da bi jokali nad izgubljenimi bitkami, ne da bi žalovali za izgubljeno domovino, temveč da se znova potrdimo v spoznanju, da je naše poslanstvo tako važno in vseobsežno, da to skoraj dojeti ne moremo. Pred 50 leti so se na tem griču, ob podobi naše slovenske Kraljice Marije Pomagaj, katere pravo domovanje je na Brezjah na Gorenjskem v Sloveniji, zbrale tisočere množice katoliških Slovencev, da slovesno izpovedo in poudarijo, da hočejo biti trdne v svojem verskem prepričanju, ki ga bodo uvedle v svoje praktično, javno in družinsko življenje. Na tem kongresu se je pričelo veliko gibanje, da Slovenci dobimo svojega svetnika, o katerem jasno vemo, da je vzet iz našega slovenskega okolja. Škof, misijonar Indijancem, kri iz naše krvi, Irenej Friderik Baraga naj bi po božjem pristanku to bil. Prav pred 40 leti se je pod Vašim vodstvom škof Gregorij Rožman, vršil v slovenski Ljubljani Svetovni kongres Kristusa Kralja. Po ulicah, cerkvah, zborovalnih dvoranah in na Stadionu je glasno odmevalo: Povsod Boga, Kristus kraljuj, Kristus zmaguj, med nami Slovenci, pa tudi po vsem svetu. To je bilo samo nekaj mesecev prej, pred-no je bil svet pahnjen v strašno temo zlobe. Težke čase smo od tedaj preživeli. Preizkušnje so bile hude. Trpljenje nedopovedljivo, pa nismo Vaših naukov pozabljali v prepričanju, da Vi niste križa nosili pb ljubljanskih ulicah brez posebnega vzroka. Kdor smisla Križa ne doume, tudi resnične zmage ni zmožen. Zbiramo se, da svojo vero utrdimo, medsebojno ljubezen povečamo in pomnožimo svoje upanje. Konstantin je v znamenju križa dobil zagotovilo zmage in v to znamenje je usmerjena naša živ-Ijenska naloga, naše mišljenje, naše udejstvovanje, tako nas starejših, ki se poslavljamo, pa prav tako mladih, ki svojo odgovorno pot šele prav začenjajo. Naše geslo je, kot škofa-preroka Anfona Bonaventure Jegliča: Po Mariji k Jezusu, in Vaše: Križa teža in plačilo. V to in za to je usmerjeno naše vsakoletno romanje.” v J. O-k. Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeli Čas piknikov je tu. Kot ste opazili v Koledarju prireditev, je prihodnjo nedeljo piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. Piknik bo na Slovenski pristavi to nedeljo, 29. julija. Potrudili se bomo in postregli, kolikor bo v naši moči. Matere bodo skrbele za hrano, očetje bodo pa žejo pomagali gasiti. Da ne bo preveč dolgočasno, bo poskrbel “maček v Žaklju”. Matere lepo prosimo za pecivo. Že vnaprej — hvala! V senci pod smrekami je vedno prijetno. Tu boste našli svoje stare znance in se malo porazgovorili. Lahko pa Vas pot zanese proti plavalnemu bazenu, ki je poln sveže studenčnice, katera Vas bo ohladila in osvežila. Prijatelji in podpirniki naše Slovenske šole ste iskreno vabljeni, da pridete med našo mladino na Slovensko pristavo. Lahko si mislite, da so o-troci veseli svojih prijateljev in znancev. Iskreno Vas vabi Odbor staršev Iz življenja Sloveneev v Milwaukeeju MILWAUKEE, Wis. — Kot dopisnik Ameriške Domovine me je vest, da glavni urednik tega našega edinega slovenskega lista v Ameriki in Kanadi, g. Vinko Lipovec, nastopa svoj pokoj, zelo iznenadi-la. Pred 30 leti je bilo, ko smo begunci po več kot štirih letih taboriščnega životarjenja in čakanja končno dobili vse-litveno dovoljenje za Ameriko in Kanado. Tedaj smo kmalu spoznali dobro prijateljico — Ameriško Domovino. Takratni lastnik in urednik lista, g. Jaka Debevec, ki je vedno stal na katoliški liniji, je tako tudi vedno branil pravice beguncev, ki so po komunistični revoluciji izbrali pot v svobodo. Pokojnik se je zanje zanimal, jim pomagal iskati sponzorje, delo in dom za novo življenje. Žal je temu dobremu možu prerana smrt pretrgala nit življenja. Spomladi leta 1952 je po božji previdnosti, lahko rečemo, vdova ga. Mary Debevec p o n u d ila odgovorno mesto urednika beguncu, profesorju g. Vinku Lipovcu. Sprejel je ponudeno mu delo in vodil ter urejal list vse do danes. Po 27 letih vestnega dela stopa zdaj ' v zasluženi pokoj. G. Lipovec je bil vedno trdnega značaja in resnicoljuben. Nikoli ni klonil,* čeravno je včasih bilo treba iti skozi težave raznih, sporov in nesoglasja, kar je bilo treba reševati ž vso objektivnostjo- Vsem naročnikom, dopisnikom in sotrudnikom je novica o slovesu čudno, skoraj nesprejemljivo težka, čeravno vsi vemo, da se vsakemu človeku izteče delo, da potrebuje svoj zasluženi pokoj, oddih in počitek. In tega dolgoletnemu uredniku AD iz vsega srca iskreno žalimo. Daj Bog, da bi ob strani dobre gospe soproge in zveste sotrudnice skupaj srečno še dolgo živela, ter oba stala ob strani z nasveti temu priljubljenemu listu, Ameriški Domovini! — Bog živi! Praznik neodvisnosti — 4. julij smo v Parku zelo slovesno praznovali. Že v zgodnjih jutranjih urah so možje prižgali ogenj za pečenje jagnjetine, prašička in volovske gnjati. Žene pa so oskrbele različne priloge k mesu, da je bilo vse v redu. Tudi žeje tisti dan ni nihče trpel, ker je bilo vse preskrbljeno. Za dobro voljo je še posebej skrbel vedno nasmejani stari muzi-kus Frank Sezon, ki igra in poje ter vriska po svoje, viže vesele iz Slovenije cele. Ko se je zmračilo in je bila že noč, je mladi svet prišel na svoj račun, ko je zažigal bengalične rakete, da so se pisane lučke videle na nebu in, v ogledalu malega Besanabi jezera. Vsak človek ima svoje veselje. Tako je tudi Triglavski park po svoje slavil 203. obletnico Ameriške neodvisnosti, ki je največji narodni praznik za nas vse. * Naše mesto praznuje vsako poletje svoj t r a d i c i onalni Summerfest. Tokrat je pri/ ■ sporedu sodelovala Triglavska ’folklorna plesna skupina v svojih pestrih slovenskih narodnih nošah in plesih in sicer v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 8. julija. Pravijo, da so se dobro odrezali. Čestitamo! * Iznenadila nas je žalostna vest, da je na poti na svoje poletne počitnice v Lemont nenadoma umrl p. Klavdij O-korn, župnik pri Sv. Štefanu v Chicagu. Bil je pred tem dolgoletni župnik pri Sv. Janezu v Milwaukeeju, kjer je leta 1965 v predmestju Milwaukee — Greenfieldu sezidal novo cerkev in šolo, pri čemer je imel veliko nasprotovanj in ovir, kar gotovo ni pripomoglo njegovemu zdravju, kar je občutil nekaj let zatem. Bil je dober duhovnik in zaveden vodja S.D. Triglav in je pred 18 leti z vnemo podprl tudi nakup zemljišča, ki je danes Triglav park. Posebno je bil vnet balinaš, dokler mu je zdravje to dovoljevalo. Slovensko radijsko uro je vedno vneto »podpiral, zavedajoč se te velike in koristne ustanove za Slovence. O njegovem delu in nenadni smrti so pisali drugi, ki so poznali njegovo delovanje in življenje. Ohranili ga bomo s hvaležnostjo v srcu in se ga spominjali. Bog mu daj večni mir! F. Rozina Zahvala MZA Vsem Vam, dragi prijatelji in podporni ki Misijonske Znamkarske Akcije, ki ste razumeli vabilo na piknik v pomoč misijonarjem in se odzvali, iskren: Bog povrni! V to zahvalo ste vključene kuharice in vse pomočnice v kuhinji, pri prodaji peciva in pri srečkanju. Prav tako tudi vsem hvala, ki ste razpečavali srečke in jih tudi kupili. Hvala tudi vam vsem, ki ste pomagali v točilnici in pri sladoledu. Hvala g. dr. Pavlu Krajniku, ki je prišel med nas, daroval sv. mašo za vse nas, ki delamo v zaledju, pa tudi za naše misijonarje na terenu. Hvala Vam vsem, ki ste dodali svoj dar, da je končna vsota tako lepa. V imenu vseh, ki bodo deležni Vaše dobrote, iskrena zahvala. MZA Cleveland P. Okornu v slovo... BERWYN, 111. — Na svojih počitnicah je 11. julija v Prospect Heights, UL, nenadoma umrl v bolnici sv. Družine v Des Plaines p. Klavdij Okorn, župnik fare sv. Štefana v Chicagu. , . %- Ravno te dni bo 30 let, ko se je prvič poslavljal od Sv. Štefana, kjer je bil nekaj časa kaplan, pred dvema letoma pa se je zopet vrnil med nas ter prevzel našo faro kot župnik. Bil je slab in že bolan, vendar je skušal faro kolikor je bilo mogoče obdržati slovensko. Pokojni je bil rojen 8. novembra 1912 v Podbrezjah na Gorenjskem, študiral je v Ljubljani, kjer je leta 1929 stopil v frančiškanski red in je bil tam po škofu Rožmanu leta 1936 posvečen v duhov-niLa. mjgj Po nemški zasedbi Gorenjske 1. 1941 je večkrat prihajal na Gorenjsko ter opravljal duhovniško službo pod zelo težkimi razmerami, saj se je moral skrivati pred Nemci in pozneje pred partizani. Še par dni pred svojo prezgodnjo smrtjo mi je pripovedoval svoje doživljaje iz tistih časov, ko je misijonaril po Gorenjskem. Leta 1944 ga je Gestapo v Ljubljani zaprl ter ga poslal v znano taborišče smrti v Dachau, kjer ga je 1. 1945 rešila ameriška vojska. Spomladi 1948 je prišel v ZDA, kjer je bil, kot sem že omenil, nekaj časa kaplan pri Sv. Štefanu, pozneje pa pri Sv. Juriju v South Chicagu. Od tam je odšel na misijonsko delo med slovenske izseljence v Avstralijo, kjer je tudi pričel izdajati slovenski mesečnik “Misli”. Po vrnitvi iz Avstralije je bil poslan za župnika k Sv. Janezu v Milwaukee, kjer je bil župnik okoli 20 let. Prišel je tja v času, ko so skozi Milwaukee pričeli graditi veliko cesto, kateri se je cerkev sv. Janeza morala umakniti. Preselil je faro na zahodno stran mesta, kjer je zgradil novo cerkev in šolo. Ko je to dele dovršil, je pričel bolehati in je moral iskati pomoči v bolnicah. Šel je v pokoj, vendar je zaradi pomanjkanja duhov-Aikov 1. 1977 zopet prevzel faro sv. Štefana V Chicagu. Skušal je vztrajati, vendar mu je bolezen vedno bolj jemala moči, dokler ni svoj živ-Ijenski tek dokončal. V dušnem pastirstvu je hotel po Pavlovem biti vsem vse, vendar je to tolikokrat nemogoče. Truplo pok. župnika so položili na mrtvaški oder v cerkvi sv. Štefana, kjer So se 12. in 13. julija poslavljali od njega tako farani kot prijatelji od blizu in daleč. V soboto, 14. julija, je-pater Anastazij Lovrenčič v družbi svojih duhovnih sobratov in zastopnika chicaškega kardi- Nato so truplo pokojnega ob veliki udeležbi tukajšnjih faranov in bivših faranov sv. Janeza iz Milwaukeeja, odpeljali v Lemont, kjer imajo slovenski frančiškani svojo pokopališče. Tam so ga tudi položili k večnemu počitku. Kot že med pogrebno mašo, tako so mu pevci od slovenskega pevskega zbora “Slovenska pesem” pri odprtem grobu v Lemontu še zapeli v zadnje slovo. Tam se je v imenu društva Triglav iz Mii' waukeeja poslovil od njega tudi predsednik društva, g-Karol Dovnik, in zastopnik KSKJ, Naj pater Klavdij Okdrh počiva v miru božjem! Ludwig Jelenc st