KRANJ, petek, 27. 1. 1984 CENA 17 din Št. 7 Glavni urednik: Igor Sla Ob 35-letnici izhajanja vec odlik Odgovorni urednik: Jože Košnjek Dvan 2 Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Podatki slovenskega statističnega zavoda je Kakšen naš narodni dohodek Ljubljana — Republiški Zavod za statistiko je objavil podatke o visini narodnega dohodka na prebivalca Slovenije v letu 1982. Podatki so razdeljeni na posamezne -občine. Zanimivost statistike pa je tudi v tem, da pove, na katerem mestu v Sloveniji je bila posamezna občina leta 1982 in na katerem leto poprej, torej leta 1981. Leta 1981 in leta 1982 je bila na prvem mestu v Sloveniji občina Ljubljana Center s 627.593 dinar-1» narodnega dohodka na prebivalca. Drugo mesto ima občina Ljubljana Bežigrad s 321.619 dinarji na prebivalca, na tretje mesto pa-se je leta 1982 povzpela občina Trbovlje ki je bila leto po-Pfej peta. Sledijo Titovo Velenje, ^je, Ljubljana Šiška in Krško. ti je bilo Jej&_L981 na 17. mestu, *eta 1982 p£ * sedmem in to predvsem na račun nove jedrske elektrarne. Kje smo Gorenjci? Vse občine, razen Tržiča, so leta 1982 v primerjavi z letom 1981 nazadovale V višini narodnega dohodka na prebivalca. Kranj je na osmem mestu z 248.241 dinarji narodnega dohodka na prebivalca. Jesenice so bile leta 1981 12., leta 1982 t* so pristale na 14. mestu z J1L272 dinarji na prebivalca. Stofja Loka je bila leta 1981 13., leta 1982 pa je bila 15. z 209.930 dinarji na prebivalca. Tržič je bil jeta 1981 24., leta 1982 pa je pridobi1 eno mesto. Narodni dohodek **a prebivalca je znašal 195.195 dinarjev na prebivalca, Radovljica £a je nazadovala za sedem mest. <-eta 1981 je bila 22., leta 1982 pa ^ s 189.729 dinarji narodnega dohodka na prebivalca. Na repu lestvice 60 slovenskih %ćin so Ljubljana Vič-Rudmk, Mrmož, Šmarje pri Jelšah, Sent-4.Ur pri Celju in Lenart. V teh ob-,^nah narodni dohodek na prebitka ne dosega niti 100.000 di-^rjev. Zaradi nekaj milijonov izgubljamo milijarde Ker na Gorenjskem nismo uspeli zbrati borih treh milijonov dinarjev, je izdelava gorenjske energetske bilance obstala na začetku — Odlašanje je več kot nerazumljivo, saj brez energetske bilance ni moč računati na bistveno večji energetski odjem, posebej ne na priključevanje na zemeljski plin Kranj — Navkljub temu, da je Go- renjska med prvimi v Sloveniji dobila energetsko skupnost in da je bila odločitev o izdelavi gorenjske energetske bilance sprejeta tudi na predsedstvu gorenjskih občin, je stvar obstala na mrtvi točki že na samem začetku. Zamisel, da bi izdelavo skupne gorenjske energetske bilance financirale raziskovalne skupnosti vseh petih gorenjskih občin, je padla v vodo. Pravega zanimanja niso pokazale, jeseniška je povsem odrekla sodelovanje, škofjeloška in radovljiška pa sta se lotili posamičnih energetskih študij na ravni občine. Ograjevanje v občinske plotove je na področju energije nesmiselno, saj je Gorenjska v pogledu oskrbe z energijo zaključena celota. Odlašanje pri izdelavi skupne, gorenjske energetske bilance pa je toliko bolj nerazumljivo, ker brez nje ne morejo računati na bistveno večji energetski odjem. Pogoj slehernega soglasja, posebej priključevanja na zemeljski plin, je energetska bilanca. Do izteka letošnjega prvega polletja je vse manj časa. Dotlej naj bi bila namreč energetska bilanca nared, da jo bodo lahko vzeli v roke sesta-vljalci srednjeročnih načrtov v posameznih občinah. Vse je še bolj nerazumljivo, ker gre za majhen denar, za bore tri milijone. Žal zaradi tega izgubljajo milijarde, saj posamezni energetiki in oskrbovalci brez celotnega pregleda težko snujejo svoje načrte. Ustavljajo se posamezne zamisli o preusmeritvi na druge energetske vire, saj ne vedo, na kakšne energetske vire lahko računajo. Takoje na primer razmišljanje o drugačnem ogrevanju Kranja brez poznavanja energetskih možnosti brezj>lodno. Brez z energetsko bilanco utemeljenih potreb, tudi ni moč računati na nova priključevanja za zemeljski plin, za kar je v nekaterih tovarnah veliko zanimanja. Na torkovem posvetu gorenjskih energetikov in oskrbovalcev, ki ga je na pobudo kranjskih komunistov sklicala gorenjska gospodarska zbornica, so postavili zahtevo, da mora biti v mesecu dni podpisana pogodba z institucijo, ki bo energetsko bilanco izdelala. Dotlej pa je seveda treba zbrati potrebni denar. Podprli so zamisel, naj bi tretjino sredstev prispevali energetski oskrbovalci Gorenjske, dve tretjini pa bi zbrali v občinah, pri čemer naj bi občinski izvršni sveti pregledali, kako je s sredstvi raziskovalnih skupnosti oziroma poiskali druge finančne vire. O izdelavi gorenjske energetske bilance bo razpravljalo predsedstvo gorenjskih občin na seji, ki je sklicana za 2. februar. Predstavniki posameznih občin naj bi na sejo prišli z že znanimi možnostmi financiranja. Tja do marca se bodo morali odločiti tudi za institucijo, ki bo energetsko bilanco izdelala. V energetski skupnosti imajo ponudbi dveh delovnih organizacij, IBE iz Ljubljane in Elektra Gorenjske, ki se namerava usposobiti tudi za takšne naloge. Prvi ponudnik ima pri izdelavi tovrstnih študij več izkušenj, drugi je domačin, ki bo seveda bolj pri roki za sprotno beleženje novih podatkov in podobne bodoče naloge. Oba pa bosta morala pri republiškem komiteju za energetiko dobiti potrdilo, da je metodologija izdelave študije ustrezna, da se bo torej lahko gorenjska energetska bilanca vključila v slo- vensko. M. Volčjak Vse bolje gre v prodajo lignit Pri kranjskem Merkurju se je lani prodaja premoga povečala za 25 odstotkov, letos pa računajo na dodatnih 10 odstotkov — Ljudje se vse bolj odločajo za lignit, ki je sicer slabši, zato pa znatno cenejši od rjavega premoga — Hitro raste tudi prodaja drv — Merkur vse bolj pestijo velika sovlaganja v premogovnike, saj bodo nova znašala že 1.500 dinarjev na tono Kranjski Merkur, ki z izjemo škof- odstotkov in bodo torej morali zago- jeloške občine oskrbuje Gorenjsko s, premogom in drvmi, je lani prodaf 77 tisoč ton premoga, kar je bilo 25 odstotkov več kot leto poprej. Podobno vse večje povpraševanje po premogu ugotavljajo tudi v škofjeloški občini. Brez dvoma je to posledica pomanjkanja in vse dražjih naftnih goriv. V Merkurju ocenjujejo, da bo letos prodaja premoga poskočila še za 10 nvmogoiajo memJ"^a"eZskena tiska m CAana nestrpno pri-S&MT »S Sgff no - r„,o: K Man toviti od 95 do 100 tisoč ton premoga. Skokovito raste tudi prodaja drv. Pred leti se je sukala okoli 500 pro-storninskih metrov, lani pa so jih prodali že 5 tisoč prostorninskih metrov. Ker jih na Gorenjskem ne morejo dobiti, kupujejo drva na Kočevskem. Pri premogu pa je zanimivo, da se kupci vse pogosteje odločajo za lignit. Če so nad njim še pred leti vihali nos, pa sedaj pri Merkurju prodajo prav toliko lignita kot rjavega premoga. Posredi je seveda upadanje življenjskega standarda. Pri Merkurju jih zato skrbi prav oskrba z lignitom. Januarske dobave so bile polovico manjše, kot so pričakovali. Lignit iz slovenskih premogovnikov v glavnem pokurijo naše toplćtne elektrarne, kar je seveda razumljivo, saj je oskrba z električno energijo težavna. Zato pa se dobri časi obetajo boljšim vrstam premoga. Merkur že vrsto let dobro sodeluje s premogovnikom v Zenici, kjer so v zadnjem času odkrili velike zaloge dobrega premoga. Pri tem velja morda povedati, da na večji izkop v slovenskih premogovnikih ni moč računati. Prav tako ne na uvoz. Denarne težave pa Merkurju povzročajo vse večja sovlaganja v premogovnike. Nova zahtevajo kar 1.500 dinarjev sovlaganja na tono premoga, poprej so znašala 590 dinarjev na tono. V preteklih letih je Merkur vložil v premogovnike 52 milijonov dinarjev. Letos pa vse kaže, da bo moral za sovlaganja zagotoviti 33 milijonov dinarjev. M Volčjak V SREDIŠČU POZORNOSTI Naložbe manj še od amortizacije Investicije na Gorenjskem že nekaj let upadajo in so lani zdrsnile na nekaj več kot petnajst odstotkov družbenega proizvoda, kar ■je pod vsako razumno gospodarsko mejo. Za nove naložbe je gorenjsko gospodarstvo namenilo dobrih 6 milijard dinarjev, kar predstavlja manj kot 80 odstotkov obračunane amortizacije. To z drugimi besedami pomeni, da gospodarstvo ne obnavlja niti obstoječih zmogljivosti. Vzrokov za upadanje investicij je več. Prvi je'gotovo drag denar, ker obresti skušajo vsaj postopno slediti inflaciji, pomanjkanje lastnega denarja, saj v najbolj perspektivnih panogah velik del dohodka pobirajo obresti za tekoče poslovanje, prepoved uvoza opreme in administrativni labirinti, ki zavirajo uvoz najbolj nujno potrebnih strojev s pomočjo mednarodnih in drugih kreditov. Velika zavora večji investicijski aktivnosti je tudi pomanjkanje investicijskih programov, ki bi jih lahko uvrstili med prednostne naložbe tudi v Sloveniji, ne le na Gorenjskem, in bi denar zanje našli s pomočjo združevanja, sovlaganj in tudi inozemskih kreditov. Letos se razmere ne izboljšujejo. Denarja za naložbe bo še manj. Obremenitve gospodarstva bodo letos namreč še večje in le-to bo razpolagalo z manjšim kosom družbenega proizvoda kot lani. Lani smo za odplačilo dolgov tujini porabili približno 2,5 odstotka družbenega proizvoda, letos bo v Sloveniji šlo v ta namen kar 7,8 odstotka družbenega proizvoda. Povečujejo se tudi odlivi v federacijo z lanskih 8,5 odstotka na 9,3 odstotka letos. Razpoložljiva sredstva gospodarstva za porabo v gospodarstvu se torej zmanjšujejo z 88 odstotkov lani na 78 odstotkov letos. Zato bo manj denarja tudi za investicije, za katere naj bi v Sloveniji porabili približno 16 odstotkov družbenega proizvoda, kar je za štiri odstotke manj kot lani. Ker je omejitev zlasti bančnih kreditov linearna, pomeni, da se bodo približno enako zmanjšale investicije tudi na Gorenjskem. Gospodarstvo mora razen z večjimi obremenitvami dohodka računati tudi s pomanjkanjem bančnega denarja. Prijavilo je potrebo po 3 milijardah investicijskih kreditov, vendar jih bo na voljo komaj 300 milijonov, približno 400 milijonov pa jih bodo odobrili za koristenje v prihodnjem letu. To pomeni, da se bo moralo gospodarstvo dobro uskladiti in pretehtati, katere naložbene programe bodo podprli. Banka bo v skladu s selektivno politiko vlagala v proizvodnjo za izvoz, nadomestitev uvoza in v proizvodnjo hrane. Delovne organizacije, zlasti veliki izvozniki, so že pripravile programe za uvoz opreme s pomočjo IFC kreditov. Zelo slabo pa je gorenjsko gospodarstvo pripravljeno na druge mednarodne kredite. Mednarodna banka za razvoj pripravlja posebno ugodna posojila za prestrukturiranje našega gospodarstva. Letos naj bi iz tega naslova Jugoslavija dobila 100 milijonov dolarjev. Gorenjska bi imela možnost, da se vključi s programi razvoja turizma, kmetijstva in lesne industrije. Toda na področju programov smo zelo revni. L. Bogataj Radovljiški komunalci so »na hitro« opravili s snegom. Zmrznjenim kupom snega na Linhartovem trgu bodo sedaj z lopatami težko kos. MV — Foto: F. Perdan Za celodnevno šolo ni prostora V jeseniški občini ugotavljajo, da bodo v prihodnjih letih le postopoma prehajali na celodnevno šolo — Veliki problemi na Jesenicah in v Kranjski gori Jesenice — V jeseniški občini, kjer izredno veliko učencev obiskuje celodnevno osnovno šolo, v zadnjih letih zelo primanjkuje šolskega prostora, najbolj v samem centru in v Kranjski gori, kjer imajo večino oddelkov nad normativi. Zato so v zadnjih treh letih sprejeli več ukrepov. Med drugim se področje Jesenic in Bele smatra za enoten šolski okoliš in se učenci iz teh območij razporejajo v okviru možnosti na vse tri jeseniške šole. Po posameznih šolah so učilnice precej izkoriščene in niso več le namenske, z osnovne šole Tone Čufar pa so predlani premestili 60 otrok v osnovno šolo Prežihov Vo-ranc. V osnovni šoli Jeseniško-bo-hinjski odred pa sta v tem šolskem letu 7. in 8. razred prešla na dve izmeni in v poldnevno šolo. V občini ugotavljajo, da v prihodnje ne bodo mogli več ohraniti sedanjih šolskih organizacijskih oblik, predvsem ene izmene,in s tem celodnevne šole v takšnem konceptu kot do zdaj. Obenem jih tudi sedanji gospodarski položaj sili, da v prihodnje počasneje prehajajo učenci na celodnevno šolo. Prav zato so v občini napravili analizo o možnostih šolanja otrok v naslednjih letih in do leta 2.000. Že zdaj je jasno, da celodnevne šole, takšne, kot je zdaj, ne bodo mogli ohraniti, vendar jim bo na kar največ šolah vodilo, da ohranijo čimveč sestavin celodnevne šole. Predvsem tam, kjer bodo zaradi pomanjkanja šolskega prostora morali preiti v drugo izmeno za posamezne oddelke in razrede. Upoštevali bodo normativ 32 učencev na oddelek, da bi zagotili kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela. Ugotavljajo namreč, da veliko vzgojnih odklonov izvira prav iz preveč natrpanih oddelkov. Ob tem se bo celodnevna šola ohranila v Žirovnici, v Kranjski gori bodo prostorske probleme reševali z gradnjo potrebnih učilnic, prostorsko bo treba poskrbeti tudi za Center usmerjenega izobraževanja na Jesenicah. Vsekakor pa bo na Jesenicah treba zgraditi še eno osnovno šolo, edina možnost pa se kaže v stavbi gimnazije. D. Sedej- ? g* a: I O o o. GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 27. JANUARJA IS* PO JUGOSLAVIJI MOŽNI KANDIDATI ZA NOVI MANDAT Letos poteče dveletni mandat najodgovornejših nosilcev funkcij, med drugim tudi predsedstvu Slovenije in članu predsedstva SFRJ iz Slovenije. Za člana predsedstva SFRJ iz SRS, za predsednika predsedstva SRS in za člana tega predsedstva so eindentirani možni kandidati France Popit, Stane Do-lanc in Janez Stanovnik. V vodstvu republiške skupščine sta namesto dosedanjega predsednika zbora občin, ki na osebno željo ne kandidira ponovno, predlagana možna kandidata Majda Poljanšek in Viktor Sei-tel. V vodstvih skupščin SIS, ki nastopajo kot četrti skupščinski zbor, naj bi vsi dosedanji predsedniki mandat ponovili. VEČJI KMEČKI DAVEK Letos bodo v Jugoslaviji zvišali katastrski dohodek, ki je osnova za obdavčenje kmetov. Makedonija in Hrvatska sta to že storili. Slovenija bo zvišanje speljala marca, tako da se bo osnova za odmero povečala za približno štirikrat. Zakaj takšno povečanje? Upoštevati je treba, da dosedanja davčna osnova velja že šest let in v tem času so se cene glavnih kmetijskih pridelkov povečale za 5,6-krat. Povečali so se tudi stroški obdelave zemlje, vendar pa dohodek kmetij presega določenega po katastru. KARDELJEVI DNEVI Edvard Kardelj je hotel v delih o Socialistični zvezi opozoriti, da sodobna komunistična delavska revolucija ne more uspeti, če izhaja samo iz akcije delavskega razreda, ne pa iz akcij vseh delovnih ljudi. To so poudarili pred začetkom letošnjih Kardeljevih dni v Beogradu, srečanjem znanstvenikov, ki bodo spregovorili o vlogi SZDL v naši družbi. ZASEDANJA SLOVENSKE SKUPŠČINE Prve letošnje seje so zbori slovenske skupščine posvetili obravnavi lastnega dela. Delegati so govorili o poteku obravnave resolucij, posebej pa o tem, kaj jih čaka letos na gospodarskem področju. Več pozornosti so posvetili tudi predlogu za izdajo zakona o javnem obveščanju in med drugim zavrnili pobudo, da bi z družbenim dogovorom zdravnikom vrnili doktorske naslove. Izšlo je Kazalo Uradnega vestnika Gorenjske Kranj — V torek, 24. januarja, je izšlo Kazalo predpisov in drugih aktov, objavljenih v Uradnem vestniku Gorenjske v letu 1983. Lani je izšlo 29 številk Uradnega vestnika Gorenjske. Gorenjske občinske skupščine Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič so skupaj objavile 231 različnih predpisov. Tako je občina Jesenice objavila 43 predpisov, občina Kranj 55, občina Radovljica 54, občina Škofja Loka 49 in občina Tržič 30. Razen tega pa je lani 73 različnih interesnih skupnosti in drugih organizacij ter skupnosti objavilo 101 predpis. 78 občin in organizacij je lani objavilo v Uradnem vestniku Gorenjske skupaj 332 različnih predpisov. Če želite letos redno prejemati vse številke Uradnega vestnika Gorenjske, nam pošljite naročilnico na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom, koliko izvodov posamezne številke Uradnega vestnika želite. Posamezna številka Uradnega vestnika Gorenjske stane letos 100 dinarjev, celoletna naročnina za en izvod pa 2.000 dinarjev. Objava v Uradnem vestniku Gorenjske pa stane 54 dinarjev za kolonski centimeter. A. Ž. Komunisti med mladimi V jeseniško organizacijo Zveze komunistov naj bi letos vključili več mladih, obenem pa sodelovali in povezovali delo z aktivnostjo mladine — Programsko-volilne konference Jesenice — Ko jeseniški komunisti ocenjujejo delo v minulem letu, lahko ugotovijo, da je bilo to leto na- pornega, a tudi uspešnega dela. Dosegli so pomembne rezultate kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja. Predvsem so svojo aktivnost usmerjali v akcijsko enotnost Zveze komunistov in v krepitev gospodarske rasti ter uresničevanje stabilizacijske politike. Tudi v letošnjem letu pričakujejo številne gospodarske pa tudi politične probleme. Zato se zavzemajo za odločno razreševanje vseh problemov, ki bodo nastali pri uresničevanju dologoročnega programa gospodarske stabilizacije. Te aktivnosti bodo v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, kjer pa se ponekod še vedno ne zavedajo resnosti problemov. Posebej poudarjajo, da bodo morali dati priložnost mladim, da s svojim ustvarjalnim delom kar največ prispevajo k hitrejšemu razvoju družbe. Več skrbi naj bi posvetili tudi področju splošnega ljudskega odpora in družbeni samozaščiti. Lani decembra je občinska organizacija Zveze komunistov Jesenice začela s programsko-volilnimi konferencami v osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Po prvih ocenah, so konference dobro pripravljene in komunisti so pripravljeni, da razmere spremenijo. Ocena je tudi, da se na konferencah komunisti ukvarjajo s svojimi lastnimi problemi in ne kažejo več le na probleme, na ' atere nimajo neposrednega vpliva. Osnovne organizacije Zveze komunistov na terenu in po delovnih organizacijah pa še vedno premalo storijo, da bi v svoje vrste sprejemale mlade in akfivne delavce, ki so se že izkazali pri delu, v samoupravnih organih in delegatskem sistemu. Na tem področju je treba v prihodnje bolj organizirano in načrtno delati. Jeseniški komunisti vstopajo v novo leto s pomembnimi nalogami, ki zajemajo predvsem vključitev več mladih in organizirano delo z njimi, obenem pa začenjajo z dosledno diferenciacijo v Zvezi komunistov. Zveza komunistov mora postati udarna moč delavskega razreda, zgled mladim, v njej pa ni prostora za vse tiste, ki nikakor nočejo aktivno delati in soustvarjati pri krepitvi našega ekonomskega in družbenopolitičnega sistema. D. Sedej Svet v tem tednu Sodelovanje sosedov Jugoslavijo je obiskal avstrijski zvezni kancler dr. Fred Si-novvatz — Pogovori o razširitvi medsebojnega sodelovanja, o skupnih prizadevanjih za mir in popuščanje napetosti v svetu ter položaju slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti Avstrijskega zveznega kanclerja dr. Freda Sinowtza je v torek na topčiderski železniški postaji v Beogradu sprejela z najvišjimi državniškimi častmi gostiteljica, predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine. Obisku avstrijskega zveznega kanclerja pri nas pripisujemo velik pomen. Jugoslavija je ena prvih držav, ki jo je novi avstrijski kancler obiskal in s tem potrdil svojo predhodno izjavo, da bo v svojem kancler-stvu namenjal poseben pomen dobremu sodelovanju s sosedi. Jugoslavija in Avstrija imata tudi na drugih področjih veliko skupnega. Kot izvenblokovski državi snujeta in zagovarjata skupne akcije neuvrščenih in nevtralnih držav za utrditev varnosti in zaupanja v Evropi ter na svetu, kar se kaže tudi na stockholmskem sestanku o varnosti v Evropi. V Avstriji živita slovenska in hrvatska narodnostna skupnost. Kancler Sinovvatz je zadnje čase nekajkrat poudaril, da je Avstrija ponosna na manjšine in bo skušala omogočiti njun normalen razvoj in enakopravnost. Takoj po prihodu na krmilo vlade je med drugim sprejel zastopnike osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem. Prav zadnje čase se je manjšinska problematika na Koroškem zaostrila predvsem na področju dvojezičnega šolstva. Znani so posegi koroških oblasti na to področje brez predhodnega dogovora z zastopniki manjšine, katerih posledica je bil upravičen in v precejšnji meri uspešen skupni protest obeh osrednjih koroških slovenskih organizacij. Imenovan je bil manjšini naklonjen deželni nadzornik za dvojezično šolstvo in razveljavljen predhodni enostranski sklep vlade, prav tako pa se tudi Celovcu obeta dvojezična šola. Odprta in za zdaj še ne razrešena pa ostajajo še nekatera druga manjšinska vprašanja. O njih so zastopniki Slovencev na Koroškem dan pred prihodom avstrijskega kanclerja k nam seznanili tudi našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova. Važno vprašanje meddržavnega sodelovanja pa je skoraj 85.000 naših delavcev v Avstriji. Kancler je v Beogradu zagotovil, da se njihov položaj ne sme poslabšati. Področje, kateremu je bila med beograjskimi pogovori namenjena posebna pozornost, pa je gospodarsko sodelovanje. O tem sta temeljito govorila Milka Planine in Fred Sinowatz, obenem pa posebej tudi člani obeh delegacij. Imamo skupna vprašanja glede prometa, glede avstrijskega finančnega sodelovanja pri reševanju problemov našega gospodarstva, pri uresničevanju pogodb s področja arhivskega gradiva in podobno. Predvsem pa mora beograjsko srečanje po sodbi obeh strani bistveno prispevati k bolj izenačeni trgovinski menjavi. Iz Avstrije na primer uvozimo še enkrat več kot izvozimo v to državo. Nesorazmerje se le počasi zboljšuje. Zanimiv je podatek, da smo recimo pred vojno izvažali v Avstrijo več kot sedaj. Odprto ostaja vprašanje sporazuma o obmejnem gospodarskem sodelovanju. Z Italijo in Madžarsko takšna sporazuma že imamo. V tem sodelovanju mora dobiti pomembno mesto Slovenija, vsekakor pa se mora koroško slovensko gospodarstvo enakopravno vključiti v te tokove, kar je želja naše narodnostne skupnosti na Koroškem in že mnogokrat povedano načelo sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo oziroma Slovenijo in Koroško. J. Košnjek Poračunati preveč izplačane osebne dohodke Poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka zajema obdobje prvih devetih lanskih mesecev. V tem času so po podatkih službe družbenega knjigovodstva v nekaterih tržiških organizacijah združenega dela razporejena sredstva za osebne dohodke presegla dovoljeni odstotek. Podobno je bilo tudi v negospodarstvu, kjer pa bistvenih odstopanj ni bilo. V skupni masi so se osebni dohodki zaposlenih v OLA8 Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec _ Odgovorni urednik Jote Košnjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc Dušan Hu mer Helena Jelovcan Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sede,. Marija Volcjak Cveto Zaplotn.k, Andrej Žalar in Oanica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični uredn.k Marjan Ajdovec -ObMkovato Lojze Erjavec, Stavko Hain in Igor Kokalj - Ust izhaja od oktobra 1947 kot tedrnk. od SSarialSŠa kot po tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja ItMIkot po'tedmk oo sredah in i otah od julija 1974 pa ob torkih in petk.h. - Stavek TK Gorenjski t.sk.t.skZP Ljudska pravica i , .a. Naslov uredništva in uprave .ista: Kran,. Mose Pijade.a 1- Te» zo prehoda na usmerjeno izobrs? vanje združiti z aktiviranjem osrtf nih organizacij ZSMS v usmerjeni izobraževanju. Kot je tudi zapisano v progra? je boj za frontno ZSMS sestavni & boja za uveljavljanje pluralizmi samoupravnih interesov, zato bo di temu področju treba posvetih sebno pozornost. Izvolili so tudi sedem novih čla»«1 predsedstva Republiške konfe:, ZSMS in petindvajsetclansko utegnilo imeti hude posledice ...« Tako so o odločilnem obdobju narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem zapisali kronisti, ko so ugotavljali okoliščine, zaradi katerih se je glavni štab NOV in PO Slovenije odločil poslati na Štajersko izdatno pomoč, celo divizijo, dobro oboroženo z avtomatskim in v-ežkim orožjem. S svojo udarno močjo naj bi spremenila splošni položaj, omogočila še širšo 'nobilizacijo in sprožila na Štajerskem ofenzi- partizanskih čet. To nalogo je prevzela -4. divizija, ki je 6. januarja 1944 s Suhorja v krajini krenila na legendarni, skoraj dva ^J*seca trajajoči pohod na Štajersko pod ju-fc« pobočja Pohorja. Pohod, ki so ga v zad-tjem de]u skoraj ves mesec spremljali nepre-^ni boji, hud mraz in pomanjkanje, ostaja v kovini NOB ena tistih legend, ki se ne po-^"jl;a zaradi junaštva, trpljenja, vztrajnosti ' -cvarištva, vedno znova izpričane moči člo-ki v boju za svobodo in domovino ne Martin Košir klone. Na tej poti se je od provotnega števila 1112 borcev, po novejših ugotovljenih podatkih naj bi jih bilo nekaj manj in sicer 1052, po dveh mesecih pridružilo četrti operativni coni na Štajerskem le še 440 za boj sposobnih borcev 14. divizije. Več kot polovica je bila ranjenih, bolnih, padlih, ujetih ali pogrešanih. Med gorenjskimi borci ni bilo ravno veliko udeležencev pohoda 14. divizije na Štajersko; med tistimi, ki se te dni ob 40-letnici pohoda spominjajo poti na Štajersko, je tudi Martin Košir borec Tomšičeve, ene od treh brigad v sestavu 14. divizije. Takrat komaj 17-letni borec Kokr.škega odreda je bil skupaj s preostalimi borci v juliju leta 1943 napoten proti Dolenjski in bil pri vasi Golo razporejen v Tomšičevo brigado. Potem ko je bil konec sep^ tembra ranjen in se je dva meseca zdravil v bolnišnici,*je decembra spet prišel v brigado, ki je tedaj že bila v Beli krajini. »Vse se je pripravljalo na težjo nalogo, to je bilo očitno glede priprave orožja, obleke, prehrane, sanitete, vendar pa nismo vedeli, kam bomo odšli,« se spominja Martin Košir. »To je bilo znano šele dosti kasneje, na Kalniku, vendar pa smo po tem, da smo dobili municije več kot običajno, da so bili izločeni vsi slabotnejši in bolni, vedeli, da se pripravlja nekaj velikega. Sam sem bil kurir v štabu prvega bataljona Tomšičeve brigade, toda na ušesa mi ni prišla, tako kot borcem ne, niti beseda o cilju nameravanega velikega pohoda.« Divizija je krenila v razmeroma toplem vremenu za zimski čas, snega ni bilo vse dni pohoda po hrvatskem ozemlju. Košir se spominja izredne organizacije, toplega sprejema ljudi, ki so s slovenskimi partizani delili, kar so imeli sami. Izredno je bil organiziran prehod s splavi preko Save. »Konec tega tedna, v soboto, gre delegacija borcev 14. divizije na slovesnost ob odkritju spominske plošče, ki so jo postavili prav na mestu, kjer je več kot 1000 borcev ponoči varno prešlo Savo med vasema Dubrovčak in Veleševac« Na Hrvatskem se divizija ni zapletala v spopade, razen na nekaterih prehodih kot je bil prehod preko železniške proge Karlovac—Zagreb, kjer so naleteli na ustaše, sicer pa so divizijo varovale hrvatske partizanske enote. Tudi občasna srečanja z žandarji in domobranci so včasih potekala osupljivo za obe strani, saj se je zgodilo, da so domobranci ob pogledu za težko oboroženo partizansko vojsko stopili le v »špalir« in spustili mimo elitne brigade, hiteče k pomembnemu cilju. »Ko pa smo prešli še Sotlo in se tako oddaljili od Zagreba, smo že skoraj zagotovo vedeli, da gremo na okupirano Štajersko,« pravi Košir, »takoj pa so se tudi začeli spopadi z Nemci — po začetnih spopadih z oboroženimi kočevskimi Nemci se je vse skupaj le še stopnjevalo, predaha pa pravzaprav ni bilo vse do konca. Tudi zima je pokazala zobe, oskrba ni bila več takšna kot prej. Nemci pa so si vseskozi prizadevali, da bi divizijo odrezali od zaledja, to je od oskrbe prebivalstva in bolnic. Če bi lahko verjeli pisanju časopisov, potem je bila divizija neštetokrat uničena, toda brigade so vendarle napredovale, borci so res omagovali v snegu, izčrpani so nekateri tudi zmrznili, obutev in obleka je razpadala, jed je bila pičla. Toda človek se prilagodi tudi najtežjim, nemogočim razmeram. Čeprav že brez moči je še vedno sposoben ves dan ali vso noč hoditi v hrib, pa še na enega, ne da bi vmes lahko postal ob ognju in osušil premočeno obleko in obutev. Spominjam se, da sam v takih okoliščinah nisem zbolel, še prehladil se nisem. Z nekaterimi je bilo bolj hudo. Toda izčrpani borci so vzdržali neprestano obnavljajoče se napade sovražnika, ki je lahko menjaval svoje sile z bolj spočitimi. Ne lakota ne hud mraz nitinapdrna hoja v globokem snegu niso načenjali -»morale^ bčrcev — najhujši udarci so bili smrt Kaju-ha, pesnika, ali borcev, ki so znali dUigovati-moralo. To pa je bilo še kako pomembno.JSpominjam se dr. Lojzeta Pirca, ki je znal spraviti v dobro voljo celo najtežjega ranjenca. Vse od komandnega kadra do zadnjega borca je prevevala silna želja, prestati to kalvarijo, preživeti za vsako ceno. Takega marša v zgodovini NOB še ni bi lo.« . . ...:___'_____ - Za Martina Koširja se je pohod na Štajer sko zaključil 24. ali 26. februarja v Solčavi Pot ga je nato vodila na Koroško, kjer je ostal do konca vojne, jedro 14. divizije pa se je marca na Pohorju združilo z enotami 4. operativne cone. Spomladi, v juniju, je bila že osvobojena Zg. Savinjska dolina. Cilj — vdor v osrčje slovenskega ozemlja severno od Save, na okupirano ozemlje, kjer je bilo treba sprejeti odprt boj s sovražnikom — je bil dosežen. L. M. O LAS 4 STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 27. JANUARJA 1984 Predlog radovljiške resolucije za letošnje leto Se večji poudarek izvozu V radovljiški občini računajo, da bo industrijska proizvodnja letos porasla za 3, kmetijska pa za 3,5 odstotkov — Čeprav je bilo radovljiško gospodarstvo že doslej krepko izvozno usmerjeno, dajejo izvozu še večji poudarek Radovljica — V radovljiški občini so oblikovali končni predlog resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja v letošnjem letu, ki ga bodo 15. februarja sprejemali delegati občinske skupščine. Računajo, da se bo letos družbeni proizvod povečal za 2 do 3 odstotke, industrijska proizvodnja za 3 in kmetijska za 3,5 odstotkov. Izvoz bodo povečali za 15 odstotkov, na konvertibilni trg še za 2 več, uvoz pa bo večji za 7 odstotkov. Zaposlenost se bo povečala le v gospodarstvu in sicer za 0.8 odstotkov, računajo pa na 1 do 2 odstotku večjo produktivnost. Dohodek naj bi nominalno porasel za 44 odstotkov, sredstva za kosmate osebne dohodke in skupno porabo v tozdih bodo rasla za 20 odstotkov počasneje od dohodka. Sredstva za skupno porabo bodo za rastjo dohodka zaostajala za 21 odstotkov, pri tem sredstva za družbene dejavnosti za 20 odstotkov. Sredstva za splošno porabo na ravni občine pa bodo za 33 odstotkov zaostajala za rastjo dohodka. Obseg proizvodnje bo najbolj porasel v begunjskem Elanu in sicer kar za 7.5 odstotkov, v Kemični tovarni Podnart za 5, v blejskem Lipu za 4 odstotke. Na področju kmetijstva bodo uredili 195 hektarov skupnih pašnikov in planin, intenzivirali pridelavo krme na 800 hektarih travnikov, uresničevali program prenove višinskih območij, okrepili prizadevanja pospeševalne službe, v skladu za intervencije v proizvodnji in porabi hrane pa bodo zbrali 42 milijonov dinarjev. Tako bodo letos stalež krav povečali za 80 krav, povečali prirejo mleka na 7,5 milijonov litrov, kar je 6 odstotkov več kot lani, povečali prirejo pitancev na 368 ton in goveda na 140, kar je 4 odstotke več kot lani, odkupili 60 ton pšenice, 350 ton krompirja in 80 ton ribeza. Na področju turizma bodo povečali prenočitvene zmogljivosti, bolje izkoristili zasebne sobe in kampe za približno 100 tisoč nočitev, kar bo omogočilo 8 do 10 odstotkov večji devizni priliv. Na področju drobnega gospodarstva bodo izdelali poseben program razvoja. Trgovske organizacije pa se bodo krepkeje povezale s turizmom in kmetijstvom, boljšo ponudbo pa bodo zagotovili predvsem v kampu Zaka. Velik poudarek v resoluciji dajejo izvozu, čeprav so delovne organizacije in turizem radovljiške občine že vrsto let med najboljšimi izvozniki v Sloveniji. V tej luči moramo zato gledati 15-odstoten porast izvoza, na konvertibilno področje še za 2 več. NA DELOVNEM MESTU Vse večje zanimanje za klekljanje Žiri — Osemdeset let imajo že v Žireh čipkarsko šolo. Čipkar-stvo je na tem koncu Poljanske doline še zelo živa domača obrt, saj so v domači podružnici Doma leta 1982 odkupili za 610.000 dinarjev čipk, lani pa že za 1,14 milijona dinarjev. To pomeni, da je zanimanje za klekljanje vedno večje in da čipkarice spet več delajo za prodajo. Pred vojno in še desetletja potem, ko ženske še niso bile v takem številu zaposlene, so s klekljanjem prislužile del družinskega dohodka, čeprav je bilo za skromno plačilo treba ure in ure presedeti za punkljem. Niso klekljale le gospodinje in starejše ženice, temveč tudi možje, pa fantje in dekleta in celo otroci, ki so komaj začeli hoditi v šolo. »Pred dobrimi desetimi leti je zanimanje za čipkarstvo upadalo. Na žirovski šoli so razmišljali, da bi čipkarsko šolo počasi ukinili,« pripoveduje vodja čipkarske šole v Žireh Marica Albrehtova. »Zad nja leta pa se vse več otrok zeli učiti klekljanja in letos imamo v Za 62 odstotkov namerava izvoz povečati Iskru Mehanizmi iz Lipnice, za 40 Žitov tozd Triglav Gorenjska iz Lesc, za 25 Iskra Instrumenti iz Otoč, za 20 Veriga iz Lesc, Plamen iz Krope, Kemična tovarna iz Podnar-ta in Almira iz Radovljice,za 17 Elan iz Begunj, za 15 Sukno iz Zapuž, za 10 Vezenine z Bleda in za 5 odstotkov LIP z Bleda. Izvoz bodo glede na obseg pospeševale predvsem tiste organizacije združenega dela, ki doslej niso veliko prodale na tuje: Les-ninin tozd Tapetništvo Radovljica, Elmont Bled, Filbo Bohinjska Bistrica in Uko Kropa. V resolucijo so zapisali vrsto naložbenih programov. LIP Bled namerava preurediti žago v Bohinjski Bistrici, proizvodnjo vrat v Rečici in sovlagati za novo trgovino v Beogradu, Plamen iz Krope bo prenovil proizvodne obrate, Filbo iz Bohinjske Bistrice povečal proizvodno dvorano, Kreda z Bleda bo posodobila izkop in predelavo jezerske krede, Vezenine z Bleda bodo zgradile novo vezil-nico in prodajalno v Radovljici, Veriga iz Lesc bo nadaljevala s programom TIO II, Žito iz Lesc bo preselil proizvodnjo čokolade. PTT Radovljica bo prenovila zgradbe v Begunjah in Bohinjski Bisrici ter TT linije v Bohinju. Na področju trgovine bo leska Murka v okviru turistično nakupovalnega centra v Lescah začela z gradnjo skladišča, Blejska Špecerija pa ribarnico v Radovljici in preuredila market v Zapužah. HTP Bled bo prenovil depandanso Trst, gostišče Mlino, restavracijo Bistro, objekt Bogatin, depandanso Korotan, prizidek hotela Krim, izdelal naložbeni program za kamp Zaka, opravil vzdrževalna dela na Zatrniku in sov-lagal v smučišče Straža. Ljubljanski Intertrade bo izdelal glavni projekt za šolski center v Radovljici, s katerim je povezana preselitev KŽK tozd Kooperacija Radovljica in rekonstrukcija hotela Grajski dvor. Republiška konferenca ZSMS bo prenovila Mladinski dom v Bohinju. Zgradili bodo 76 stanovanj in komunalno opremili zemljišča za #178 stanovanj. V družbeno usmerjeno gradnjo bodo oddana zemljišča za 115 stanovanjskih hiš. Za vlaganja na področju komunalne dejavnosti bodo združili 151 milijonov dinarjev, 60 odstotkov sredstev bo namenjenih izgradnji glavnega vodovoda Radovna. Nadaljevali bodo z izgradnjo cest Bled-Sote-ska, Bled-Gorje in Kropa-Podnart ter se pripravili za izgradnjo mostu čez Savo v Otočah. Zgradili bodo prizidek pri osnovni šoli v Radovljici. M. Volčja k Stabilizacijski gospodarski zamahi Marica Albreht šoli kar 98 otrok od prvega do petega razreda.« Marica Albrehtova uči čipkarstvo trinajst let. Končala je šolo za oblikovanje in postala strokovna učiteljica ročnih del. Najprej je učila na Otlici, potem je bila nekaj časa vodja vrtca v Žireh, sedaj pa že 13 let poučuje čipkarstvo. »Klekljanja sem se naučila že kot otrok, saj sta nas ata in mama vedno vzgajala v delu in smo vsi otroci že zelo zgodaj znali pre-devati klekeljne in smo s čipkami služili denar za šolo. Neko poletje sem toliko klekljala, da sem zaslužila za kolo. Še danes se spominjam, da je veljalo 38 tisočakov.« Jeseniška občina letos ne načrtuje večjih naložb, z izjemo jeklar-ne II, ki je vseslovenska in jugoslovanska naložba — Turizem mora več iztržiti — Trgovina caplja, čeprav ima precejšnje možnosti kot privlačno maloobmejno tržišče Jesenice — V jeseniški občini načrtujejo, da se bo letos družbeni proizvod poveča' za 27 odstotkov, vendar bodo morale delovne organizacije dosledno spoštovati resolucijska določila, vsa poraba pa uresničevati dokaj stabilizacijske programe razvoja. Će se bodo ob dovolj veliki količini surovin in repromateriala delovne organizacije res potrudile in več izvažale, prešle na večizmensko delo, se dohodkovno povezovale in sodelovale z malim gospodarstvom in manjšimi delovnimi organizacijami, bi res lahko povečali produktivnost dela za 2 odstotka, družbeni proiz- vod pa realno za 2,2 odstotka. Celotni prihodek in porabljena sredstva bodo nominalno višja predvsem zaradi visokega porasta cen v črni metalurgiji. Predvidoma bo letos konvertibilni izvoz večji za 56 odstotkov. 4 milijone dolarjev izvoza na konvertibilno tržišče je namenjenega za kompenzacijski uvoz opreme za jeklarno II. Uvoz se bo povečal za 17 odstotkov, konvertibilni pa za 29 odstotkov. Železarna Jesenice in Iskra Blejska Dobrava predvidevata v letu 1984 uvoz opreme, brez te pa se bo skupni uvoz povečal za 6 odstotkov, konvertibilni pa za 11 odstotkov. Kopalnica še vedno le želja V jeseniški občini kljub bogatemu družbenemu stanovanjskemu fondu in visokemu standardu živi 500 plačnikov stanarin v stanovanjih brez kopalnice in ustreznih sanitarij — Denar tudi za ta nujna obnovitvena dela Jesenice — Jeseniška občina ,odi med tiste, ki so po vojni vložile izdatna sredstva v družbena stanovanja. Predvsem jeseniška Železarna že leta in leta gradi stanovanja za zaposlene in pri tem redno namenja veliko več denarja za družbeno gradnjo kot je zakonsko določeno. Zato je v občini danes približno 5.000 družbenih stanovanj, prav toliko pa zasebnih. Družbeni stanovanjski sklad v občini je zato precejšen in danes znaša 4 milijarde dinarjev. V okviru stanovanjskega gospodarstva pa imajo poleg problemov, kako kar najhitreje zgraditi stanovanja za letno okoli 900 prosilcev — od tega okoli 700 samo v Železarni — težave tudi s starim stanovanjskim fondom. Po vojni so zgradili veliko stanovanj za samske delavce, v njih pa so se kasneje v stanovanjski stiski naselile družine. Po finančnih zmožnostih ta stanovanja sicer vzdržujejo, vendar bi jih morali temeljito obnoviti. Veliko je še stanovanj, ki so po današnjem stanovanjskem standardu skoraj neprimerna. Kar 417 je takih, ki imajo skupna stranišča v starejših objektih, 507 jih je brez kopalnic, 51 jih ima staro stranišče (Senožeti), nad sto let starih je 117 stanovanj,ki so v povprečju vredna le 3 milijone dinarjev. 69 plačnikov stanarine živi v barakah, kjer nimajo elektrike in ne morejo priključiti na električno omrežje najbolj nujnih gospodinjskih strojev. Prav za slednje se zavzemajo, da bi jih oprostili plačeva- Ker imajo na žirovski šoli le eno učiteljico klekljanja, se lahko naučijo le osnov, saj klekljarsko šolo lahko obiskujejo le učenci od prvega do petega razreda. Čeprav je zanimanje tudi pri večjih veliko, ne morejo odpreti višjih oddelkov, ker zanje ni denarja. »Vzorce dobimo od Doma ali jih otroci prinesejo s podstrešij in jih potem na novo narišemo in prekopiramo, nekaj pa rišem tudi sama. Otroke vedno učim, naj sami obdržijo, kar so naredili in da naj za prodajo delajo šele, ko bodo res izvežbani. Otroci zelo radi delajo. Sedaj so med počitnicami skoraj vsi vzeli punkeljne domov, da bodo med počitnicami delali.« S čipkami so se učenci žirovske čipkarske šole predstavili lani na škofjeloškem izseljenskem pikniku, večkrat so že sodelovali na kmečki ohceti v Ljubljani, predstavili so se na razstavah v Zireh, v Idriji in Cerknem. Korošci pridejo večkrat k njim pogledat to domačo obrt. »V zadnjem času, zlasti kaki dv^ leti, imamo velike težave z materialom. Prejice ni, kvačk ni, bucike je težko dobiti. Klekeljne dela Rudolf Šinkovec z Ledinice in jih je dovolj, blazine in košare pa Julka Fortuna s Podlipe.« Ker je zanimanje za čipkarstvo vse večje in bi radi tudi učenci višjih letnikov obiskovali čipkarsko šolo, pravi Marica Albrehtova, bi morda le kazalo nekako organizirati pouk tudi zanje. »Več bi se lahko naučili. Tudi bolj zahtevnih vzorcev in prede-vov. Pa tudi risanja vzorcev, tako da bi bili lahko kos tudi najtanjši nitki in najtežjemu vzorcu«. L. Bogataj nja stanarine, kajti vsi morajo plačevati-stanarino. Res je, da je majhna, vendar je stanarina. Prav tako jo plačujejo stanovalci v 82 stanovanjskih lesenih barakah na Straži, kjer so stanovanjski pogoji nekoliko boljši. Ob tem, ko se zavedajo teh problemov in ko gradijo nova stanovanja v stanovanjskih soseskah, pa intenzivno razmišljajo, kako bi pridobili vsaj nekaj stanovanj tudi z nadgradnjami in ureditvijo podstrešij. To velja za stanovanjske bloke, kjer so v minulih letih gradili ravne strehe, ki nikakor niso ustrezne, dale pa bi se nadzidati in v nadzidavi pridobiti stanovanja. Pred leti so tako napravili že pri starih železniških blokih, na Cesti revolucije, zdaj pa se pripravljajo na podobno pozidavo v Kranjski gori v stanovanjskem naselju Bezje. V Bezjah je blokovna gradnja z ravnimi strehami, letos bodo pridobili deset stanovanj, drugo leto pa še dvajset. Denar bodo namenili iz sredstev amortizacije in iz sredstev, ki jih bodo prispevale delovne organizacije, ki bodo ta stanovanja kupile. D. Sedej V občini si prizadevajo, da bi povečali posredni izvoz tudi s predelavo domačega jekla v kovinsko-predelo-valni dejavnosti. Posredni izvoz nai bi letos dosegel vrednost okoli 8 milijonov dolarjev, realizirali pa naj bi ga Železarna, Kovin, Kovinar. KOOP Mojstrana, Planika Breznica in gradbeniki. Med ostalimi gospodarskimi dejavnostmi je pomemben turizem, ki naj bi prinašal več zaslužka z novimi hoteli apartmajskega tipa v Kranj ski gori, ne nazadnje pa tudi trgovina, ki bi lahko postala pomembne maloobmejno tržišče, če bi bila sposobna zares razširiti svojo ponudbo. Le-ta je zdaj skrajno skopa, tako na Jesenicah kot tudi v turističnih središčih. Naložbe so razmeroma majhne, z izjemo nove elektrojeklarne. Investitorji bodo letos uspeli le, če bodo dobili ustrezne bančne kredite. Med drugimi naj bi nadgradili klavnico, modernizirali proizvodnjo v nekaterih manjših kovinsko-predelovalnih organizacijah, posodobili promet, turizmu predvsem adaptirali Špik. Razor, Kompas pa naj bi se začel pripravljati na gradnjo apartmajev. Hrana je v tako izraziti industrijski občini problem, zato Jesenice precej vlagajo v kmetijsko proizvodnjo. Domači kmetje naj bi dajali več tržnih viškov, v živinoreji za 4 odstotke, mleka pa za 5 odstotkov več Letos naj bi zgradili 200 stanovanj v družbeni gradnji in 75 zasebnih stanovanj v okviru stanovanjske zadruge. Tako bodo nadaljevali z gradnjo v Centru II in začeli pri Partizanu, Železarna Jesenice pa stanovanja za delavce jeklarne. Skupaj z izgradnjo stanovanj pa bo treba zemljišča predvsem komunalno opremi ti. Komunalno gospodarstvo, ki že 1 ta in leta precej za6staja in povzroč nenehne glavobole delovnim ljudem in občanom, se na področju razširjene reprodukcije letos ogreva za d končanje jeseniške obvoznice, vod* voda iz Završnice, za telefonsko omrežje v Žirovnici in v Podmežakli za izgradnjo jeseniške čistilne naprave in za gradnjo centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v občini. Resolucijski zamahi niso veliki, a z ozirom na stabilizacijski čas precei optimistični. S povezavo in dosledno spoštovanje občinskega gospodarskega programa za letos lahko pripelje občino korak naprej k večjemu družbenemu proizvodu in posredno k višjemu življenjskemu in družbe nemu standardu delovnih ljudi in občanov. D- Sedej Letos še več v izvoz V Tekstilindusu Kranj so lani uspešno gospodarili, čeprav je občasno zmanjkovalo surovin in repromateriala — Cilje razvoja vidijo v kvalitetnih izdelkih, zato bodo še naprej posodabljali opremo — V izvoz gre zdaj 35 odstotkov proizvedenega blaga Kranj — Če bi bile za uveljavljanje na zahtevnem zahodnem trgu dovolj le laskave ocene jugoslovanskih proizvajalcev tekstila, ki so že drugo leto zapored označili Tekstil-indusovo kolekcijo izdelkov za najpopolnejšo tako po vsebini kot tudi strukturi, bi lahko izvoz blaga iz kranjskega Tekstilindusa še hitreje naraščal. Tako pa si bodo morali krepko prizadevati, da bodo v letu 1985 izvozili 40 odstotkov svoje proizvodnje. Da bi pa se lahko približali zastavljenemu cilju, si že nekaj časa prizadevajo z najsodobnejšimi stroji izdelovati kvalitetno blago, s kakršnim lahko vzbude zanimanje zahtevnih kupcev. Zanimiv design in kvalitetno plemenitenje vlaken pa je tudi razlog, da po Tekstilindusovem blagu posegajo tudi največji jugoslovanski konfekcionarji, ki prav tako velik del svoje proizvodnje prodajo zahtevnemu zahodnemu kupcu. Prav zaradi pravila, da je treba vsako sezono ponuditi tekstilnemu trgu nekaj novega, še boljšega, v Tekstilindusu v zadnjem času hitijo z modernizacijo strojne opreme. Tako so v obratu II dobili 60 novih brezčolničnih statev, ki bodo zamenjale stare, že iztrošene. V obratu I pa hitijo z deli na prizidku k opleme-nitilnici, da bodo lahko tja namestili novo, večinoma uvoženo strojno opremo za beljenje blaga. Na ta način bodo nadomestili dotrajano, že več kot 25 let staro opremo, ki jo zdaj le še z velikimi napori vzdržujejo. Kljub temu da posodabljanje tehnološke opreme ne poteka brez težav, pa v Tekstilindusu tudi v bodoče nučrtujejo postopno zamenjavo stare opreme z najsodobnejšo. Pri tem so ovire, ki zavlačujejo tako hiter nakup opreme, podobne izkušnjam I uvozom ameriškega bombaža .v pn teklem letu. Administrativne težavi so namreč zavlekle dobavo te sui. ne za dolge mesece. Prav gotov ne bo moglo dolgo ostati pravi je treba ob uvozu enega stroja pridobiti kar dvanajst podpisov na uve: nem dovoljenju od občine do repke in zveze. Vendar pa težave s posoda bj. njem opreme niso edina ovira. 5 prav lani ni prišlo do večjih zastojev v proizvodnji, so kljub temu v Tek stilindusu zaradi občasnega pomanjkanja surovin in reprodukcijskega materiala težave v proizvodnji premagovali z delom ob sobotah in ne deljah praktično vse mesece po poletnih dopustih. Zato so tudi uspeli ir polniti letni plan proizvodnje — več kot 24 milijonov metrov blaga in v eč kot 5,2 bruto ton preje. Presegli suludi plan izvoza in prodali na kor. vertibilni trg za več kot 6 milijonom dolarjev blaga. Oskrba z bombažem sicer tudi za to leto ni najbolj sigurna, saj v svetu narašča povpraševa nje po naravnih vlaknih, bombaža pa je na trgu manj. Medtem ko se m prve tri mesece tega leta še ni bac za bombaž, pa se utegne kasneje oskrba zaostriti. Tekstilna industrija prav te dni sicer podpisuje dokumente splošnega združenja za združevanje deviz: od tega sporazuma i Tekstilindus obeta okoli 2 mihjona dolarjev. Še vedno pa niso potihnile razprave o pravici do uvoza bomb • ža s kliringa, do česar imajo praviti le organizacije, ki tja izvažajo. _ PETEK, 27. JANUARJA 1984 Prizor iz uspešne mariborske uprizoritve Partljičeve žalostne komedije 'Moj ata, socialistični kulak«. Teden slovenske drame 84 — Prešernovo gledališče Kranj Borivoj Wudler: Pomota Noe, Noe!. Tone Partljič: Moj ata, socialistični kulak Drama SNG Maribor je lani uprizorila kar pet slovenskih dramskih tekstov — Odlični enodejanki, monodrami prezgodaj umrlega dramatika — Partljičeva komedija navdušila občinstvo Drama mariborskega gledališča je reden gost Tedna slovenske drame. Tokrat se ne dogaja prvič, da se bodo kranjskemu festivalske-mu občinstvu predstavili kar z dvema celovečernima gledališkima / Predstavama. To je pač rezultat lanskoletnih prizadevanj ob uprizarjanju slovenske dramatike. Lahko zapišemo, da so bili v preteklem letu roed najbolj prizadevnimi slovenskimi gledališči, saj so uprizorili pet slovenskih del, od tega tri krstno. Kot se za pravo »veliko« gledališče spodobi ,imajo Mariborčani mali ia veliki oder. Na malem odru so marca lani izvrstno uprizorili dve ^Odejanki, lahko zapišemo, da sta to v bistvu dve monodrami prezgodaj umrlega Borivoja VVudlerja (1932—1981). Borivoj Wudler ni bil le Plodovit dramatik (Odprite vrata, Oskar prihaja, Perpetum mobi-k • •.), ampak tudi esejist, pesnik in pripovednik. Celotnega njegovega dela literarna zgodovina še ni pregledala. Ob pisanju pa moramo omeniti še slikarstvo. Obe enodejanki, ki so ju z vso gledališko senzibil-nostjo uprizorili Mariborčani, dovolj karakteristično »predstavljata« njegovo delo, morda tudi del njegovega življenja (seveda v metafori). Po pravi poplavi monodram po vsej ožji in širši domovini (nemalokrat . so bile »skrpane« z levo gledališko roko) sta obe Wudlerjevi »delci« prava gledališka osvežitev, saj se monodrama vrača na odrske deske, ne spogleduje se s hitro finančno in siceršnjo uspešnostjo, pripravljeni sta skrajno studiozno, za kar imata nemalo zaslug oba interpreta: Peter Ternovšek in Vlado Novak. Pravi igralski mojstrovini, ki so jih skupaj z igralcema sooustvarili še režiser Juro Kislinger, dramaturg Tone Partljič, scenograf Avgust Lavrenčič, kostumografka Vlasta He-gedušič, svetovalka za pantomimo Jana Kovač, Emica Antončič pa je bila lektorica. »PantomimiČni farsi za igralca in njegovo sceno«, tako je svoji deli imenoval avtor, bosta gotovo »zagrabili« kranjsko občinstvo. Lanskoletna v vseh pogledih, seveda predvsem pri publiki, najuspešnejša, pa je bila uprizoritev najnovejše Partljičeve komedije »Moj ata, socialistični kulak«. Najprej so jo krstno uprizorili na njegovem domačem odru, v začetku jeseni pa je morda še z večjim uspehom začela polniti dvorano ljubljanske Drame. V kratkih mesecih dvakratna uprizoritev iste Partljičeve komedije. Pred leti smo videli dvakrat Cankarja, potem je bil na vrsti Šeligo s svojo dramo »Svatba« in sedaj Partljič. O Partljičevi kdmedijski učinkovitosti ni vredno izgubljati besed, saj ga pozna vsa gledališka Slovenija že po njegovih »Ščukah«, ve-•ja pa zapisati, da je najnovejše delo Toneta Partljiča v njegovem cestnem opusu dramskih del med najboljšimi, če ne celo najboljše. Ob bstni uprizoritvi je dramaturg Taras Kermauner v gledališkem listu zapisal: »... kot da so povojna leta dramatizirana z gledališča otroka, desetletnega Tinčka, ki povzroča očetu, ateju Jožetu Maleku, nemalo težav. Ton igre je v nezavednem otroški, skoraj nedolžen. Kot da gre za lep, smešen, otožen spomin. Hudi dogodki so upesnjeni ljubeznivo, skoraj prijazno, skoraj v duhu Ptičkov brez gnezda. Moj ata je napol mladinska igra.« Krstno uprizoritev so ob dramaturgu pripravili režiser Matija Logar, scenograf Niko Matul, kostumografinja Vlasta He-gedušič in lektorica Emica Antončič. Predstavili se nam bodo: Rado Pavalec, Milena Muhič, Irena Mihelič, Jernej Lipnik, Janez Klasinc, Ivo Leskovec, Nataša Sirk, Roman Lavrač, Sonja Blaž, Zvonko Funda, Pranci Gabrovšek in Marjan Bačko. Tokrat zapišimo le še to, da so mariborski igralci, orkestraši, pevci njihove opere ter baletniki, v lanskem aprilu dobili tudi povsem1 nove delovne prostore. V prihodnjih letih načrtujejo tudi gradnjo novega odra, kar pomeni, da bodo dokončali adaptacijo. Smelost pri gradnji se bo gotovo obrestovala. Ko bi jih 'saj malo posneli tudi v Kranju ... M. L. Teden slovenske drame v Kranju j Vstopnice v prodaji i Kranj — Prešernovo gledališče je že dalo v prodajo vstopnice za le- {\ tošnji Teden slovenske drame, ki bo potekal od 10. do 18. februarja. 1 dobite jih lahko ob delavnikih od 8. do 14. ure. Prodaja po tovarnah je i organizirana preko sindikata. Povejmo še to, da bo letos v Ljublja"' '*» ' e«a predstava. Letos razstava del Darinke Pavletič-Lorenčak Kranj — Ob letošnjem 8. marcu, Dnevu žena, bodo v Gorenjskem muzeju v Kranju pripravili razstavo del slikarke, grafičarke in ilustratorke Darinke Pavletič-Lorenčak iz Celja. To bo že trinajsta razstava iz serije retrospektiv slovenskih likovnih umetnic, ki jo v prostorih stalne muzejske zbirke Slovenka v revoluciji združijo s tradicionalnim snidenjem slovenskih prvobork ter kulturnih in družbenopolitičnih delavk. Razstave, ki jih v Gorenjskem muzeju odlično pripravlja Beba Jenčič, vselej široko odmevajo v slovenskem prostoru. KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V gledališču »Tone Čufar« na Jesenicah bo v soboto, 28. januarja ob 19.30 gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane ž dramo R. Thomu-sa Dvojna igra. V nedeljo, 29. januarja ob 10. bo matineja CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Drevi ob 18. bo v DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, razstavni salon Dolik, otvoritev • kolektivne razstave likovnih del članov Društva likovnikov Iskre iz Kranja. Razstava bo odprta do 8. februarja. KRANJ — V galeriji krčme Kavka razstavlja risbe akademski slikar Franc Vozel iz Kranja. Razstava bo odprta do 8. februarja, nakar se bo v začetku olimpijskih iger s svojimi grafikami in olji predstavil akademski slikar Jože Trobec iz Kranja. ADERGAS - KUD Davorin Jenko iz Cerkelj bo v soboto, 28. januarja ob 19.30 gostoval v Adergasu z dramo I. Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravi- Cel* VISOKO - V nedeljo, 29. januarja ob 17. bo v dvorani na Visokem gostoval KUD Davorin Jenko iz Cerkelj z dramo I. Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica. KRANJ — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka ter stalna razstava del del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudske umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši razstavljajo svoja dela Boni Čeh, Herman Gvardjančič, Karel Kuhar, Henrik Marchel, Franc Novine, Vinko Tušek, Franc Vozel in Cveto Zlate. V mali galeriji pa akademski slikar Cveto Zlate. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je na ogled stalna zgodovinska zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranja. ŠKOFJA LOKA — V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof j i Loki bo v torek, 31. januarja ob 17. Ura pravljic: Zlata ribica J. Ahačič. KRANJ — V Prešernovem gledališču v Kranju bo v soboto, 28. januarja ob 10. uri predstava Trije rckomavhi odpadla zaradi bolezni. RIBNO — KD Brezje bo uprizorilo veseloigro »Jara meščanka« Jovana Sterija Popoviča in sicer v nedeljo, 29. januarja ob 19.30 v kulturnem domu v Rib-nem. Škofjeloška srečanja mlade literature Škofja Loka — Kakor smo že pisali, bo v Škofji Loki jutri, v soboto, 28. januarja, in v nedeljo, 29. januarja, potekalo Škofjeloško srečanje mlade literature, ki ga je po triletnem premoru republiška konferenca ZSMS oživila. Pri organizaciji bo pomagala Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka. Letošnje srečanje je razdeljeno v dva dela. V literarnem delu se bodo predstavili mladi slovenski literati, ki so bili v zadnjem času najbolj prisotni v kulturnem življenju in avtorji samozaložb, ki so izšle v preteklih dveh letih. Avtorju najboljše samozaložbe bodo podelili nagrado. Študijski del pa bo potekal v znamenju ustanavljanja Književne mladine Slovenije. Pridobitve Prešernovega muzeja v zadnjem desetletju Nova razstava v Prešernovi hiši v Vrbi V nedeljo bodo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi odprli razstavo, ki predstavlja zametek stalne zbirke — Poimenovali so jo Pridobitve Prešernovega spominskega muzeja Kranj 1973—1983 — Z njo bo Gorenjski muzej iz Kranja predstavil gradivo, ki ga je pridobil v zadnjem desetletju, s čimer bo ponovno izpričal stalno skrb za zbiranje gradiva in razširitev muzejskih zbirk Kranj — Letos mineva 45 let, odkar so spominsko uredili rojstno hišo velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Vrbo in Ribčevo hišo je v preteklih desetletjih obiskalo tisoče in tisoče ljudi, postala je cilj številnih šolskih izletov. Danes je vključena v Pot kulturne dediščine, ki se vije od Žirovnice mimo Sela, Zabreznice, Breznice, Doslovč, Smokuča do Rodin in Vrbe — pot, ki vodi do rojstnih hiš velikih slovenskih mož. Razen Franceta Prešerna so bili to: začetnik čebelarstva Anton Janša iz Breznice; naš prvi estet, li-. terarni kritik, začetnik slovenske literarne zgodovine, teorije in primerjalne književnosti Matija Čop iz Žirovnice; ljudski pisatelj Fran Šaleški Finžgar iz Doslovč in pisatelj Janez Jalen iz Rodin. Po Poti kulturne dediščine bodo v nedeljo, 29. januarja, krenili smučarski tekači. Začetek in cilj rekreacijske, prireditve bo v Vrbi. Ob tej priložnosti bodo ob 12. uri v Prešernovi hiši v Vrbi odprli razstavo, ki so jo uredili v sobi, v kateri je imela prej "-prostor oskrbnica. Odprta bo nekaj tednov, torej v času slovenskega kulturnega praznika. Razstavo je z denarno udeležbo kulturne skupnosti Jesenice pripravil Gorenjski muzej iz Kranja, v okviru katerega deluje tudi Prešernov spominski muzej. Ob tem velja povedati, da Gorenjski muzej letos praznuje 30-letnico, Prešernov spominski muzej pa 20-letnico. Razstavo je pripravila Beba Jenčič, ki nam je povedala, da ponazarja stalno skrb, ki jo Gorenjski muzej posveča zbiranju gradiva in razširitvi svojih muzejskih zbirk. Razstava, ki jo je imenovala Pridobitve Prešernovega spominskega muzeja 1973 — 1983, prikazuje gradivo, ki so ga pridobili v zadnjem desetletju in predstavlja zametek bodoče stalne zbirke v Prešernovi hiši v Vrbi. Predvidevajo, da bo stalna zbirka nared do 3. decembra letos. Med razstavljenim gradivom je še posebej zanimivih nekaj stvari. Omeniti velja originalni Prešernov rokopis Tri želje Anastazija Zelenca, ki je zaradi varnosti na razstavi zastopan s fotokopijo. Gorenjski muzej ga je kot dolgoročno muzejsko posojilo pridobil od lastnice dr. Alenke Strmčnik-Medved. Odkup zbirke knjig tako imenovane Prešernijane sta denarno omogočili kulturna skupnost Slovenije in kulturna skupnost Kranj. S to pridobitvijo so izpolnili vrzel v dosedanji zbirki. Posebej zanimive so Prešernove poezije iz leta 1847 in Krst pri Savici iz leta 1836 ter posamezne bibliofilske izdaje njegovih pesmi. S posameznimi grafičnimi listi pa dopolnjujejo zbirko z upodobitvami pesnika in ilustracijami njegovih pesmi, kot jih doživljajo slovenski lik., ti umetniki. Med njimi sta dva portreta pesnika, delo akademika Božidarja Jakca, dva grafična lista akademskega slikarja Tomaža Kržišnika in kip Franceta Prešerna, delo akademskega kiparja Alojzija Gangla. m. Volčjak Lojze Dežman se že vrsto let ukvarja s slikarstvom: »Prepuščenost različnih samorastnikov samim sebi, želja po večji povezanosti, spoznavanje umetnosti in predstavitev javnosti so spodbudile ustanovitev likovne sekcije na Ko-krici.« Želja po večji povezanosti V krajevni skupnosti Kokrica so pri kulturnoumetniškem društvu Storžič osnovali likovno sekcijo Kokrica — Že v torkovem Glasu smo objavili kratko vest, da so prejšnjo sredo v krajevni skupnosti Kokrica pri kulturnoumetniškem društvu Storžič osnovali likovno sekcijo. Na ustanovni sestanek so povabili samorastniške ustvarjalce, slikarje, kiparje, ki bi želeli nastopati združeno in si med seboj pomagati. Sestanka sta se udeležila tudi umetnostni zgodovinar Cene Avguštin in akademski slikar Vinko Tušek. »Tako v krajevni skupnosti kakor tudi v drugih krajih v občini poznam .likovnike, rezbarje in druge naivce oziroma samorastnike, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi; vendar so nekako prepuščeni sami sebi. Zato se mi je porodila misel, da bi pri društvu ustanovili likovno sekcijo in vanjo povabili vse, ki bi se na svojem področju želeli teoretično izobraziti in izpopolniti, hkrati pa navezati stike z drugimi likovnimi sekcijami na Gorenjskem,« razlaga Lojze Dežman s Kokrice, ki se s slikarstvom ukvarja že vrsto let, intenzivno pa zadnjih pet let. Po poklicu je soboslikar, sicer pa je slikarstvo vzljubil že v šoli. Prek sto različnih slik je že naredil, zadnje čase pa prevladujejo najrazličnejši objekti iz naše kulturne dediščine kot so stari kmečki domovi, kozolci, pastirske staje, seniki... v olju. »Vsi ti samorastniki so bili prepuščeni sami sebi. Zato smo jih povabili. Odzvali so se iz Naklega, Britofa, Predoselj, Hrastja, Bašlja, Tenetiš, z Mlake, s Police in iz Kranja. Tako smo ustanovili sekcijo; predsednik je Jože Volarič, v odboru pa sva še Andrej Ambrož in jaz. Poudariti moram, da je naša sekcija odprta za različne oblike udejstvovanja in ustvarjanja. Tesno pa bomo sodelovali Z likovno skupino pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, kjer so zbrani v glavnem slikarji. Predvsem bi tem ustvarjalcem radi povedali, kaj je umetnost in jim omogočili, da bi stopili iz anonimnosti in se predstavili javnosti. V program smo si zadali različna predavanja in srečanja. Po vsej verjetnosti bomo enkrat na leto organizirali kolonijo, redno pa bomo imeli različna delovna srečanja in razgovore. Nismo se še odločili, ali bo to enkrat na teden ali na vsakih štirinajst dni. Z udeležbo na ustanovnem sestanku smo lahko zadovoljni, seveda pa vabimo najrazličnejše samorastniške ustvarjalce, da-se nam pridružijo pri spoznavanju in odkrivanju zvrsti in oblik umetnosti, pri razločevanju med kičem in umetnostjo in da predstavijo svoje stvaritve javnosti.« A. Žalar O LAS 6. STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 27. JANUARJA 1 ASTRINA BLAGOVNICA V KRANJU VAM NUDI: • trajno žarne peči po ugodni (stari) ceni • trajno žarne štedilnike in • električne termoa-kumulacijske peči Blagovnica Kranj Prešernova 10 vse o vitaminih (2) Človek dobiva vitamine ali njihovo »predstopnjo«, ki jo imenujemo provi-tamini, s hrano. Nekatere vitamine iz skupine B in vitamin K pa tvorijo v organizmu tudi črevesne bakterije. Vitamini niso vir energije, ampak sodelujejo le pri celični presnovi. Če človek s hrano ne dobiva zadosti vitaminov ali pa če jih zaradi kakšne bolezni človekovi organi ne morejo izkoristiti, nastanejo bolezni, ki jih imenujemo avi- + odporen — neodporen taminoze'. Prevelike količine vitaminov A in I) v hrani pa povzročajo bolezni, ki jih imenujemo hipervitaminoze. Vet like količine drugih vitaminov človeku niso nevarne. Sprva so imenovali vitamine po zaporednih črkah iz abecede, npr. A, B, C, D. Kasneje so s črkami tudi označevali pomen, ki ga imajo posamezni vitamini v telesu: vitamin K (začetna čr ka besede koagulacija, ki pomeni strje- vanje, ker ta vitamin sodeluje pri strjevanju krvi), ali pa vitamin PP (začetni črki oznake Pelagra preventiv, kar pomeni, da ta vitamin preprečuje bolezen pelagro). Kasneje so dodajali velikim črkam še male, kot npr. Bc (zaradi angleške besede chicken — piščanec, to pa zato, ker so opazili, da so piščanci zboleli in poginili, če je njihovi hrani primanjkovalo tega vitamina). Naposled je obveljala razporeditev po kemičnih lastnostih vitaminov, in sicer po njihovi topnosti v vodi ali maščobah. Kot že rečeno, so nekateri vitamini zelo občutljivi za zunanje vplive. Uničujejo jih lahko svetloba, zrak, toplota in alkalije. Razpredelnica nam kaže, kateri vitamini so občutljivi za te vplive, in kateri so proti njim odporni (4-pomeni. da je vitamin odporen, — pa, da je neodporen). Pri skladiščenju živil in kuhanju je dobro, če na to pazimo. vitamini svetloba zrak toplota vi tam vitam vitam vitam vitam vitam vitam vitam vitam vitam vitam vitam n A n D n E n K n Bi n B2 n PP n B, n B. n Bc n B.2 nC + + + + + + + 4-+ + + + + alkalije Kuhanje rib Vodi dodamo korenček, zelen pe-toršilj s korenino, čebulo, lovorjev list, cel poper, česen, sol, list zelene, belo vino, limonin sok ali kis. Ribe vlagamo praviloma v vrelo vodo, zmrznjene lahko damo že V vročo vodo. Največkrat kuhamo cele ribe, lahko pa tudi posamezne kose. Čas kuhanja je odvisen od velikosti ribe: takoj, ko celim ribam izstopi oko, je znak, da je riba že kuhana. Poleg kuhanih rib serviramo topljeno maslo in take jedi so priporočljive za dietno prehrano. Pečenje rib Ribe lahko pečemo cele, kot ribje fileje ali ribje kotlete. Pečemo lahko v ponvi, pečici, na žaru in ražnju. V ponvi: temu pečenju pravimo tudi naravno pečenje. Ribe primerno pripravimo (jih solimo, pokapamo z limono, povaljamo v moki) in speče-mo v vročem olju na obeh straneh. Pečene ribe pripravimo v poljubni omaki. Pečenja v pečici se poslužujemo takrat, kadar imamo veliko ribo in jo hočemo speči v celem kosu. Osoljeno ribo položimo v pekač in jo večkrat polijemo, da ostane meso sočno. Poleg pripravimo različne omake. Najpogosteje se poslužujemo pečenja na žaru (Dalmatinci mu pravijo »na gradeli«), ki je tudi najboljše. Očiščeno ribo solimo, pokapamo z limoninim sokom, povaljamo v olju in položimo na vroč žar. Večje ribe ob Žena je nevarnejša od cestnih razbojnikov. Razbojniki hočejo samo denar ali življenje, žena pa oboje Richard Burton kako pripra vi jamo ribe strani narežemo in pečemo pokrite. Najboljši je seveda žar na oglje in če smo v naravi, je to še najbolj prijetno. Tudi k na žaru pečenim ribam ponudimo razne omake. Manjkrat se poslužujemo pečenja ribe na ražnju, saj to pečenje zahteva veliko veščine in znanja. Priporoča se pečenje rib v alu-folijah, kar je možno v pečici, globoki maščobi in odprtem ognju. Tako pečena riba je okusna. Pripravimo jo takole: ribji file ali manjšo ribo solimo, pokapamo z limono, dodamo česen in peter-šilj, namažemo z oljem ter zavijemo v alu-folijo. Folijo moramo dobro za-tisniti, da sok ne izteče. (Prihodnjič: Cvrenje rib) za sladokusce torta iz skute Potrebujemo 1 kg skute, 4 jajcu, 12 dkg margarine ali surovega masla, 1/4 kg sladkorja, zavitek vanilijinega sladkorja, sok 1 limone, 10 dkg rozin, 6 žlic pšeničnega zdroba, zavitek pecilnega praška. Maščobo in sladkor penasto umešamo. Dodamo skuto, ki smo jo prej pretlačili in rahlo umešali z rumenjaki. Zmesi primešamo še vanilijin sladkor, zdrob, očiščene rozine, limonin sok, pecilni prašek in nazadnje še sneg iz beljakov. Vse skupaj denemo v dobro pomaščen model in pečemo eno uro. Torta je zelo okusna in hit narejena. nc PREPROSTO, ENOSTAVNO — LEPO — Nič več niso v modi dvojrn zavese: spodnje tanke, prozorne; zgornje težke, debele, ki sobo dodobra zatemne. Kakor postaja pohištvo vse bolj naravnih barv, tako so tudi zavese, ki prihajajo v modo, vse tanjše, pralne in živahnih barv, ki se skladajo z okoljem.-Ni več težkih karnis, temveč le preprosto zaobljena palica (pri nas jih dobite v vseh velikostih), zavesa pa visi na plastičnih obročkih. Verjemite, da se v takšni sobi kar.lažje diha. NAGRADNA UGANKA Kaže, da smo vam zadnjič zastavili pretrd oreh. Pravilnih rešitev uganke je bilo le nekaj, tako da tudi žreb ni imel zahtevnega dela. Aerove barvice bo dobila Mojca Sek-ne, 64208 Šenčur,- Voglje 63. Dolgujemo vam še odgovor o čolnih. Na levi so bili od zgoraj navzdol drevak, indijanski kanu in ribiški čoln, v sredini čoln južnoameriških Indijancev in trijamborna jadrnica, na desni pa eskimski kajak, vikinška ladja in blejska pletna. Tokrat je uganka lažja. Sprašujemo po velikem slovenskem pesniku, ki je v eno od svojih pesmi vnesel tudi tole kitico: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boste last! Ob priimku in imenu pesnika napišite še naslov znane pesmi, iz katere je kitica. Odgovore pošljite do 13. februarja na naslov ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, nagradna uganka. Izžrebanca čakajo Aerove barvice. Načrti za počitnice Uroš, 12 let — Med počitnicami bom smučal. Andrejka, 13 let — Prvi teden se bomo zabavali na Kranjski dolini, drugi teden se bom pa drsala. Branka, 14 let — Smučala bom in poslušala kasete. Boštjan, 11 let — Počel bom, kar bom hotel. Mirko, 11 let — Vse, kar se mi*bo zljubilo. Breda, 14 let — Dolgčas bom preganjala in se drsala. Tonček, 13 let — Praznoval bom rojstni dan, smučal, malo se bom zabaval. Manca, 10 let — Nič. Janko, 7 let — Smučal in sankal. Robi, 7 let — Učil se bom. Klavdija, 12 let — V smučarskem tečaju bom. Marko, 11 let — Smučal se bom in gledal televizijo. Sonja, 7 let — Drsala se bom. Miha, 10 let — Ne vem, smučal, tekel. Milan, 9 let — Ne vem, smučal bom. Kilip, 13 let — Tekel, smučal pom, ponoči bom pa spal. Matjaž, 12 let — Smučal, drsal, sankal, ne vem. Tovarišica Francka — Na seminarje bom šla, malo bom smučala. - ' • . Tovarišica Dana — Sla bom na seminarje, skrbela za dom in družino. Tovarišica Bojana - Seminarji, če jih bo kaj, smučanje, prirpava za drugo polletje, domača opravila. Tovarišica Anica — Obiskovala bom strokovne seminarje, ce boveč snega bom smučala; če bo slabo vreme, bom prebrala kako dobro knjigo, pletla bom, če mi bo še kaj časa ostalo, bom slikala, po dolgem času temeljito pospravila knjižne police. Anketo pripravila: Štefan Bakaj in Bogdan Božiček, 6. r. OŠ bratov Zvan Gorje Ni dočakal svobode Sedim za mizo in gledam skozi okno. Vsa planjava je bela od snežne odeje in dan se že nagiba k večeru. Nasproti mi sedi dedek, ki ga imam zelo rada. Gledava njegov album. V njem je veliko črno-belih fotografij. Skoraj sva že na sredini albuma, ko dedek noče in noče obrniti lista. Radovedno ga pogledam v oči in vidim solzo, ki drsi po njegovem že nagubanem licu. Tudi dedek me otožno pogleda, se še enkrat ozre na sliko, potem pa začne pripovedovati zgodbo. Zgodba se godi med NOB. »Moj sin je bil partizanski kurir. Star je bil 16 let, ko je prvič nosil sporočilo partizanom. Kurirska pot je bila težka. Vsak drugi večer sem ga čakal pozno v noč in vedno z upom, da bo prišel. Tako je bi- lo tudi neke mrzle januarske noči 1944. leta. Že s težkim občutkom sem odšel od doma, kot da bi vedel, da se bo kaj zgodilo. Čakal sem ga dolgo v noč, toda ni ga bilo. Prisluškoval sem, da bi slišal njegove korake po zmrznjenem snegu. Hotel sem že oditi, ko so tišino prestregli nemški streli. Oblil me je mrzel pot in vzelo mi je sapo. S solznimi očmi sem se vrnil k svoji družini in rekel: 'Naš Janko je mrtev!' Vsi so budni in nemo čakali, kaj bo. Streli so utihnili. Kmalu zatem je nekdo potrkal na steklo kuhinjskega okna. Bili smo prepričani, da so nas obkolili Nemci. Otroci so od strahu zlezli pod mizo. S težkimi koraki sem stopil k vhodnim vratom, saj sem vedel, da je sin padel za domovi- Pogled skozi okno Kaj vidim, ko gledam skozi šolsko okno? Zelo lepo in raznoliko okolico. Tik ob šoli je majhen park z okrasnimi drevesi. Pred glavnim vhodom v šolo je asfaltirano parkirišče za avtomobile učiteljev. Prav blizu je lokalna cesta, ki pelje proti Jesenicam. Na drugi strani ceste je majhen drevored. Po dnu doline je speljala najmodernejša železnica v Sloveniji. Je elektronsko vodena iz Ljubljane Čez polje pridemo do glavne ceste, ki povezuje Jesenice z drugimi kraji Slovenije. V bližini je tudi križišče s semafor- ji. Tam učenci sedmih in osmih razredov zjutraj pazijo, opozarjajo pešce na nevarnosti, ker so semaforji vehkokrat izključeni. Ena cesta se odcepi proti valjarni. Takoj za valjar-no je še ena železniška proga. Po tej vozijo samo tovorni vlaki surovine v valjamo. Za železniško progo teče reka Sava. Je zelo onesnažena. Čez njo je speljan most. Cesta pelje na Blejsko Dobravo in Poljane. Pogled se konča na oddaljenih hribih. Sebastjan Fon, 5. u r. OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela no. Pričakujoč, da bom ustreljen tudi sam, sem odklenil vrata, jih odprl in stopil na prag. Nikogar ni bilo, zato sem vzkliknil: 'Kdo je?' 'Jaz, oče,' je s tresočim in tihim glasom odgovoril sin. Zdelo se mi je, da prihaja glas s tal. Posvetil sem z žepno svetilko tja, od koder je prihajal glas. Žarki so padli prav na njegov obraz. Videl sem, da ima preluknjano partizansko suknjo, krvav ovratnik in raztrgane hlače. Kri mu je kapljala iz rame, ušesa in noge. Prestrašen je odgovoril, da je ušel nemški zasedi. Rekel sem mu, da bo nocoj ostal doma, on pa je rekel, da je pot naprej njegova dolžnost. Čeprav je prelival kri za domovino, je bil še vedno pripravljen, da pomaga partizanom v veliki borbi za svobodo. Takšen dogodek se je zgodil še enkrat, toda takrat se sin ni vrnil. Strel ga je zadel v gozdu za vasjo.« Ko je dedek končal, sem tudi jaz imela solzne oči. Janja Knific, 7. b r. OŠ Kokrškega odreda K Ogledali smo si veseloigro Ogledali smo si veseloi, ki so jo igrali igralci Preš« vega gledališča iz Kranja, igri je nastopilo šest igrala Igra mi je bila všeč. saj je bfc prizorišče preprosto. Na ;n" je bilo nekaj lestev, ki so 5 kovale razne scene. Všeč so ' bili tudi igralci. Najboljši od vseh igralce bil lev. Za leva je bil prime:: oblečen. Tudi njegova griva bila zelo v redu. Imel je lasH ljo. Igralec je zelo dobro opj našal leva. Všeč mi je bil tw* zato, ker je pustil, da mu Androkles izrul trn in zut v areni ni požrl svojega telja. Že velikokrat sem razmišP la, zakaj je za nas, otroke, malo predstav. Želim, da bilo čim več in da bi bile mive. Vsaj enkrat na naj bi bila kakšna igra zt ke, lahko pa tudi večkrat Andreja Oman. 4. g r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka mu . Križe --»ivuij« Kako bom preživel zimske počitnice Šolsko torbo bom odložil in se veselil na snegu Veliko J bom smučal in sankal, če bo lepo vreme. V primeru slabega vp mena pa bom gledal televizijo in bral knjige. Ce bo zapadlo vj ko snega, bom pomagal očetu plužiti cesto in kidati sneg. Nu« bom tudi velikega sneženega moža. Zmago Peternelj Prišla bosta Klemen in Katarina iz Škofje Loke. Sku bomo sankali in smučali. Naredili bomo sneženega moza. bom pomagala pri delu. Varovala bom bratca Roka. Mamici pomagala pri gospodinjstvu v kuhinji. Psu Cigu mi psici uivi nosila hrano. Nastlala bom kravam. Včasih se bon J »i^aia strico Ano in sestrično Katarino. S Klemenom bova strelj zračno puško. Gledala bom televizijo. Prebrala bom tuai r knjigo. Včasih bom pestovala mačka Fifija. Tako mi dooo zimske počitnice. Lidija Mijatovič Med počitnicami bom lahko zjutraj dalj »ež?^ap^p" P< lji. Nato bom pazila na sestrico Polonco, da bo imela^mamaMj j časa za delo. Dokončala bom tudi gobelin, malo pa se oom sar* la in smučala. Če bom imela čas. bom prebrala se kaKsnc. knj« Malo bom obiskala tudi sosede in jim ^ raj sala zim ^ ev» Prehitro bodo počitnice minile in «Pot °" bo prismejalap^ časa me bo na poti do šole še zeblo, a kmam«: ^ # mlad. Tudi drugo polletje se bom pridno učna, a ^ uspehom zapustila šolske klopi naše lepe aavs Klementina Ambrožič, vsi učenci 3. r. OŠ v Davči POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč PETEK, 27. JANUARJA 1984 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE C PISMA BRALCEV PAVLIHOVSKI AVTOBUSI Prebrala sem pripombo o Silve-strskem večeru na avtobusni postaji v Radovljici in tudi jaz bi rada dodala, da sem 1. januarja prišla na avtobusno postajo v Radovljici. Ob 11. uri sem se kar malo začudila. Smreka, ki je stala pri trgovini Specerija ali Živita, je bila skoraj podrta in vse žarnice pobite, pred pošto pa je bilo polno drobnega kamenja, posode za rože so bile postavljene vse naokrog. Da o umazaniji na avtobusni postaji sploh ne govorim! Avtobusi pa so na novega leta dan vozili proti Bohinju prav po pavlihovsko. Čakala sem ga opoldne, a ga nisem dočakala. Če bi imeli namen, da na novega leta dan ne bi vozili po nedeljskem voznem redu, naj bi pač dali na oglasno desko obvestilo, da potniki ne bi prezebali in zaman čakali. Med njimi so bili namreč tudi stari ljudje. Na avtobusni postaji ali pred pošto bi lahko namestili tudi klopi, kot so bile prej. Vsakomur, ki se pripelje zvečer z vlakom v Radovljico, pa svetujem, naj ima s seboj baterijsko svetilko, da bo lahko prišel z železniške postaje na cesto po stopnicah. Tudi čistilka jih čisti kar v temi. Nekje je podnevi vse razsvetljeno, tam pa, kjer je potrebno, da bi bilo, je zvečer stabilizacija. Marija Gril, Radovljica ZAKAJ IZGUBE? Časopisi pišejo o vse mogočem, predvsem pa o tem, kaj ljudi teži. Rad bi povedal, da je bilo lani v dnevnem časopisu veliko napisanega o izgubah socialnega zavarovanja na Gorenjskem, v vseh gorenjskih občinah. Dobro, zavedamo se. da so ostrejši ukrepi, stabilizacija, a kljub temu ne bi smelo v takem zavodu priti do izgube. Ne razumem%kako je sploh mogoče, da imajo take ustanove velike izgube in čemu? Je tu mogoče pomanjkljiva kontrola, premajhna revizija ali. pa so na tem uradu zaposleni ljudje, ki niso sposobni opravljati dela kot veleva zakon? Resnica je, da vsi delovni ljudje, ki so zaposleni bodisi v tovarni ali pri zasebnikih,plačujejo' socialno zavarovanje zavodu. Ce pa gre delovni človek v bolniški stalež, ki ni daljši od 30 dni, gre to v breme delodajalcu, ne v breme socialnega zavaroavanja in celo delovni človek je deležen le 70 do 80 odstotkov plačila, če rt/ bolezen nastala v podjetju. Res ne vidim vzroka, da bi imelo socialno zavarovanje ob takšnih bolnikih izgubo. Veliko pa je nerazumljivega tudi pri zdravilih in receptih. Sam sem doživel, da je zdravnik napisal zdravila v dveh paketkih. Tu bi lahko veliko prihranili, morda bi bilo dovolj, če bi bolnik dobil le eno količino zdravil in bi te porabil do konca in učinkovito. Ne razumem tudi, da so v stabilizacijskih časih, ki jih doživlja domovina, prikrajšani bolniki, ki so potrebni zdravljenja v bolnici ali sanatoriju, kakor tudi, pri zdravilih, ki so iz uvoza. Mislim, da bi morala biti v takšnih zavodih večja kontrola in na odgovornih mestih ljudje, ki so zmožni opravljati delo kot veleva zakon. Mislim da bi se dalo priti iz težav, če se bodo dosledno upoštevali vsi zq.koni in pravila. Vse skupaj se mi zdi še bolj boleče, ker spremljam težave kot zdomec v tujini in mislim, da tako v domovini ne bi smelo biti. Lepo pozdravljeni Martin-Tine Dolenc, St. Moritz, Švica Čigave so garaže na planini ii Kot redni bralec časopisa Glas in kot prebivalec krajevne skupnosti Bratov Smuk na Planini 11 se obračam na vas s prošnjo, da objavite probleme, s katerimi se krajani srečujemo. Smo prebivalci v krajevnih skupnostih Planina, Huje, Primskovo, Bratov Smuk in delno Kranj-center. Gre namreč za to, da imamo v krajevni skupnosti Bratov Smuk poleg stanovanjskih blokov na Planini II narejene garaže, ki so namenjene parkiranju osebnih avtomobilov. Garaže so napravljene le za prebivalce Planine II oziroma krajevne skupnosti Bratov Smuk. V zadnjem času pa vse tako kaže, da to ni res in da se garaž poslužujejo tudi prebivalci drugih krajevnih skupnosti. Če je vreme lepo, potem je prostora za vse, ob slabem vremenu pa prihaja do velike zmešnjave, saj je prostora za vse premalo. Še hujše pa je. da nekateri vozniki ne poznajo vozniške etike in svoja vozila puščajo v garažah tako, da druge »za-parkirajo«. Verjetno jim gre za to, da je avto pod streho ... V imenu več deset voznikov iz naše krajevne skupnosti sprašujem, čigave so garaže v naši krajevni skupnosti in kdo jih ima pravico uporabljati? Brane Stojakovič, Rudija Papeža 34, Hudo se pozabi, dobrota ostane . Žiri — Osem otrok, pet sinov in tri v cere, imata Trčkova mama in ata iz pove vasi, in osemnajst vnukov. Vsi, i so ostali v domačem kraju in teh ^ pet, si ustvarili družine in imajo >y°te domove, se še vedno najraje birajo v starem domu, na topli ma-^y i ni peči. Tu se najlepše preživljajo j^.^hski popoldnevi, ko ob predevanju ekeljnov na punkeljnu, pletenju šivanju in možakarjem ob šilcu ^omaćega, lepše teče beseda in hi-^eje mine čas. Pri mami je še vedno ^jbolj toplo, mama znajo še vedno . Sjbolje skuhati, še vedno je pri njej ^jlepše. Poleti, ko na vrtu zrastejo i Ne zeljne glave, opoldne ni treba k*teti domov za štedilnik, temveč je w ^jetneje zaviti k mami, kjer v šest-^jstlitrskem loncu vre sladko zelje k* vso veliko družino sinov, snah, ze- in vnukov. rt Triinsedemdeset let je mami in Qma je bila^v Podobenem pri Polja- ki ^K",.' ~~—— -------- t^oki. Za šiviljo se je učila pri Svav-V^ju, a je le bolj malo sedela za sipinim strojem. Gostilno so imeli, tr-V?yino in veliko otrok, zato je bila ^č pestrna kot vajenka. Pravzaprav je šivati naučila šele kasneje, ko t^.že imela svoje otroke. Pred dobri-^ * petdesetimi leti je na romanju Dri ^.etih treh kraljih na Vrhu nad Zir-*v1 spoznala postavnega Žirovca Toki ^a- Osemindvajset let je bil star in ^ t se spominja, se je prav tedaj natisnil, da mora poiskati dobro in ženo. Štirikrat je vasoval pri <^nki in štirikrat ga je ona prišla ^ iskat v Žiri pa sta se zmenila, da vzameta. kj^ačela sta skromno. V Gantarjevi ^K^i, kjer je oče delal kot čevljar, sta ^novala. Toda pridna kot sta bila, j^! Jako se je med vojno s kolesom, ^.ško je bilo in nerodno, odpravila ^qlskat šestletnega sina, ki se je na Golniku zaradi zastrupi-noge. Ni se ustrašila ne makada-^5 ne dolge poti, čeprav je bila me-dni pred porodom. Toda zdravnika Jo k sinu niso pustili, češ da bo N*Lveč jokal, ko bo odšla. Pa jim je H^'a, da ji bo prepoved, takšni kot Veliko bolj škodila, kot makadam lii V^iho Jože, nič jokat, drugače ne ' smela k tebi,« sem rekla, ko vstopila. »Res se je potem ves i •vjunaško držal.« ^Iifsko kot sta bila sama pridna, so w pridni tudi otroci. Komaj so za- čeli hoditi v šolo, so pozimi že sedeli za punkeljni in klekljali. Poleti so jih bile polne hoste, doma pa so sušili gobe in borovnice na peči in na soncu. 1950. leta se spominjajo, sta Jože in Tone nabrala toliko gob, da jih je mama doma vse dni rezala in sušila. Od težkega vonja gob je celo zbolela. Oba sta tisto leto za izkupiček kupila kolesi. Sicer, se spominjajo sinovi in hčere, so za šolo vedno vse sami zaslužili. Nekaj s čipkami, nekaj z gobami in borovnicami. Tudi kolesa so si vsi kupili. In vsi so se izučili: dva sta pleskarja, eden je mizar, eden krojač, eden mehanik, dekleti pa sta šivilja in učiteljica. Oče Tone, ki bo 4. junija 23 let v pokoju, prav tako ne miruje. Najprej je 14 let »cerahov«. Svojim otrokom in drugim je pomagal pri gradnji hiš. Pa tudi otroci so si pomagali med seboj. Dela drug drugemu niso plačevali, temveč so si obračunavali v urah. Tako so z združenimi močmi zgradili domove. Potem je oče pet let in pet mesecev raznašal časopis po Žireh, bil leto dni v Kladivarju za čistilca, sedaj pa se je zares upokojil. »Mama pravi, naj bom še malo doma, saj je okoli hiše vedno dovolj de- la. Sicer pa mami velikokrat pravim, da sva dovolj slabo živela, zato sedaj lahko počivava in si kaj privoščiva.« Vendar mama še vedno ne pozna počitka. Spomladi jo najprej čaka delo na vrtu. Za velik del žirovskih vrtov vzgoji sadike za zelje, potem pa se začne poletje, ki prinese borovnice in gobe. Tja do Zale na drugo stran Žirovskega vrha jih hodi nabirat in čeprav je majhna in drobna, jih petnajst kilogramov prinese na hrbtu domov. Čez 100 kilogramov borovnic je lani še nabrala, gob pa je nasušila 5 kilogramov. Pred kratkim sta Ivanka in Tone Trčkova proslavila zlato poroko. Največja zlata poroka v Žireh je bila njuna, saj se je zbralo več kot 60 sorodnikov. Celo sin, ki živi v Avstraliji, je prišel mami in očetu čestitat za zlati jubilej. Kđj si želita? Predvsem zdravja in da bi še nekaj let živela, sedaj, ko je vse tako lepo urejeno in so otroci pri kruhu. Da bi dočakala tudi pravnu-ke, ki bi jih mama še vedno rada varovala, kot je varovala vseh 14 vnukov, ki so v Žireh. l. Bogataj Ki (53. zapis) Zdaj je na Četeno ravan, na Ble-goš, na obe Žetini, na Goro in v Ma-lenski vrh vse preveč zasneženo in prestrmo: zato se bom v te kraje podal šele na pomlad. TRAGEDIJA PRI homovcu ratko omembo o tragediji pri Homovcu nad Staro Oselico »(glej zapis št. 48) pa le moram dopolniti z informacijo, ki mi jo je pred dnevi pismeno posredoval domačin F. R. / Gospodar kmetije Jože Lazar p. d. Homovec (rojen 2.4. 1896) s svojimi sinovi je bil udeleženec slovite poljanske vstaje. Oče in sinova-dvoj-čka Jernej in Ivan so bili ustreljeni v Dragi pri Begunjah 16. maja 1942. Najmlajši sin Feliks pa je bil ustreljen v skupini 29 talcev pod železniškim mostom v Mostah pri Žirovnici. Mati s štirimi malimi otroki je bila odgnana v Nemčijo, v delovno taborišče. Po osvoboditvi so se vrnili na svoj opustošeni dom ... ŠKOFJELOŠKI ROKOPIS redkim zapisom (še pred tiskom prve slovenske knjige) naše besede, kot sta na primer Celovški in Stiski rokopis, štejemo tudi Škofjeloškega. Na Dunaju namreč hranijo latinski rokopis, v katerega je leta 1466 neki pisec v-Škof ji Loki poleg nemških mesečnih imen pripisal tudi slovenska: prosinec, sečan, sušeč, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberuh, listognoj, ko-zoprsk in gruden. Ce primerjamo sedanja slovenska mesečna imena s temi »škofjeloškimi«, vidimo nekaj razlik. Drugi mesec se imenuje v sodobnem koledarju svečan, bobov cvet je sedanji rožnik, kimavec je bil poberuh, vinotoku (oktobru) so stari Ločani rekli ko-zoprsk, novembru pa listognoj (danes listopad). Ostala mesečna imena so istovetna z današnjimi (četudi le malo uporabljanimi). K r REZERVIRANA IZLOŽBA Ko se je minuli petek naša bralka mudila v prodajalnici Elite nasproti mogočne stavbe Ljubljanske banke v Kranju, ji je »padlo« v oči, da so v izložbi otroški puloverčki res lepih barv. Vstopila je v trgovino in povprašala, po koliko so. Prodajalka ji je pokazala nekaj puloverjev, ki pa niso bili enakih barv kot tisti v izložbi. Stranka si je zaželela prav izložbenih barv, dobila pa je kratek in jasen odgovor: »Ti v izložbi so rezervirani!« Prodajalka se je obrnila stran, stranka pa je odšla z dolgim nosom. Kaj torej pomaga lepa izložba, če je ni moč kupiti! KJE SO TE PRESNETE BUDILKE? Bralka iz Studenčic pri Lescah je neprespana Slavka, ki se je na moč trudila, da bi v tem času našla v kaki trgovini budilko. Zdaj^.postavlja vprašanje gorenjskim inšpektoijem.: zakaj ni nikjer budilk. Obtožuje našo trgovsko mrežo, da ima zagotovo kje kakšno INSO pod pultom. Povedati moram, da budilke sicer so, vendar tiste po 2.700 in 5.000 dinarjev, a Slavka nima nikakršnega namena, da bi se tako drago zbujala. Zdaj brez budilke dežura od četrte jutranje ure dalje, pušča radio prižgan in se sprašuje, če bo morala preko meje po eno samo budilčico? Res je smešno, da ni budilk. Če jih res ni! Sam vem, da so. Če pa že so, so takšnih barv in oblik, da me je grozd, če le pogledam svojo budilko, kije bila kupljena v sili. Nič drugega vam torej ne ostane, kot da pobrskate po Studenčicah, po kleteh in podstrešjih, in privlečete na dan kakšno piidno in zvesto staro kukavico, ki vam bo hrupno prikukala vsake pol ure. Brez skrbi za hrup — vsega na tem svetu $3 človek navadi. Pomnik NOB v Praprotnem Ta odstavek, ki komajda sodi v okvir zapisov o krajih v Poljanski dolini (in nad njo!), sem pač vrinil zaradi znamenitega naravoslovca in geografa Mihaela Peternela (1808—1884), domačina iz Nove Ose-lice, ki je v svojem času predlagal v Blehveisovih Novicah, naj opustimo narodna (ljudska) imena za mesece in se poslužujemo le latinskih (januar, februar itd.). In predlog je bJ sprejet... Tako je pravzaprav No /o-oselčan (kolikor lepše bi zvenelo: »Novoselec«!) Peternel »kriv«, ra smo izgubili del narodove samob:t-nosti. Hrvatom, Čehom in Lužice-nom prav nič ne škoduje, če so osu. \i trdno pri svojem, ljudskem poimenovanju mesecev! SPET V SELŠKI DOLINI Za spremembo sem pot sptt ubral v Selško dolino. Ustavi me v Praprotnem zanimiv pomnik NOB, ki ga je iz starega orožja zvaril pisatelj in kipar Tone Svetina. Občutek imam, da prav ta umetnik ustvarja najbolj smiselne pomnike na čas NOB ^ ko niso govorile solze, pač pa le orožje, ki pa zdaj — v miru — rjavi.. . Kake muze, stokajoče nad padlimi junaki, so zares vprašljive. Tudi napis (po Kajuhu), vklesan na pomnik v Praprotnem, je smiseln: »Kakor ponosni galebi nad vodo, takšni ste padli za našo svobodo.« (Dostojno inačico temu pomniku sem videl le še na Pševem pod Jo-štom, kjer je vklesan napis (po Mateju Boru): »In, tovariši šli so naprej, * v napad!) Ta pomnik NOB je postav^ ljen na mestu, kjer je s tovariši padel narodni heroj Ivo Slavec-Jokl.) Na praproškem spomeniku je v kamnit podstavek vklesanih osem imen padlih prvoborcev. Vsekakor veliko za ta majhen kraj in njegovo območje! Sicer pa velja za Praprotno omeniti, da je to prva vas (če gremo iz Škofje Loke) v Selški dolini, torej, prva selška vas! Nehote so mi prišli v misel tudi fantje — pevci iz Praprotnega, ki se udejstvu-jejo že več let v zvestobi s Slakovimi muzikanti. Vas ni velika, niti 100 stalnih prebivalcev nima, v glavnem pa si domačini služijo kruh v škofjeloški industriji, ki je le sedem km daleč. Med NOB je bilo v Praprotnem (nekateri pravijo »na Praprotnem« — kaj je prav?) precej nemirno, posebno ob koncu vojne. Tedaj so Vlasovci minirali most čez Selško Soro. ROJSTVO NESREČNE SELŠKE ČETE ■^▼asproti Praprotnega se dviga j^Ll hrib Hrastnik. Tu so v trdi zi-•L ^ mi, v januarju 1942, partizani osnovali Selško četo. Ta se je le poldrugi mesec dni zadrževala v popolnoma zasneženem Hrastniku — ki je bil tedaj zarasel z gostim smrekovim gozdom — potem pa se je premestila na Planico nad Crngrobom. Tu so jo zaradi izdaje obkolili Nemci in pobili kar 15 borcev; med njimi je padel tudi heroj Stane Žagar. Bil je to 27. marec 1942. G Lr A 8 8. STRAN PETEK, 27. JANUARJA 1984 REPORTAŽA MLADI IZ PUŠTALA: Naredimo vse, kar se dogovorimo iL,.f;., t r7i_______ , ... Škofja Loka — »Zberemo se, dogovorimo se, kaj bomo naredili, kdo bo delal, do kdaj in potem vsak naredi tisto, kar je rekel, da bo. Imamo ustaljen program in pridejo tisti, ki jih program zanima, pa vsak dela tisto, kar ga veseli. Smo prijatelji, to-jvariši, ne gremo se nobene hierarhije, nihče nikogar v nič ne sili. Zato se radi zbiramo in tudi naredimo skoraj vse, kar smo se dogovorili,« sta povedala sekretar osnovne organizacije ZSMS Puštal Davor Tavčar in član predsedstva Milan Martelak. Puštalska mladinska organizacija je najbolj aktivna v občini. Tudi ena najbolj množičnih je, kjer ni aktiven le forum in kjer dela ne merijo po številu sestankov, temveč po dejavnosti in udeležbi mladih. Približno 60 mladincev in pionirjev živi v Puštalu, redno pa se v skromni sobici v Puštal-skem gradu zbira 20 mladincev in približno enako število pionirjev. Kadar pa pripravljajo proslavo ali delovno akcijo ali imajo kakšno prireditev, jih pride 40 in več. »Najbolj smo aktivni na kulturnem področju,« nadaljuje sekretar Davor Tavčar. Vsako leto pripravimo dve ali tri razstave naših likovnikov. Lani sta v naših prostorih razstavljala Simon Mlakar in Janez Rant, pravkar pa je na ogled razstava Staneta Oblaka. Prirejamo tudi koncerte, literarne večere in razne proslave.« Proslava ob 8. marcu je vedno najbolj obiskana. Zelo so zanimivi literarni večeri, kjer se predstavijo mladi literati, pripravijo pa tudi izbor iz slovenske in svetovne literature. Sodelujejo tudi na drugih proslavah, ki jih pripravljajo na Puštalskem gradu. Spomladi bodo organizirali ročk koncert. Poskušali bodo dobiti prostor na loškem gradu, kjer je veliko prostora, in oder. Imajo tudi svoj ansambel, ki so ga poimenovali D & D, ki igra moderno, popularno in narodno zabavno glasbo. Zelo aktiven je pionirski odred, ki ga vodita Davor Tav-čar-Davor je dijak naravoslovno matematične usmeritve v Kranju — in učenka vzgojiteljske šole Petra Jazbec. •>Se posebno aktivni sta dramska in lutkovna sekcija. Ob dnevu pionirjev smo pripravili krajši program in predstavili smo se z dvema krajšima igricama, pravkar pa izdelujemo lutke iz vžigaličnih škatlic. Skušali bomo naštudi rati tri kratke igrice.« Aktivni so tudi v športu. Zelo dobro dela kolesarska sekcija, sedaj med počitnicami pa jih večina smuča. »Kupili smo vlečnico in jo postavili na Stenu. Denar smo zaslužili z zbiranjem papirja in drugih odpadnih surovin. Dve leti smo to delali, pa smo zbrali dovolj denarja za vlečni- co. Nekaj težav smo imeli z boni za bencin, vendar pa so nam na občini »šli na roko«, ko smo jim povedali, zakaj jih potrebujemo. Menimo, da bo bencina ravno do konca počitnic« Vendar se ne ukvarjajo le s kulturo in športom. Lani so skopali 500 metrov za vodovod v Hrastnici, počistili so bregove Sore in Puštal. Očistili so sneg izpred hiš, kjer stanujejo starejši ljudje, in to težko sami naredijo. Večkrat pomagajo starejši krajanki, ji kaj postorijo pri hiši ali prinesejo iz trgovine. Člani lutkarske sckd: Tavčarja izdelujejo la: ZGODOVINA.ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER INNSBRUCK 1976 Športniki v središč pozornosti GORENJSKI OLIMPIJCI - ROMAN SELJAK Capljanje za tekmeci Kranj — »Komaj bi se spoznal po toliko letih. Prekratke hlače, nerodne smuči, v rokah odlomljena metlina »stila« in na njih velika kroga . . .« opisuje Roman Seljak iz Kranja, sedemkratni državni prvak v smučarskih tekih, udeleženec prvih zimskih olimpijskih iger v Innsbrucku (leta 1964) ter svetovnih prvenstev v Zakopanih in Oslu, eno svojih prvih fotografij z dolge in bogate športne poti. »Jugoslovanski tekači smo vedno capljali za svojimi tekmeci iz Skandinavije, srednje Evrope in Sovjetske zveze. Za pomembnejša tekmovanja, denimo za olimpijske igre in svetovna prvenstva, so nam še priskrbeli smuči in ostalo opremo, za trening in za nastope na ostalih tekmah pa smo tudi državni reprezentantje morali globoko seči v žep in za svoj denar kupiti nove »dile«. V deželah, kjer imajo teki daljšo tradicijo ali so bili temu športu bolj naklonjeni, so se tekmovalci že ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let povezali s proizvajalci smuči. Za sabo so imeli cele štabe strokovnjakov, ki so se odlično razumeli na tehniko teka, na različne načine vadbe, maže in pripravo smuči. Člani štaba, ki so spremljali ekipo na tekmah, so bili neprestano v stiku preko naprav za zveze in so tekmovalce sproti obveščali o dogaja- • nju na progi, o njihovi prednosti pred ostalimi aH o zaostanku za tekmeci. Mi smo o vsem tem lahko le sanjali. Ko smo odšli na mednarodne tekme, smo se običajno dva ali tri dni podili po trgovinah za novimi smučmi, medtem ko so se naši tekmeci v miru pripravljali na • spopad v smučini. 9 sabo so imeli po tri, štiri pare smuči: ene za zmrznjen sneg, druge ; za »poc« (mehak, jugov sneg), spet ene za spremenljive vremenske in snežne razmere na progi.. . Domala pred vsakim našim odhodom na mednarodno tekmovanje se je zapletlo pri organizaciji. Zgodilo se je, da so naročili nove, kvalitetne uvožene smuči, a šo prepozno prispele v Beograd. Na svetovnem prvenstvu v Oslu je vodja ekipe ugotovil, da mu je zmanjkalo denarja (zato, ker v Beogradu menda ni imel časa, da bi zračunal, koliko bomo potrebovali) in smo morali seči v svoj žep, da smo se lahko vrnili domov. Spet drugič smo zamudili vlak in smo ves dan prebili le ob mrzli hrani ... Ob tem je komu tudi prekipelo, padle so ostre besede, kar pa ni dobro vplivalo na razpoloženje v ekipi in prizadevnost te- kačev. Vse težave in zaplete smo še toliko bolj občutili, ker smo tekli z veseljem in voljo. Bili smo popolni amaterji. Zaradi tega, ker smo pogosto manjkali na delu, smo bili prikrajšani tudi pri plači, pri delitvi dobička . . .« S proge v macesen V Žireh, kjer se je pred petdesetimi leti rodil Roman Seljak, je bilo vedno več zanimanja za smučarske skoke kot za teke. V šolskih letih se je ukvarjal z atletiko in igranjem namiznega tenisa, pozimi pa se je tako kot njegovi vrstniki spuščal preko hrbta domače skakalnice. Ko se je v kranjski Iskri srečal z Gašperjem Kor-dežem, je med vsemi športnimi panogami dal prednost smučarskim tekom. »Gašper mi je posodil smuči, palice, čevlje — skratka vso tekaško opremo, samo da sem obljubil, da bom nastopil na gorenjskem prvenstvu. Na Zlatem polju, tam kjer je danes že vse pozidano, smo startali, prečkali gorenjsko magistralo in tekli do Okroglega in nazaj. Peti sem bil. Vsem se je uvrstitev zdela malce presentljiva, zato so že namigovali, da sem najbrž goljufal. Najboljše so po tekmovanju poslali v Mojstrano na tečaj. Po dveh dneh vadbe so mi počile smuči, vendar jih je vaški mehanik koles na hitro zvezal z žico, tako da sem se še lahko udeležil izbirne tekme. Starejši in bolj izkušeni tekači.-ki so se verjetno že bali konkurence, so me potegnili za nos in mi svetovali"povsem neprimerne maže. Čeprav mi je zaradi tega pri vzponu močno spodrsavalo, sem se še vedno uvrstil med prvo peterico ... Med počitnicami sem spet skakal v Žireh. Grdo sem padel, si poškodoval ramo in s tem je bilo za tisto zime konec tudi tekaških tekmovanj. Nova sezona se je spet pričela nesrečno. Na tekmovanju na Jesenicah mi je pri poganjanju s palico spodletelo in namesto v sneg sem jo zapičil skozi čevelj v nogo. Vztrajal sem še do cilja in se uvrstil na • tretje mesto, v čevlju pa je že pošteno čofotalo ... Po svetovnem prvenstvu leta 1958 — udeležila sta se ga le Zdravko Hlebanja in Janez"Pavčič — smo se najboljši tekači zbrali na planiškem tednu. Takrat sem želel dokazati, da se mi je zgodila krivica, ker so me pustih doma. Na vso moč sem poganjal, čeprav mi tekma v »po-cu« ni najbolj ustrezala. Pri spustu pa spet nesreča -r vr- glo me je iz smučine in zaletel sem se v macesen. Nezavestnega sta me našla prav udeleženca svetovnega prvenstva. Kot prava športnika sta odstopila in poskrbela, da so me hitro odpeljali v bolnico.« Kje je tat? Bolj kot tekmovanja na olimpijskih igrah v Innsbrucku se Roman spominja dogodka, zaradi katerega bi kmalu končal za zapahi. »Na uradnem treningu sem pri spustu po klancu navzdol za nepreglednim ovinkom naletel na progi na smučarja, sicer sina znanega dunajskega funkcionarja. Čeprav sem znal kar dobro zavijati, trčenja nisem mogel preprečiti. Z vso silo sem priletel vanj in moje smuči so šle na pol. Dal sem mu svoje in vzel njegove. Zvečer me je v hotelu že iskala policija. Kje je tat, so spraševali. Žandarji so me aretirali in hoteli odvleči za zapahe. Le težko sem jim dopovedal, kaj se je pravzaprav zgodilo, še težje našim funkcionarjem, ki so na vsak način hoteli vedeti, zakaj sem vzel smuči. Zakaj, zakaj? Zato, ker sem imel samo ene in ker otrok v času uradnega treninga ne bi smel biti na progi. Nazadnje smo si smuči sposodili, mislim da v sovjetski reprezentanci.« Roman Seljak je ob koncu šestdesetih let smuči postavil v , kot in poslej jih »natveze« le še 5 za rekreacijo. Obrtnik je po poklicu, z elektroakustiko se • ukvarja,in skrbi, da preko nje- ,1 govega ozvočenja dobro sliši- -f mo uradnega napovedovalca i na skakalnih tekmah v Plani- I ci, na tekmah svetovnega po- J| kala v Kranjski gori. pa seve- ^ da tudi marsikje drugod. ' C. Zaplotnik Mednarodni olimpijski komite je po odpovedi Denverja zaupal organizacijo dvanajstih zimskih olimpijskih iger tirolskemu središču Innsbrucku, ki je bil prireditelj največje zimsko-športne prireditve že pred dvanajstimi leti. Avstrijci so se tudi tokrat odločili za preproste in poceni igre — brez odvečnega dragega blišča — na katerih je bila osrednja pozornost namenjena športni mladini z vsega sveta. Večino objektov, ki jih je medtem načel zob časa, so le prenovili. Zgradili pa so novo olimpijsko vas, 35 stavb s 642 stanovanji, v katera so se po končanih igrah vselili delavci s šibkim gmotnim položajem; tiskovno središče pa so zasedli delavci mestnega prometa ter učitelji in študentje pedagoške akademije. Avstrijci so imeli obilo izkušenj s prirejanjem velikih prire-' ditev, zato niso ničesar prepustili naključju. Čeprav so vremeno-slovci napovedovali snežne padavine, so vztrajno delali snežne zaloge na brennerskem prelazu, ki. pa jih kasneje ni bilo treba ! uporabiti, ker je narava še pravočasno nasula zadosti snega... Igre so se pričele 4. febru-! arja z otvoritveno slovesnostjo, ' na kaferi je bilo med množico ; športne mladine z vsega sveta ' (1368 udeležencev iz 35 držav) tudi 28 jugoslovanskih športnikov, 18 hokejistov in 10 smučarjev. Našo državno zastavo je nosil takrat 19-letni Tržičan Bojan Križaj, evropski slalomski prvak. Režiserji olimpijskega programa so se odločili za tvegano potezo: že dan po otvoritveni slovesnosti je bil na sporedu smuk, v katerem je vseh 50 tisoč gledalcev ob progi računalo na zmago Franza Klammerja. Ko I je uradni napovedovalec objavil, da ima njihov up šele tretji vmesni čas, je v izteku nastala pogrebna tišina. Završalo je šele tedaj, ko se je dirkač v rumenem kombinezonu pojavil v zavoju. Vsi so buljili le v semafor in čakali, kdaj se bo ura ustavila. Vrišč je prekinil napetost — Klammerjev čas je bil najboljši. Medtem ko so na cilju že prosla-.vljali zmago, sta se s Patscher-kofla spustila tudi Andrej Koželj in Ajdin Pašovič. Dobro sta smučala in se uvrstila na začetek druge polovice nastopajočih. V veleslalomu je postal olimpijski prvak Švica"r Heini Hem-mi, ki pred tem še ni dobil nobene tekme. Bojan Križaj je kljub napaki v prvi vožnji, vendar s tveganim smučanjem v drugi, dosegel 18. mesto in s tem najboljši jugoslovanski rezultat na olimpijskih veleslalomih. »To je v zadnjem času daleč največji uspeh našega alpskega smučanja,« je v ciljni ravnini izjavil Dušan Senčar, zvezni kapetan za alpske discipline. »Kvalitetni svetovni vrh se je od zadnjih olimpijskih iger še razširil in se je težko zriniti vanj. Vedno sem trdil, da se je kak naš tekmovalec sposoben uvrstiti med prvih dvajset, a nam tega ni nihče verjel« V ženskih disciplinah je Nemki Rosi Mittermaier le malo manjkalo" da se ni pridružila Sailerju in Killvju, ki sta doslej edina na olimpijskih igrah slavila v vseh treh disciplinah. Po zmagi v smuku in veleslalomu je bife v slalomu »le« druga, 12 stotink sekunde za Kanadčanko Kathy Kreiner. V skokih na 70- in 90-metrski skakalnici so si kolajne razdelili Avstrijci in vzhodni Nemci. Naši so si obetali več, saj so na treningu dobro skakali, na tekmovanju pa niso pokazali vsega, kar znajo. Branko Dolhar je na mali skakalnici imel tudi precej smole. »Ko sem na semaforu na zale-tišču videl zeleno luč, sem krenil,« je pripovedoval po srečno končanem skoku. »V smučini čepim tako, da ne gledam daleč predse. Tako sem bil seveda neskončno začuden, ko sem na mostu pred seboj zagledal zastavo. Bal sem se že, da bom trčil vanjo, ko jo je vodja odskočišča le odmaknil. Vse to me je krepko zmotilo in sem takorekoč sredi skoka odnehal.« Naša tekača, Maks Milena Kordež, sta se sala z bolje pripravi meci; hokejisti pa igrali uspešneje kot skem turnirju v S< sedli v B skupini UVRSTITVE NOV — smuk: 37. šovič; slalom: 31. pili Križaj, Gašpei veleslalom: 18. JC: zelj, odstopila Gašpe: šovič; teki — moški -Jelene; 30 km: 60. Jel 44. Jelene; ženske -Kordež; 10 km: 39 Ko — 70 m: 38. Norčič 46. Zupan, 47. Demi Norčič, 42. Dolhar. -54. Zupan; hokej: 9. (3. v B skupini). iršič: Križaj Od dunajs sežnja do lmladi, takoj ko bo odle-l, bodo ponovno očistili ve Sore in Puštal in pri-*U bodo še dve razstavi, se bodo predstavili čla-^ionirske likovne sekcije, ^teri imajo namreč izre-smisel za risanje in je • da se predstavijo lju- prvi maj bodo organizira--sovanje, podobno kot laje sodeloval kar ves Pu- ^ušali smo pripraviti pra-«or oziroma miting. Peli partizanske, španske, tajske in tudi najbolj mo-pesmi. Sodeloval je ki je hotel. Proslava je Ifc^Uspela, ljudje so bili nav-Vi in lahko rečem, da je vse naselje skupaj.« -rejo se vsak teden dva-J^o trikrat v prostorih, ki l^jo v Puštalskem gradu. imajo, se morajo zahva-k^dvsem puštalski'organi-* Zveze združenj borcev, ^ Je podprla. Zato pa mla-*a Pionirji vsako leto ure-J^k. spominska obeležja in ^^nike in za 1. november ''»Vj^io sveče na Sv. Ožboltu, ; ^ju in Brnikovi Pustoti. l. Bogataj V prostorih mladinske organizacije v Puštalskem gradu razstavlja svoja dela Stane Oblak, domačin iz Puštala. S slikarstvom se ukvarja ljubiteljsko in mu torej likovno ustvarjanje ni poklic, temveč le možnost umetniškega izpovedovanja. Stane Oblak je po izobrazbi gradbeni tehnik. Likovno se je izpopolnjeval na večerni šoli Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Prav ta podatek je bilo treba omeniti, ker znanje sicer lahko prispeva k dvigu likovne kvalitete, vendar pa je za kvalitetno likovno delo potrebna v prvi vrsti nadarjenost in ustvarjalno hotenje ter naravna potreba po likovnem izražanju. Stane Oblak je od vseh naštetih prvin obdarjen z vsemi. Iz Puštala, kjer je doma, izvira rod dveh zanimivih umetnikov in sicer akademskega slikarja Poldeta Oblaka in kiparja Slavka Oblaka, ki delujeta v tujini. Prav rodovna povezanost je tista vez, ki je ne smemo zanemarjati, ker izpričuje nagnjenje do likovnega ustvarjanja, kateremu se je predal tudi Stane Oblak. Razstava v Puštalskem gradu je njegova četrta samostojna razstava. Ob prvi samostojni razstavi, ki jo je imel aprila lani v veliki dvorani občinske skupščine, je Andrej Pavlovec zapisal, da njegova dela predstavljajo majhno presenečenje, ne samo zato, ker se je likovni skupini ZKO pridružil šele pred kratkim, temveč predvsem zato, ker se je pred tem ukvarjal predvsem s kiparstvom. Posebno zanimiv je njegov nagrobni spomenik holandskemu pilotu v Poljanah. Pa tudi zaradi njegovih slik s krajinsko motiviko, ki motrivca spominjajo na Adamičeve krajine. Morda podobnost z Adamičevimi slikami še povečujejo enaki podolgovati formati platen, nadvse sorodna motivika in ne nazadnje tudi način slikanja. Toda kot vedno, tudi tokrat zunanji videz vara, kajti Če je Adamič slikarsko sproščen ^opazimo pri Stanetu Oblaku neke vrsto zadržanost, ki je brez dvoma posledica njegove tehnične vzgoje. Ta mu narekuje natančno prepisovanje v naravi danega motiva oziroma slikanje krajine takšne ^kakršna je in kakršno vidi pred seboj. Manj pozornosti polaga prilagajanju in komponiranju z odvzemanjem odvečnih elementov. Vendar pa postajajo od razstave do razstave njegove slike zanimivejše in kvalitetnejše. Posebno talentirano in z izpričevanjem dobršne mere znanja se je lotil obdelave vode, ki posebno mirno stoječa nad jezom opozarja na resno snujočega ustvarjalca. Tudi na razstavi v Puštalskem gradu prevladuje krajinska motivika in Škofja Loka. Slike so na ogled še do konca tedna. L. Bogataj i^užujejo tudi jJJ^šče srečamo, i naših parcel. »r^^fememb je prišlo leta rfj^oska služba doživela ka-^dal je tudi s tem, da so ^li strokovnjaki, veliko *J- Tedaj smo začeli izde-^afski načrt v merilu cjsočko in desettisočko, , ^^»^cjo pozornost smo to-^■ *ji, kar je uvedlo nove j^^-kostal prostorski infor- ■^V.^v!!?8 VSe P°datke ° pro" jiv^i ^tt'h in ustvarjalnih da- trf^^bčini imamo danes s Ln ^ino teritorija, z desetti- ^ **ate predele.« „,*>^*di pripomočki, ki jih c4 l^no najbolj poznajo po lJ° nosimo s seboj, ko "-tfrv.ote. Uporabljamo tudi vfTV'išinskih razdalj. Z izderi V*afskega načrta pa smo «fcrtogrametrijo, posebno *J^*hočjo letalskih posnet-*V^p- Posebne priprave, ki -' pa omogočajo plastični nj torej ne gledamo sli- torej katastrske in „ prikazujejo lastništvo, V^rolje. Osnova katastr-*^jw> merilo-1:2880, ki so O&nes je šele deset od- stotkov Slovenije pokrito z novimi katastrskimi načrti v merilu 1:1000 ali 1:2000. Izmere pri katastrskih načrtih so narejene na podlagi koordinativnih sistemov, ki jih je v Sloveniji več. Na Gorenjskem uporabljamo krimskega. Teh načrtov zato ni moč združiti z novejšim, enotnim sistemom merjenja.« »Katastrski načrti imajo dolgo zgodovino?« »Prva katastrska izmera na Slovenskem se je začela leta 1821. Tedaj so bili v veljavi dunajski sežnji, saj metra kot merske enote še niso uporabljali. Dunajski seženj je znašal 1,896 metrov, za takšno razdaljo so se pač dogovorili. Prva izmera je bila narejena zaradi obdavčitve, da bi bili davki enakomerno odmerjeni in da bi seveda napolnili državno blagajno. Šele kasneje je nastala zemljiška knjiga. Načrte so tedaj risali kar na terenu. Nekako dvajset let so trajale prve meritve, nakar je delo zaspalo. Pri obnovi zemljiškega katastra je bilo pomembno leto 1869, ko so ga dopolnili in vnesli spremembe. Vrisali so jih z rdečo barvo in takšen princip uporabljamo še danes. Veliko teh načrtov se je ohranilo, nekateri imajo tudi letnico 1885. Seveda danes uporabljamo sodobne pripomočke in načrte rišemo v pisarni. Poleg teodolita je v uporabi že elektronski razdaljemer, ki na podlagi valovanja svetlobe odčita razdaljo.« »Katastrske spremembe so seveda zanimiva govorica o novogradnjah, spremembah lastništva?« t KOV PORTRET Jože Kavčič Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je lani odlikovalo za izredno hrabra dejanja med narodnoosvobodilno borbo in posebne zasluge pri širjenju narodnoosvobodilnega boja nosilca partizanske spomenice 1941 Jožeta Kavčiča iz Žirov z Redom za hrabrost in redom bratstva in enotnosti s srebrnim ven-. cem. Odlikovanja mu je na nedavni slovesnosti v počastitev praznika občine Škofja Loka izročil predsednik škofjeloške občinske skupščine Matjaž Cepin. Jože Kavčič se je že poleti 1941. leta povezal z organizatorji odpora proti okupatorju. Septembra 1941 je bil v njegovi hiši ustanovljen prvi odbor osvobodilne fronte na tem območju. »Pravzaprav sem bil nekako povezan že od prvega dne okupacije. Spominjam se, da je na cvetno nedeljo 1941, to je prav na dan napada na Jugoslavijo, prišel k nam Vinko Oblak, ki je bil med organizatorji odpora na tem koncu in dejal, da ta vojna ne bo dolgo trajala. Začela pa se bo nova, narodnoosvobodilna. Zato naj bi jaz premislil, kdo na našem koncu je zanesljiv.« Tako so se že kmalu začele priprave. Septembra so pripravili ustanovni sestanek OF. Udeležili so se ga nekateri najbolj zavedni Zi-rovci in aktivisti iz Kranja. »Zdi se mi, da je bil med njimi tudi Tone Nartnik. Žena ga je vprašala, kdo je in od kod, pa je odgovoril, da ni od nikoder in od vsepovsod. Kasneje je svak, ki ga je poznal, povedal, da je bil pri nas.« Jože je bil po nalogu OF zadolžen, da je organiziral odhod borcev v partizane, 12. decembra 1941 naj bi na javko peljal prve in to Janeza Žaklja, Milana Brusa in Dušana Jana. Ko so prišli k Berteljčku po Janeza, je mlajši Milan dejal, da gre z njimi. »Premajhen si,« sem mu rekel. »Počakaj še nekaj časa.« Vendar ni poslušal, skočil je po nekakšno košaro, v kateri je že imel vse pripravljeno, in šel. Srečno je prestal vsa štiri leta borbe.« Prav tako se Jože spominja, kako so požgali lesene mostove v okolici Zirov. Preprosto je šel v trgovino in kupil posodo bencina. Postavil jo je v nahrbtnik z vratom navzdol in se s kolesom odpeljal do mostu, odprl zama-šek, se peljal preko mostu in nazaj, bencin pa je tekel po lesenih podnicah. Komaj je bil z mostu, je za njim že zagorelo, ker je partizan čakal pod mostom. Ko je bil leta 1943 v Žireh ustanovljen NOO, je postal član gospodarske komisije. Skrbel je za hrano partizanov. S konjem se je vozil od mlina do mlina in vozil moko partizanom. Ali pa je dobil naročilo, da mora preskrbeti toliko in toliko čevljev, torbic in podobnega materiala. Preprosto je šel h Gantarju ali drugim čevljarskim podjetnikom, naročil je, kar je potreboval. Vse so naredili in nihče ni izdal. Nič kolikokrat je bil v veliki nevarnosti. Ne samo on, tudi vsa družina. Nemca so imeli na stanovanju zgoraj, v spodnje prostore pa so prišli partizani. Mokri, premraže-ni so odložili plašče in šli na peč. »Žena jim je dala mleka, kruha, sira in odšla ležat. Pokrila se je čez glavo, pa kar bo,pač bo. Pa smo nekako srečno prestali. Vedno sem pravil, da se meni ne sme nič zgoditi fin se ni.« Od jeseni 1944 Je bil v zaščitni enoti Gorenjskega vojnega področja, konec vojne pa je dočakal pri Oblastnem komiteju za Gorenjsko. Tudi po vojni, ko mu je zdravje še dopuščalo, je bil zelo aktiven družbenopolitični delavec in delal zlasti v borčevski organizaciji, kjer se je zavzemal za reševanje socialnih vprašanj borcev. Se sedaj se dobro drži in če bi lahko pripovedoval, bi najbrž iz njegovega dela med vojno napisali veliko več. Tako pa smo lahko izbrali le nekaj drobcev. L. Bogataj »Zadnja leta dobimo za geodetske izmere okoli 500 zahtevkov na leto. Največ jih je bilo leta 1971, ko smo jih dobili kar 878. Do leta 1977 je število upadlo na 490. Zanimivo je seveda gibanje števila posnetkov za lokacijsko dokumentacijo. Lani smo jih naredili 38, leto poprej pa 86. Naraščajo zahteve za določbo meje posameznih parcel. Lani je bilo takšnih zahtevkov 46, leta 1976 pa na primer le deset. Zadnja leta opravljamo tudi zakoličbe, ki še bolj povedo, koliko ljudje gradijo. Lani smo opravili 82 zakoličb, leto poprej pa 107. Graditelji se torej z nami srečajo kar trikrat: najprej pri posnetku terena, nato pri ureditvi lastništva in nazadnje pri zakoličbi.« »Po novem prihajajo ljudje k vam tudi po hišne številke.« »Delo geodetske službe se nenehno širi, v zadnjem času smo imeli veliko dela pri popisu prebivalstva, in grafično prikazujemo tudi statistične okoliše. Naše delo teži k temu, da bi na enem mestu zajemali vse podatke o prostoru. Katastrska evidenca seveda še vedno ostaja osnovna, poleg nje pa vodimo vse več novih. Tako vrisujemo na primer tudi meje krajevnih skupnosti, naselij, opozarjamo, kdaj je treba uvesti ulični sistem v posameznih naseljih, določamo hišne številke. Vse te podatke vnašamo v pettisočko. Poprej je bil prav pri hišnih številkah nered, danes vsako novogradnjo vrišemo v načrt in določimo hišno številko.« »Zanimiv je podatek, da ljudje vlagajo vse več zahtevkov za določbo meje parcel. Ali se srečujete s kakšnimi težavami?« »Kdo ve, zakaj ljudi vse bolj zanima, kje stoje mejniki? Pri njivah in travnikih, stavbi-ščih so katastrski načrti natančni. Težave včasih nastajajo pri določbah meja v gozdovih. Tudi ljudje sami mejnike v gozdu slabše poznajo, saj se gozd spreminja. Spori najpogosteje nastanejo, ko smreke arastejo. V radovljiški občini imamo dve tretjini gozdnatih območij in v preteklosti vsepovsod gozdne parcele niso bile dobro izmerjene. Zato ljudem včasih ne moremo do metra natančno povedati, kje teče meja. Preostane jim torej, da se sporazumejo ali pa gredo na sodišče« M. Volčjak OLA8 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA — TELEVIZIJA PETEK, 27. JANUARJA 191 Svetovni pokal v alpskem smučanju Nov uspeh naših smučarjev K1RCHBERG - Čeprav je v tretjem letošnjem klasičnem veleslalomu, bila sta že dva super veleslaloma, prepričljivo slavil elanovee Ingemar Sten-mark, ki je hkrati dosegel že štirideseto zmago v svetovnem pokalu, je bil junak tega veleslaloma Jugoslovan Jure Franko. Na start je šel s poškodovano nogo, a je vseeno premagal vse bolečine na osvojil izredno četrto mesto. To je res izjemen uspeh Jureta Franka, ki je v letošnjem petem nastopu ponovno dokazal, da je eden od najboljših vele-slalomistov na svetu. Franko bi bil lahko tudi tretji, če za presenečenje ne bi poskrbel mladi Šved Sundquist, ki je z enajstega mesta prišel na tretje. Naši fantje so na težkem veleslalo-mišču v Kirchbergu ponovili uspeh izpred dveh let. Spet so bili kar štirje med prvimi petnajstimi. To ponovno dokazuje, da so naši alpinci v tej in tudi v slalomski disciplini res prava smučarska velesila. Sicer so mesta nekoliko slabša, izjema je Franko, kot pred dvema letoma, a to ne zmanjšuje njihovega uspeha. Vsekakor vsi zaslužijo iskrene čestitke. Svetovni pokal — veleslalom — 1. Zurbriggen 80, 2. Franko 61, 3. Enn in Stenmark po 59. 5. Julen 42 . .. 16. Križaj 15, 17. Strel 14, 29. Benedik in Kurah po 2; Lep uspeh pa je na petem slalomu pred olimpijskimi igrami v Sarajevu v Smučarski tečaji na Starem vrhu Škofja Loka — Smučarski klub Alpe-tour prireja v času zimskih počitnic, od 30. januarja do 3. februarja, na Starem vrhu smučarske nadaljevalne tečaje za šolarje. Odhod avtobusa je vsak dan ob 8. uri z avtobusne postje Škofja Loka in povratek ob 13. uri. Prijave z vplačilom 1000 dinarjev sprejema organizator danes, v petek, od 18.30 do 19.30 v klubski pisarni na Spodnjem trgu. Ugodna smuka na Jezerskem Kranj — Po krajši odjugi v minulem tednu in sneženju v zadnjih dneh so nas v torek z Jezerskega obvestili, da se je pri njih začela zares prava smučarska oziroma zimska sezona. Snega je zdaj dovolj in prizadevni krajani so uredili proge in smučišča. Obratujeta obe vlečnici na Mali vrh, s katerima to zimo upravlja krajevna skupnost. Celodnevna karta za smučanje na Malem vrhu velja 180 dinarjev, poldnevna pa 120 dinarjev. Povedali so nam tudi, da je na Jezerskem polno turistov in so vse sobe zasedene. Ker pa je cesta Kranj—Jezersko dobro vzdrževana in so tudi avtobusne zveze ugodne, je v teh dneh enodnevni smučarski izlet na Jezersko lahko prav prijeten in tudi sorazmerno poceni. ^ g Limone Piemonteju spet dosegla naša smučarka Nuša Tome, ki je osvojila odlično deseto mesto. An ja Zavadlav je bila osemnajsta, Šarčeva trideseta. Le-skovškova šestintrideseta, štirideseta pa Lesjakova. V skupnem seštevku svetovnega po kala vodi Hanni VVenzel (198) pred Eri-co Hess (189) in Irene Kpple (178). Nuša Tome je devetindvajseta (29), 35. Zavadlav (20), 57. Pehare (6), 69. Svet (1): slalom - 1. E. Hess 89, 2. Mc Kinnev 69, 3. Steiner 65____13. Tome 29, 18. Zuvadlav 20. 26. Pehare, 33. Svet 1. -d h ŠPORTNE PRIREDITVE Dolenja vas: tekma karavanške sun-kaške turneje — Športno društvo Iskra Železniki prireja v nedeljo, 29. januarja, ob 8.30 na naravni progi Zakraj v Dolenji vasi sankaško tekmovanje v okviru sedme karavanške turneje. Nastopili bodo tekmovalci Avstrije Italije, Švice, bržčas tudi Nemčije in Češkoslovaške ter tudi vsi najboljši domači sankači. — P. Pokom Strahinj: biatlonci za pokal Slovenije—V spomin na junaški boj Kokr-škega odreda v gozdovih Udinboršta bo jutri, 28. januarja, v Strahinju četrta letošnja tekma za pokal Slovenije v biatlonu. Prvi tekmovalec se bo podal na progo ob 9. uri. Starejši in mlajši mladinci ter člani, rojeni leta 1967 ali preje, bodo tekli na 10 kilometrov, mlajši mladinci, letnik 1968, na 7,5 kilometrov, starejši pionirji na 4 in mlajši na 2 kilometra. Prireditelj, TVD Partizan Naklo, sprejema prijave klubov, društev in šol le še danes do 12. ure. Vrba: tekači Po poteh kulturne dediščine — Tovarna športnega orodja Elan Begunje in osnovna šola Gorenjskega odreda Žirovnica vabita v nedeljo ob 9.30 v Vrbo, kjer bo pri cerkvi sv. Marka start prvega množičnega smučarskega teka Po poteh kulturne dediščine. Proge so speljane po ravnini in so primerne za vse ljubitelje teka; vodijo pa skozi kraje, kjer so živeli in ustvarjali France Prešeren, Matija Čop, Franc Seleški Finžgar, Janez Ja-len in Anton Janša, ter mimo tovarne Elan. Udeleženci bodo lahko izbirali med tekoma na 10 ali 20 kilometrov dolgi progi. Planica: zadnja tekma pred olimpijskimi igrami — Pred pričetkom olimpijskih iger se bodo naši najboljši skakalci v nedeljo, 29. januarja, še zadnjič zbrali v Planici, kjer bo slovensko prvenstvo za člane in državno za starejše mladince. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Bohinjska Bistrica: sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih — Smučarski klub Bohinj bo s pomočjo Zveze telesnokulturnih organizacij Radovljica in občinskega sveta Zveze sindikatov izvedel jutri, v soboto, ob 9. uri v Bohinjski Bistrici sindikalno prvenstvo radovljiške občine v smučarskih tekih. Ženske bodo tekle na tri in moški na šest kilometrov dolgi progi. Godešić: občni zbor Športnega društva Kondor — Člani Športnega dru- štva Kondor iz Godešiča se bodo danes, v petek, ob 19. uri zbrali na 17. letnem občnem zboru. Pregledali bodo delo v minulem letu. se dogovorili o letošnjih dejavnostih in prireditvah ter izvolili nove člane izvršnega odbora. Na /boru bodo vpisovali tudi noVe člane. — J. Starman Kranjska gora: veleslalom za prvenstvo Slovenije in pokal mesta Jesenic — Občinska zveza smučarskih organizacij Jesenice ter smučarska kluba Je^ senice in Kranjska gora prirejajo v naslednjih dneh na smučišču v Podkorenu tri tekmovanja v veleslalomu. V soboto bo odprto prvenstvo Slovenije za člane in starejše mladince, v nedeljo za članice in starejše mladinke, v ponedeljek pa še odprto prvenstvo za pokal mesta Jesenic. Vsa tekmovanja — veljala bodo tudi za FIS točke — se bodo pričela ob 9.30. Kranj: kegljanje za bogate nagrade — Na kegljišču kranjskega Triglava (pri Zlati ribi) se je včeraj popoldne pričelo kegljanje za bogate praktične nagrade, nadaljevalo pa se bo danes, v petek, od 15. do 22. ure, ter jutri in v nedeljo med 10. in 22. uro. Tekmovanja • se lahko udeleži vsak občan, ki bo za štiri mete odštel 50 dinarjev. Prva nagrada je pol tone premoga, druga avtomobilski gumi za »stoenko«, vrednost vseh ostalih nagrad pa je 30 tisočakov. Tekmovanje prireja Kegljaški klub Triglav z namenom, da zbere nekaj denarja za svojo dejavnost. Cerklje: peti množični tek Gorenjskega odreda — Cerkljanski smučarski teki Gorenjskega odreda, ki so 15. januarja zaradi neugodnih snežnih razmer odpadli, bodo na sporedu jutri, v soboto, s startom ob 9.30 pri zadružnem domu. Pionirji in pionirke ter borci bodo tekli na sedem kilometrov, vsi ostali pa bodo izbirali med tekoma na 25 ali 7 kilometrov dolgi progi. Prijave sprejema prireditelj. Športno društvo Krvavec, še na dan tekmovanja do 8. ure na prireditvenem prostoru. Star-tnina znaša 200 dinarjev. V Cerkljah je vse nared za prvo letošnjo množično tekaško prireditev, številčna udeležba pa bo najboljše plačilo za prizadevne organizatorje in za več kot tristo krajanov, ki sodelujejo pri pripravi smučin. Tržič: športno-kulturna in zabavna prireditev — V okviru prireditev ob sprejemu olimpijskega ognja bo danes, v petek, ob 17. uri v kino dvorani v Tržiču športno-kulturna in zabavna pri reditev, na kateri se bo občinstvu predstavilo tudi vseh sedem olimpijcev iz občine — Albin Novšak, Matevž Lu-kanc, Janko Štefe, Ludvik Dornig, Marjan Pečar, Bojan Križaj in Janez Zibler. V kulturnem in zabavnem delu bodo nastopili pevci kvinteta bratov Zupan, pevski zbor Mladika, trio Andreja Pivka, citraši, pihalni orkester, plesna skupina Mladinskega gledališča, humoristi Borisa Kuburiča in Janez Kikel, ki bo prireditev tudi povezoval. Med posameznimi točkami bodo člani Fotokluba Tržič prikazali diapozitive o nastopih nekdanjih udeležencev olimpijskih iger. Vstopnice za prireditev so že razprodane, zato so se prireditelji dogovorili z radiom Tržič, da bodo skrajšani posnetek predvajali po radiu v nedeljo, 29. januarja, ob 10. uri. Reportažo o dogajanju v dvorani pa bodo objavili v Biltenu,-internem glasilu • tržiške telesnokulturne skupnosti. — J. Kikel Naši športni delavci Zdravko Sajovic: »Bolje nič delati, kot slabo« KRANJ — Člansko moštvo kranjskega Triglava ima v tem delu tekmovanja v medrepubliški hokejski ligi le še ponovnojekmo z ljubljanskim Tivolijem. Če kranjski hokejisti v tej tekmi v Ljubljani zmagajo, se bodo uvrstili med štiri moštva, ki se bodo v izigravanju borila za prvaka v ligi. Do konca novembra je to moštvo pet let treniral profesor telesne kulture na Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju. Leta 1983 je bil Zdravko Sajovic tudi prvi Jugoslovan, ki je na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani diplomiral iz hokeja. Kdaj ste se vključili v hokejske vrste? »Bilo je leta 1969, ko se je v Kranju spet ustanovil hokejski klub Triglav. Od ustanovitve kluba sem za to moštvo odigral tristo tekem, pet let sem bil trener in igralec tega moštva, svojo hokejsko pot pa sem zaključil 30. novembra leta 1983. S Triglavom smo bili v medrepubliški ligi dvakrat prvi in bi se lahko uvrstili v prvo zvezno hokejsko ligo. Vendar so nam okoliščine obakrat preprečile, da bi zaigrali v družbi najboljših jugoslovanskih moštev. V Kranju takrat še ni bilo ledu in deset let smo bili brezdomci, saj smo igrali in trenirali v Ljubljani in na Jesenicah. V teh letih sem bil tudi pomočnik zveznemu trenerju za mladince do dvajset let« Bili ste trener in igralec kluba. Kje so razlogi, da ste že med tekmovanjem zapustili klub? »Razlogov je več. Prišel sem namreč pred problem, ki ga nisem znal rešiti. Zato je bilo bolje, da sem klub zapustil. Moje načelo je: bolje nič delati, kot delati slabo. V klubu je premalo zagnanih ljudi, ki bi dobro delali. Imamo člansko moštvo, mladince, pionirje in pionirsko hokejsko šolo. Kot igralec in trener sem v zadnjem času delal take napake, ki niso bile sprejemljive. V Kranju smo prepozno dobili ledeno ploskev. In po treh letih je na ledu še vedno preveč dela brez priprav.« »Čeprav sem odšel iz kluba, še ni rečeno, da v hokeju ne bom več delal. Prepričan sem tudi, da bo Triglav še deset ali več let ostal v tej druščini. Če se bodo razmere v gorenjskem hokeju popravile, se lahko prerinejo še višje. Toda delati bo treba drugače. V klubu je tudi mlada generacija, mladinci, ki že igrajo za prvo moštvo. Toda to so dijaki srednjih šol in ta generacija bo v novi sezoni že pri vojakih. Zato bo igra še vedno slonela na »starih« igralcih, ki pa so sposobni igrati vidno vlogo v medrepubliški hokejski ligi. In nenazadnje se dobro dela tudi s pionirskim moštvom. Zato ni bojazni, da bi hokej v Kranju propadel. Le delati bo treba naprej in to v boljših -pogojih kot sedaj.« D. Humer Slovenska ženska alpska turneja KRANJ — V ponedeljek se bo na smučiščih Golte za »Pokal Velenja« začela letošnja ženska alpska mednarodna FIS turneja, ki šteje tudi za točke evropskega pokala. Z veleslalomom se bo v torek za »Pokal Unior« turneja nadaljevala na Krvavcu, končala pa se bo v sredo na Ulovki, kjer se bodo tekmovalke v slalomu borile za »Pokal Ljubljane.« Letošnja turneja se začne na Golteh, nadaljuje na Krvavcu in se konča na Ulovki. V dveh slalomih in enem veleslalomu bo nastopilo nad sedemdeset smučark iz petnajst držav. Med njimi bo tudi celotna jugoslovanska ženska vrsta, ki ji bo to hkrati zadnja mednarodna preizkušnja pred olimpijskimi iglami v Sarajevu. Slovenska turneja in nasploh evropski pokal je namenjen predvsem mlajšim tekmovalkam, ki se šele prebijajo v ospredje in si morajc boljšimi FIS točkami izbojevati nejše startne številke. To velja tudi vsa tri tekmovanja pri nas. prireditelji pričakujejo močno mt rodno udeležbo, čeprav bodo manjl zveneča imena ženskega svetovi smučanja. Že pretekle tri slover ženske alpske turneje so pokazale, se je marsikatera tekmovalka, ki zmagala na katerem izmed tekmo\ kmalu prebila tudi med tiste smuč ke, ki že pobirajo točke v svet ženskem pokalu. Med njimi so tudi, goslovanke. Prav gotovo smučarska kluba nja in Triglav iz Kranja ter zveza alpsko smučanje Ljubljane ne bodo < pustili, da bi bila organizacija saj pri tem opravlja izjemno poi no nalogo. -dk TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 27. 1 Počitniški TV spored: 9.00 Čebelko Hlaček - 9.25 A. Lindgren: Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka - 10.00 Zemljepisne posebnosti: Živali, ki jih ni nihče ljubil - 10.50 Dogodivščine rumenega kovčka, sovjetski film - 12.05 E. Peroci: Nina in Ivo — Na oni strani srebrne črte - 17.30 Domači ansambli: Ansambel Oglarji - 18.00 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Turizem — možnost in priložnost, izobraževalna serija - 20.00 D. Butler - V. La-bella - G. Montaldo: Marco Polo, italijanska nadaljevanka - 21.15 Ne prezrite -21.30 Kviz - 22.35 TV dnevnik II - 22.50 Vsi prijazni tujci, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sprehodi s pesnikom, otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Radenci '83 - Plesni orkester RTV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Portret skladatelja Milka Klemena - 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Porota, dokumentarna oddaja - 22.05 Nočni kino: Deževni ljudje, ameriški film SOBOTA, 28.1. 8.10 Poročila - 8.15 Zbis -povodni mož - 8.35 Ciciban, dober dan: Zimske težave -8 50 Meseček, otroška oddaja TV Beograd - 9.20 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb - 9.50 I. Otrin: Pesem giba: Eksperiment - 10.10 Pred izbiro poklica: Poklici v steklarstvu - 10.30 Človek in zemlja: Kozorog - 1. del, španska dokumentarna serija - 10.55 Ljudje in zemlja - ponovitev - 11.55 Gar-miseh: Svetovni pokal v smučanju - smuk za moške, prenos - 15.40 Poročila -15.45 Elektronikove dogodivščine, sovjetska nadaljevanka - 17.00 PJ v košarki -Zadar : Cibona, prenos - v odmoru ... - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarkea: Prikazni iz globin, angleška dokumentarna serija -18.55 Risanke - 20.00 Jezdec na motorju, ameriški film -22.05 Zrcalo tedna - 22.20 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb -23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Ogledalo velikega Ma-gnusa, vzhodnonemški film - 17.00 Zbodba o modrem cvetju, otroška oddaja -17.40 Kože, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavno glasbena oddaja - 20.30 Dokumenti našega časa, feljton -21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka - 22.30 Poezija NEDELJA, 29^ 1. 8.45 Poročila - 8.50 Živ žav, otroška matineja - 9.35 Modro poletje, španska mladinska nanizanka - 10.00 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka - 10.50 Propagandna oddaja - 10.50 Garmisch: Svetovni pokal v smučanju - supervelesla-lom, prenos - 10.30/45 625, oddaja za stik z gledalci - 12.50/13.05 Poročila - 14.10 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete - 19.40 Visok pritisk, glasbena oddaja TV Koper - 15.20 Alpe - Jadran, informativni magazin - 16.05 Poročila - 16.10 Letniki 1960-1970 - 17.15 Športna poročila - 17.30 Denar od doma, ameriški film - 20.00 Prihod olimpijskega ognja v Dubrovnik, prenos - 20.30 G. Mihič: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 21.30 Športni pregled - 22.00 Naši olimpijci: Smučarski tekači, dokumentarna oddaja Oddajniki II. TV mreže: 16.20 Test - 16.35 Glasbeno popoldne - G. Verdi: Travia-ta - 18.25 Zapuščina za prihodnost, dokumentarna serija - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sibirska trilogija -21.05 Včeraj, danes, jutri -21.15 Medigra - 21.25 Nicho-las Nicklebv. angleška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Dokumentarna oddaja - 14.15 Narodna glasba - 14.45 Modro poletje - 15.35 Nedeljsko popoldne - 17.40 Kratka pot do dnevne svetlobe, ameriški film - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Prihod olimpijskega ognja v Dubrovnik - 20.30 Šoferja, TV nad. - 21.30 Športni pregled - 22.00 Praga, potopisna reportaža -22.30 TV dnevnik PONEDELJEK, 30. 1. Počitniški TV spored: 9.00 Čebelko Hlaček - 9.25 Ri- sanka - 9.30 Skrivnostni otok, špansko-francoska serija - 10.25 Mladi virtuozi: Trobenta - 10.40 Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet - 11.35 Kolargol in čudežni kovček, poljski film -12.45 E. Peroci: Nina in Ivo - Kaj je Nina našla - 17.05 Poročila - 17.10 Meseček, otroška serija TV Beograd -17.40 Ideali in dvomi: Denarna morala, izobraževalna oddaja - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo - 18.45 Glasba za mlade - 20.00 Zvonimir Bajsić: Led, monodrama TV Beograd - 21.10 Spoznano, neznano - Sarajevo '84 -22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Vžigalnik, lutkovna predstava - 18.15 Transnacionalne družbe, izobraževalna oddaja 18.45 Glasbeni album -19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 Medigra - 21.15 Borgijci, angleška nadaljevanka - 22.05 Hit meseca (do 22.50) TV Zagreb I. program: 9.15 Zimski spored za dijake: TV koledar, TV vrtec, Arabela, Tišina mlake, Risanka, Poročila - 17.30 Vide-ostrani - 17.40 Poročila -17.45 Vžigalnik - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Hasanaginica, TV drama - 21.20 Izbrani trenutek - 21.25 Zunanjepolitična oddaja - 21.55 En avtor, en film - 22.15 TV dnevnik TOREK, 31.1. Počitniški TV spored: 9.00 Čebelko Hlaček - 9.25 Risanka - 9.30 Skrivnostni otok, špansko-francoska serija - 10.25 Mladi virtuozi: Pozavna - 10.45 Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta - 11.40 Nukije-ve dogodivščine, sovjetski firm - 12.50 E. Peroci: Nina in Ivo - Nina in Ivo in veliko dežnikov - 17.40 Poročila - 17.45 Zbis: Zlati jablani -17.55 Srečanje tamburašev Slovenije - 1. del - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Kratek film: Takšen je bil nekoč šport - češkoslovaški film - 19.00 Knjiga - 20.00 V. Moberg: Raskenovi, švedska nadaljevanka - 21.05 Aktualno": Olimpijska pričakovanja - 22.05 TV dnevnik . II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Želeli ste - poglejte, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Olimpijske bakle, dokumentarno-zaba-vna reportaža - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomeniki revolucije - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Zagrebški sejem jazza 83 TV Zagreb I. program: 9.20 Zimski spored za dijake: TV koledar, Pesmi in zgodbe za vas, Otok Biševo, Risanka, Poročila - 17.30 Vi-deostrani - 17.40 Poročila -17.45 Pisani avtobus - 18 15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Želeli ste - poglejte - J 9.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno-Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnev- nik - 17.45 Kcor hoče, ta Osebni dohodek v ospredju - 20. 45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: Pozejdo-nova pustolovščina, ameriški film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 1.2. Počitniški TV spored: 9.00 Čebelko Hlaček - 9.25 Risanka - 9.30 Skrivnostni otok, francosko-španska serija - 10.25 Mladi virtuozi: Rog - 10.45 Zemljepisne posebnosti: Skrivnosti uma -11.40 Kekčeve ukane, slovenski film - 12.55 E. Peroci: Nina in Ivo - Vanilijev sladoled - 18.05 Poročila -18.10 Ciciban, dober dan: Hej, na sneg - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Sava — reka, ki življenje daje, dokumentarna serija TV Zagreb - 19.10 Risanka - 20.00 Film tedna: Krik ranjenih, indijski film - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Beli kamen, otroška serija - 18.25 Priroda in človek, izobraževalna oddaja - 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Lov za zakladom: Norveška, kviz francoske TV -21.00 Zagrebška panorama - 21.15 Srečanje s profesorjem Pavlom Medakovičem TV Zagreb I. program: 9.20 Zimski spored za dijake: TV koledar, Uganke, Zgodba, Od oljke do olja, Risanka, Poročila - 17.30 Vi-deostrani - 17.40 Poročila -17.45 Beli kamen - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronike občine Varaždin - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmoskop - Štirje malopridneži, ameriški film - 22.30 TV dnevnik Četrtek, 2.2. Počitniški TV spored; Čebelko Hlaček - 9.25 sanka - 9.30 Skri otok, špansko-franco rija - 10.25 Mladi vi Violina - 10.40 Zemlj . posebnosti: Podivjana Ija - 11.30 Nenavadni čuvaj, ameriški film - 12J E. Peroci: Nina in Ivo - h" fotograf (do 13.10) - 17.1 Poročila - 17.50 P. Zid« Utonilo je sonce - Slede«' časa, mladinska nadjdj** vanka - 18.25 Severnopr> morski obzornik -Obramba in zaščita - 20.0* Tednik - 21.05 Diamanti m nebu; angleška dokumes-tarna serija - 21.55 T dnevnik II - 22.10 Reprospr ktiva domače TV drarru kel Staneta Severja - Ange lo Beolco Ruzzante: L* Moscheta Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dat* nik - 17.45 Zbodbe iz Nepr čave - 18.15 Znanost - is.4.; Francoski šanson s CauV rine Sauvage, oddaja - 19 s TV dnevnik - 20.00 Umetr ški večer - J. Gotovac onega sveta - 22.05 ška panorama TV Zagreb I program: 9 20 Zimski spored za ke: TV koledar, Zbirke Buzet, Mali svet, Ris Poročila - 17.30 Video -.17.40 Poročila - 17.45 be iz Nepričave - 18.15 koledar - 18.25 Kronika občine Split - 1845 Francoski šanson s Cathenne Sauvr ge - 19.30 TV dnevnik -on 00 Monitor, politični rar eazin - 21.05 Olimpiada škofi Ss, kviz-22.15 TVdne^ nik . . - PETEK. 27. JANUARJA 1984 KRIŽANKA, BANKA SPOROČA, KINO, NOVO V KINU NAGRADNA KRIŽANKA KINO KKANJ CENTER '■Tu? na?radne križanke z dne 19. januarja: Astarta, Korotan, Amerika, Amin-Tisa, Ail, most, kobra, alt, Santos, RO, buda. Ut, Agrumi, Ani, Tiara, Egk, /^^^aa, nak, Knorr, Ister, Sonia, Asam, preglavica, AA, aktinij/ ^rWhioo 134 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Julka Boga-i^asavska 64,^Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Cveta Gruden, V. Vlahoviča V^anj, 3. nagrado (100 din) prejme Metka Rutar-Piber , Bled, Alpska 1. Nagrado poslali po pošti. --'•e pošljite do 1. februarja do 9. ure na naslov: ČP GLAS Kranj, Moša Pijade 1 oznako — Nagradna križanka. 1. nagrada (250 din), 2. nagrada (150 din) in '^ada (100 din). NOVO V KINU 1 Pohiti, zabava se pričenja je zahodnonemška glasbena komedija, katere glavni junaki so mladostniki s svojimi ljubezenskimi težavami. Tina po šoli služi denar s prodajanjem srečk za tombolo na sejmiščih. Tam spozna fanta Tina, kije kot.nalašč zanjo. Dekle hoče oditi z njim za vedno, a ker zamudi zmenek, odide Tino sam. Takrat pride na svoj račun Robbu, kije vanjo zaljubljen, a Tina ga le izkorišča, da bi našla Tina. Ko Robby to zve, jo seveda zapusti. Čez čas se vsi trije srečajo v Benetkah in zapleti se vendarle srečno končajo. Začetno prizorišče domače kriminalke HALO, TAKSI je mirna Predmestna taksi postaja. Malce razburjenja vnese vanjo nova tak-s'"kk, lepa Ana. Taksist Šuger, nekdanji boksar, sumi, da ga žena va-* 2 Bizmarkom. Najde jo'»na delu«, zato pa možaka ljubimčevi »pri-P*lju okrutno pretepe jo. Šuger začne iskati svojo pravico in pri tem "dkrije umazane posle svojih sovražnikov: Igrajo: Batu Znojmovic, (»rica Popović, Svetlana Bojkovič, Pavle Vujisic in drugi. Glavni junak nemškega filma Hladen kot led je Mike, ki je pusti! ' o m pobegnil od doma. Vendar svobodno življenje m tako razburlji-*'kot je pričakoval, dokler ni srečal striptize te Korine. /1 Mike a kma-}zfipro zaradi »friziranja« nekega motorju Potem ko mu odbijejo ze y-Y> prošnjo za pomilostitev, pobegne, pri tem pa ubije stražarja. ■ Vegovo življenje je zdaj pekel; lovijo ga policaji in plačanci Korinega \^e9Q ljubimca. 21. januarju amer. bari: film MODRA IAGUNA ob 10. uri, amer. buri: srhljivka SAMA VNOCi ob 16.. 18. in 20. uri 28. januarja ual. ban: komedija Rt I) JEZDI \A ZAHOD ob 10. uri, amer. ban: srhljivka SAMA V NOČI ob 16.. 18. in 20. uri, premiera nem. glasb, filma POHITI. ZADAVA ŠE PRIČENJA ob 22. uri 29. januarja slov. ban: mlad. film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 10. uri. amer. ban: srhlj. SAMA V SOČI ob 15.. 17. in 19. uri. premiera franc. bari: erot. filma EMANUELA II - AMIDEVK A ob 21. uri 30. januarja amer. ban: film RJOVENJE ob 10. uri, nem. ban: glasb, film POHITI. ZABAVA SE PRIČENJA ob 16.. 18. in 20. uri 31. januarja angl. ban: akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 10. uri, nem baru. film POHITI. ZABAVA SE PRIČENJA ob 16., 18. in 20. uri 1. februarja amer. bari: pust. film MAŠČEVALE ČLOVEKA PAJKA ob 10. uri. ital. ban: erot. komedija TE H EZ IX O TELO ob 16.. 18. in 20. uri 2. februarja špan. ban: pust. film RODIN HOOD MKOLI NE UMRE ob 10. uri. franc. ban: erot. film EMANUELA 11 — ANTI DEVICA ob 16.. 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 27. januarja amer. barv. film MODRA LAGUNA ob 16. uri, jug. ban: tragikomedija MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 18. in 20. uri 28. januarja ital. barv. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob 16. uri, jug. bani. komedija TESNA KOŽA ob 18. uri, nem. ban: vojni film PODMORNICA ob 20. uri 29. januarja slov. barv. mlad. film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 14. uri. ital. barv. erot. film TEREZ1NO TELO ob 16. uri. amer. ban: komedija HERBIE POTUJE VMONTE CARLO ob 18. uri, premiera amer. barv. filma HLADEN KOT LED ob 20. uri 30. januarja amer. barv. film RJOVENJE ob 10. uri, nem. barv. akcij, film HLADEN KOT LED ob 18. in 20. uri 31. januarja angl. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 16. uri. nem. barv. akcij, film HLADEN KOT LED ob 18. in 20. uri 1. februarja amer. barv. film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 16. un. angl. ban: pust. film FLASH GORDONob 18.'in 20. uri 2. februarja špan. barv. pust. film RO-BIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 16. uri, amer. ban: komedija HERBIE> POTUJE V MONTE CARLO ob 18. in 20. uri TRŽIČ 27. januarja nem. barv. film MED JASTREBI ob 10. uri 28. januarja amer. barv. film MODRA LAGUNA ob 10. uri 16. uri, kanad. barv. srhljivka SREČEN ROJSTNI DAN ob 18. in 20. uri. premiera franc. ban: filma EMANUELA II. - ANTIDEVICA ob 22. uri 29. januarja amer. barv. film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 10. in 15. uri, kanad. barv. srhljivka SREČEN ROJSl'M DAN ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv glasb, filma ROKERJI ob 21. uri 30. januarja amer. barv. film BUCK RO-GERS - VESOLJSKI JUNAK ob 10. in 15.30. amer. barv. glasb. filmROCKERJIob 17. in 19. uri 31. januarja slov. barv. mlad. film UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA ob 10. in 15.30, nem. barv. vojni 'film PODMORNICA ob 17. in 19.15 1. febniarja amer. barv. film RJOVENJE ob 10. in 15.30. amer. ban: film RAJSKA VRATA ob 17. in 19.30 2. febniarja franc. barv. komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 10. in 15.30, jug. barv. komedija TESNA KOŽA ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 27. januarja angl. barv. pust. film FLASH GORDON ob 10. in 16. uri 28. januarja špan. barv. film ROBIN HOOD NIKOLI NE UMRE ob 10. in 16. uri, amer. barv. film ZAKLAD V IZGUBLJENEM AVIONU ob 18. in 20. uri, premiera amer. ban: filma ROCKERJI ob 22. uri 29. januarja amer. barv. pust. film RJOVENJE ob 10. in 15. uri, amer. ban: film ZAKLAD V IZGUBLJENEM AVIONU ob 17. in 19. uri, nem. barv. erot. film LAH-KOŽIVKA ob 21. un 30. januarja amer. ban: film MAŠČEVANJE ČLOVEKA PAJKA ob 10. in 16. uri. meh. barv. erot. komedija LAHKOŽIVKA ob 18. in 20. uri 31. januarja ital. ban: film BUD JEZDI \A ZAHOD ob 10. in 16. uri 1. februarja angl. barv. pust. film CESTNI BOJEVNIK ob 10. in 16. uri. amer. ban: filmROCKERJIob 18. uri, jug. ban: komedija TESNA KOŽA ob 20. uri 2. febniarja nem. barv. film OLD FIRE-HAND ob 10. in 16. uri, amer. ban: film ROCKERJI ob 18. in 20. uri DUPLICA 28. januarja nem. barv. akcij, film HLADEN KOT LED ob 20. uri 29. januarja angl. ban: film FLASH GORDON ob 15. uri. jug. ban: komedija TESNA KOŽA ob 17. in 19. uri I. febniarja franc. barv. erot. film EMA-NUEIA II - ANTIDEVICA ob 20. uri r MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! 2. februarju jui/l. bari: krmi. film HALO. TAM ob 20. uri JESENICE RADIO 27. januarja nem. ban: film OLD FIRF-IIAND ob 10. uri. angl. bari: krim. film ZLO POD SONCEM ob 17. ,n 19. uri. premieru franc bari: erot. filmu FMANIFIA 11 - ANTIDEVICA ob 21. uri 28. januarja amer. ban: film BUCK RO-GERS - VESOLJSKI JUNAK ob 10. uri. amer. ban: krim. film S. H E. — ONA TO DEIA BOLJŠE ob 15. uri. angl. ban: krim. film ZLO POD SONCEM ob 17. in 19. uri 29. januarja amer. ban:-film TA ČUDOVITA BITJA ob 10. uri, jug. bari: krim. film HALO. TAX1 ob 17. in 19. un, 30. januarja amer. ban: film MODRA LAGUNA ob 10. uri, amer. ban: prof. komedija C H ARU F. IX \\AXDY - KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST ob 17. in 19. uri 31. januarja franc. ban: komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 10. uri. amer. ban: akcij, film ZAKIAD V IZGl BIJENEM AVIONU ob 17. in 19. uri 1. februarja amer. ban: risani film ZAJČEK DOLGOUH1 - NA MAH DVE MUHI ob 10. uri. angl. ban: film ZAKLAD V IZGUBLJENEM AVIOXU ob 17. in 19. uri 2. februarja nem. jug. ban: film MED JASTREBI ob 10. uri, amer. ban: film ZAKLAD V IZGUBIJENEM AVIONU ob 18. in 20. uri JESENICE PLAVŽ 27. januarja nem. barv. film OLD FIRE-HAND ob 16. uri. jug. ban: film HALO TAKI ob 18. in 20. uri 28. januarja amer. barv. film BUCK RO-GERS - VESOUSKl JUNAK ob 16. uri, jug. barv. krim. film HALO. TAKI ob 18. in 20. uri 29. januarja amer. barv. dokum. film TA ČUDOVITA BITJA ob 16. uri. angl. ban: krim. film ZLO POD SONCEM ob 18. in 20. uri 30. januarja amer. ban: film MODRA LAGUNA ob 16. uri, jug. ban: film MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 18. in 20..uri 31. januarja franc. ban: komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 16. uri, amer. ban: film RAJSKA VRATA ob 17.45 in 20. uri L februarja amer. barv. risani film ZAJČEK DOLGOUHI — NA MAH DVE MUHI ob 16. uri KRANJSKA GORA 27. januarja amer. ban: komedija HERBIE POTUJE V MONTE CARLO ob 17. uri 28. januarja amer. ban: film RAJSKA VRATA ob 19. uri 31. januarja amer. ban: film SAMA V NOČI ob 19. uri DOVJE . 29. januarja nem.-jug. ban: film MED -JASTREBI ob 16. uri. amer. ban: srhljivka LABORATORIJ ZLOČINA ob 19. un 2. febniarja angl. ban: krim. film ZLO POD SONCEM ob 19. uri ŠKOFJA LOKA SORA 27. januarja amer. akcij, film BEŽI ANGEL, BEŽI ob 18. in 20. un 28. januarja amer. komediju NORA VOJNA BRATOV MARX ob 10. uri tn 16. uri. ital. uvunt. film ŠERIF V DOLINI XIIA ob 18. in 20. uri 29. januarja ital. avant. film ŠERIF V DOLINI NIIA ob 18. in 20. uri 3L januarja in 1. februarja amer. erot. film TELESNA STRAST ob 18. in 20. un 2. februarja jap. erot. film LADY CHAT-TF.RI.FY IZ TOKIA ob 18. m 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 27. januarja amer. komedija NORA VOJ-XA BRATOV MARK ob 18. uri. ital. komedija ŠERIF V DOLINI NIIA ob 20. uri 28. januarja amer. akcij. filmiBEŽI A\-GEL. BEŽI ob 20. uri 29. januarja meh. krim. film PODGANE NA ASFALTU ob 18. in 20. uri 1. februarja amer. akcij, film AGE:NTŠT 1. LJUBI IX UBIJA ob 20. uri POLJANE 27. januarja meh. krim. film PODGAXF NA ASFALTU ob 19. uri 29. januarja amer. komedija NORA VOJNA BRATOV MARK ob 15. uri. amer. akcij, film AGENT ŠT. 1 UUBl IX UBIJA ob 17. uri 31. januarja jap. erot. film IADV CHAT-TERLEV IZ TOKIA ob 19. uri RADOVUICA 27. januarja slov. film VESNA ob 18. uri. jug. ban: film VARIOU\ VERA ob 20. un 28. januarja amer. ban: film MESTNI KAVBOJ ob 18. un, hongk. ban: film GROMOVITI TIGER ob 20.'uri 29. januarja amer. ban: film MESTNI KAVBOJ ob 16. uri. hongk. barv. film GROMOVITI TIGER ob 18. un, amer. ban: film PORKIS ob 20. uri 30. in 31. januarja jug. ban: film VARI OLA VERA ob 20. uri 1. febniarja hongk. ban: film GROMOVITI TIGER ob 20. un. 2. febniarja amer. barv. akcij, film DOLINA SMRTI ob 20. uri BLED 27. januarja nem. ban: film BRUNHIL-DA IN KRINHILDA ob 20. uri 28. januarja angl. barv. film RAZBITO OGLEDALO ob 18. uri. nem. ban: film BRUNHILDA IN KRINHILDA ob 20. uri 29. januarja amer. ban: film NOSTRA-DAMUS — ČLOVEK KI JE VIDEL BODOČNOST ob 16. uri, nem. ban: film BRUNHILDA IN KRINHILDA ob 18. uri. amer. ban: film FRANCOSKE RAZGLEDNICE ob 20. uri 30. januarja amer. ban: film MESTNI KAVBOJ ob 20. uri 31. januarja jug. barv. film VARIOLA VERA ob 20. uri • /. februarja SESTAVLJENI PROGRAM RISANIH FILMOV ob 18. uri, amer. barv. film PORKIS ob 20. uri 2. februarja hongk. ban: film GROMOVITI TIGER ob 20. uri BOHINJ 28. januarja amer. barv. film FRANCOSKE RAZGLEDNICE ob 18. uri amer. ban: film NOSTRADAMUS - ČLOVEK KI JE VIDEL BODOČNOST ob 20. uri 29. januarja angl. ban: krim. film RAZBITO OGLEDALO ob 18. in 20. uri 2. februarja SFSTAVIJENI PROGRAM RISANIH FILMOV ob 18. uri. amer. barv. film PORKIS ob 20. uri Zaokroževanje pri vplačilih in izplačilih V Urad. listu SFRJ z dne 4. novembra 1983 je bil objavljen Zakon o spremembah zakona o izdaji novih bankovcev in kovancev, ki se je v praksi pričel uveljavljati s 1. januarjem 1984. Vsebina zakona govori o zaokroževanju vseh končnih obračunov ter gotovinskih in virmanskih izplačilnih nalogov, kot so izplačilni seznami osebnih dohodkov, fakture, skupni znesek porabe, skupni znesek iztržka, obračuni obresti in drugo. Zaokroževati je potrebno po naslednjem razponu v parah: • od 1 do 24 par na 0 par • od 25 do 49 par na 50 par • od 51 do 74 par na 50 par • od 75 do 100 par na 100 par (1 dinar) Kakšne spremembe so torej nastale po sprejetju zakona? Vsa vplačila in izplačila po hranilnih vlogah, tekočih računih, žiro računih, deviznih računih in v gotovini pri okencih, morajo biti zaokrožena na 00 in 50 par. Prav tako morajo biti zaokrožena vsa vplačila po posameznih vrstah posojil (potrošniška, stanovanjska in druga). Poudariti kaže še, da morajo biti vsi obroki posameznih potrošniških posojil zaokroženi in ne samo končni znesek po seznamu posojil. Enako velja tudi za nakazovanje osebnih dohodkov organizacij združenega dela, ki nakazujejo OD svojih delavcev na hranilne knjižice ali tekoče račune: zaokrožiti morajo vsak posamezni znesek na 00 ali 50 par in ne samo skupnega seštevka. Elektronski računalniški center LB, Združene banke bo izvršil parsko izravnavo v smislu zakona za vse trajne naloge, s katerimi so občani pooblastili banko za poravnavo svojih finančnih obveznosti (za plačilo elektrike, telefonskih stroškov, naročnine RTV ali časopisov in podobno). V Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske posebej poudarjajo, da so vsi kovanci še vedno zakonito plačilno sredstvo, torej v veljavi, do preklica. Umik kovancev iz obtoka pa bo potekal postopoma in daljši čas. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske GLAS 12. STRAN OGLASI PETEK, 27. JANUARJA 1984 IZBR4LI SOZMflS Zares veliko izbiro ženskih in dekliških bluz iz flanele imajo v TINCI (tovarniška trgovina VEZENINE na Bledu). Bluze so z modno vezenimi dodatki, v pastelnih barvah, kot so opečna, lila, roza in modra. Cene se gibljejo od 920.— do 1227.— din. kovinotehna V blagovnici FUŽINA R na Jesenicah smo opazili, da poleg brivnikov ISKRA BRAUN prodajajo tudi rezervne mrežice, kot zanimivost pa naj povemo tudi to. da imajo za nekatere posamezne vrste tudi ohišja, pa še poceni so. Cena brivnika je 4177,65 din, mrežice so od 710 do 876 din, ohišje pa stane od 100.40 do 154.00 din. KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Delavski svet razpisuje dela in naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualnega poslovodnega organaje lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih, — da je moralno politično neoporečen in da se zavzema za razvijanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, — da izpolnjuje pogoje(predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini. 2. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA (organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju) 3. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA (organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju) Poleg zakonskih pogojev se za sklenitev delovnega razmerja od kandidata še zahteva: pod 2. — da ima visoko izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — da ima višjo izobrazbo strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih, — da je moralno politično neoporečen in da se zavzema za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, — da izpolnjuje druge pogoje, predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini pod 3. — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu, — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu, — da je moralno politično neoporečen in da se zavzema za razvijanje samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov, — da izpolnjuje druge pogoje,predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini. Delavci pod točko 1., 2. in 3. se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Poskusno delo je 3 mesece. Komisija za delovna razmerja KOP Kranj objavlja oglas za opravljanje del in nalog za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 4. OPRAVIJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL - 4 KV delavci 5. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL — 2 PK delavca 6. OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V KOTLARNI - KURJAČ -VZDRŽEVALEC NIZKOTLACNIH NAPRAV — 1 delavec Kandidat mora za opravljanje del in nalog poleg splošnih pogojev(določe-nih z zakonom,izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 4. — da ima končano poklicno šolo ključavničarske smeri, pod 5. — da ima nepopolno poklicno šolo ustrezne smeri ali osemletko in 1 .leto delovnih izkušenj kot ključavničar, pod 6. — da ima poklicno šolo kovinske smeri in opravljen tečaj za kurjača nizkotlačnih kotelnih naprav. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela, kandidati za dela in naloge pod 1., 2. in 3. pošljejo v /.aorti ovojnk-i z oznako »za razpisno komisijo« L, 2. in 3., in kandidati, za dela in naloge pod 4., 5. in 6. brez o?nake v 8 dneh po objavi na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27, Kranj. Kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. ALPETOUR ALPETOUR DO CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL Kranj, Ljubljanska 22 OBVESTILO Obveščamo vse uporabnike naših storitev, da je zaradi obnove servisa vhod za tehnične preglede in avtomatsko avtopralnico sedaj z Zasavske ceste (cesta na Orehek). Se priporočamo! CARTRANS f * f»ud«.s»' > 0 ,co" Slovenska turistična agencija z menjalnico A-9020 KLAGENFURT/ CELOVEC, Paulitschgasse 7 tel.: (04222) 51 26 80, 51 28 25, telex: 042-2787 Istit Odprto od 9.—18. ure, v sobotah od 9.—12. ure. UGODNA MENJAVA! Najboljši naslov za organizacijo vašega zimskega oddiha v Avstriji. 3B KOVINAR JESENICE Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinska predelava v sestavi Komunalnega podjetja KOVINAR JESENICE • razpisuje dela in naloge I. VODENJA TEHNOLOŠKEGA PROCESA IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI za mandatno dobo štirih let Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da so uspešno zaključili višjo šolo strojne smeri, 2. da imajo 2 leti delovnih izkušenj v stroki, in objavlja dela in naloge II. ELEKTRIKARJA — VZDRŽEVALCA za dva delavca Pogoji: — zaključena elektrotehnična šola smer šibki tok, — 1 leto delovnih izkušenj v stroki. Kandidati naj pošljejo prijave za razpis pod I. na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, TOZD Kovinska predelava z oznako »za razpis« s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh od dneva objave razpisa in na oglas pod II. na isti naslov v roku 8 dni po objavi oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dneva sprejetega sklepa. ALPETOUR D0 CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL Kranj, Ljubljanska 22 Ponovno imamo na zalogi uvožen material za notranjo in zunanjo zaščito vašega avtomobila! GARANCIJA TRI LETA — KONKURENČNE CENE Priporočamo se tudi za ostale servisne storitve! GOZDNO GOSPOOARSTV«. TOZD Gozdarstvo Pokljuka n. sub. o. Bled, Triglavska 47 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — diplomiran gozdarski inženir, opravljen strokovni izpit ter 3 leta delovnih izkušenj v gozdarski operativi in načrtovanju. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi tega oglasa na naslov TOZD Gozdarstvo Pokljuka, 64260 Bled, Triglavska 47. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. , ALPETOUR Hoteli Bohinj Komisija za delovna razmerja Objavlja prosta dela in naloge VODJE OBRATOV V BOHINJSKI BISTRICI (za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 3 mesece) Pogoji: — srednja strokovna izobrazba (gostinska smer) in 5 let de lovnih izkušenj pri voden-, gostinskih obratov, znan c dveh tujih jezikov Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili na naslov Alpe-tour, Hoteli Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končai zbiranju ponudb. KRAJEVNA SKUPNOST GORICE Razpisuje delovno mesto OSKRBNIKA Doma 28. junij, Gorice 21. Delo predvsem obsega: — skrb za stavbo 28. junij« Gorice 21, — skrb za prostore v tej stavbi, — vzdrževanje stikov z u rabniki prostorov v stavbi, — druga opravila, ki navedena v pogodbi. Delo je za nekaj ur meseci Prijave sprejema Svet Gorice, do zasedbe delovnega mesta. ELEKTRO GORENJSKA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIC\T ENERGIJE n. sub. o. Kranj. JLA6 TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, n. sub. o. Kranj, Stara cesta 3 Komisija za delovna razme objavlja prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE STIKALNlCARSKIH DEL v HE do 1 MW (2 delavca) Pogoji: — delovodska sola elektre stroke — jaki tok. — 3 leta delovnih izkušenj 2. OPRAVLJANJE STIKALNlCARSKIH DEL v HE nad 1 MW (1 delavec) Pogoj: — elektro tehnik za jaki tok — 4 leta delovnih izkušenj 3 IZVAJANJE ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DFl IN VARJENJE (1 delavec) Pogoj: , . — poklicna šola kovinske stroke, . — 5 let delovnih izkušenj. Z delavci pod L, 2. in 3 bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili ojr polnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh poobja« na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi k» misije. PETEK, 27. JANUARJA 1984 OBVESTILA, OBJAVE DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Osnovna šola za odrasle pri Delavski univerzi vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole. Prijavi za vpis je treba priložiti spričevalo o zadnjem končanem razredu, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Šolanje je brezplačno. Pouk je organiziran 4-krat tedensko v popoldanskem času. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali v dopoldanskem času. Sprejema prijave za izobraževanje v izvenšolskih oblikah: — tečaj strojepisja, — tečaj blagajniškega poslovanja — tečaj knjigovodstva — tečaj za vodenje poslovnih knjig — tečaj skladiščnega poslovanja — tečaj za upravljalce naprav za centralno ogrevanje — tečaj stenografije — tečaj tehniškega risanja. Prijave za vpis v tečaje bomo sprejemali do 5. februarja 1984 vsak dokumentacijo z opisom dosedanjega dela in prakse ter pro-g** razvoja zadruge in kooperacije na naslov Kmetijska zadruga Prešernova 11, razpisna komisija, j^ftvni rok za razpisana dela in naloge je 15 dni po objavi razpisa. O ^okatih razpisa bomb kandidate obvestili v 30 dneh po izteku raz- Komisija za delovna razmerja v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih in sklepom zadružnega sveta objavlja naslednja prosta dela in naloge L KVALIFICIRANEGA VRTNARJA Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim rokom. Pogoji: — poklicna šola vrtnarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj 2. KVALIFICIRANEGA VRTNARJA Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas za dobo 10 mesecev s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim rokom. Pogoji: — poklicna šola vrtnarske smeri. 3. POSPEŠEVALCA KMETIJSKE PROIZVODNJE Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas za dobo 9 mesecev s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim rokom. Pogoji: — inženir agronom. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA Kranj Zadružni svet razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TZO ^"didati naj poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, i zpol-Se naslednje pogoje: visoka ali višja strokovna izobrazba kmetijske, veterinarske ali x ^onomsko-komercialne smeri, x 5 let delovnih izkušenj, poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz rezultatov dosedanjega dela. Rjaveč bo izbran za opravljanje nalog poslovodnega organa za štirih let. skidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju ^pisnih pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska fVtijska zadruga, Jezerska 41, Kranj. ^rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po oprali izbiri. iS KRANJ KOKRA Trgovska DO Kranj, n. sol. o., Poštna ulica 1 Objavlja za potrebe TOZD Veleblagovnica Globus, n. sub. o. Kranj, prosta dela in naloge: 1. NADZORNIKA V PRODAJI (eno mesto) 2. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE (dve mesti) 3. VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA (eno mesto) Posebni pogoji: pod 1. — srednja šola upravnih delavcev ali druge ustrezne šole, — tri leta delovnih izkušenj na izobrazbo, vestnost in poštenost, pod 2. — šola za prodajalce tehnične stroke ali prodajalec tekstil-no-galanterijskege stroke, — delo je zaradi težavnosti primerno za moške. pod 3. — priučen delavec Vloge oddajte v 8 dneh po objavi. Prijavljeni boste o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1 Objavlja prosta dela in naloge V DS SKUPNE SLUŽBE OPRAVLJANJE PRAVNIH ZADEV - 1 delavec Pogoj: — diplomirani pravnik s sodnim in odvetniškim izpitom, 4 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, v TOZD KOMUNALA b. o. OPRAVUANJE INVESTICIJSKIH POSLOV - 1 delavec. Pogoj: — visoka ali višja izobrazba gradbene ali komunalne smeri in najmanj tri oziroma pet let delovnih izkušenj, — dopolnilna znanja — strokovni izpit, poskusno delo tri mesece, — delo se združuje za nedoločen čas. v TOZD OPEKARNE b. o. * VK KLJUČAVNIČARJA - VZDRŽEVALCA - 2 delavca Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke, najmanj dve leti delovnih izkušenj ter dopolnilna znanja na obdelovalnih strojih ali z znanjem vseh vrst varjenja, delo se združuje za nedoločen čas s tromesečnim poskusnim delom Kandidati naj pošljejo vloge na naslov KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja, ustrezne TOZD/DSSS, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. Rok za prijave je 8 dni od dneva objave. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBINEC Kranj SGP GRADBINEC Odbor za delovna razmerja Delovne skupnosti družbeni standard Jesenice razpisuje naslednje delovne naloge in opravila: 2 KV KUHARIC za kuhinjo v Kranju Pogoji: — poklicna šola — gostinska smer in 2 leti delovnih izkušenj, in — 2 DELAVKI v kuhinji v Kranju — SNAŽILKO za samski dom v Kranju — SNAŽILKO za samski dom v Tržiču Pogoji: — nepopolna osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pismene prijave z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec, Kranj, Kadrovsko izobraževalni oddelek, izpostava Jesenice, Titova 16. ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, n.sub.o. Lesce, Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE IZMENE ALI.MANJŠEGA OBRATA Pogoji: — KV slaščičar z dokončano delovodsko šolo živilske smeri, 2 leti delovnih izkušenj. 2. SLAŠČIČARJA I. Pogoj: — KV slaščičar, eno leto delovnih izkušenj. 3. TOČENJE PIJAČ IN NAPITKOV TER PRODAJA BLAGA Pogoj: — poklicna šola trgovske ali gostinske smeri, — eno leto delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek pod 1.« 22.000 din, pod 2. in 3. pa 17.500 din. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, Rožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. DEŽURNI VETERINARJI DEŽURNI VETERINARJI od 27. 1. do 3.2. 1984 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel. 25-779 ali 22-781, od 22. do 6. ure pa tel. 22-994 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3a, tel.: 74-629 OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za delo v Zdravstveni postaji v Gorenji vasi. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. OD po pravilniku. Kandidatke naj prijave pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka. O izbiri bomo kandidatke obvestili v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Osnovna šola STANE ŽAGAR Kranj Svet osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — PU ali P Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite.na naslov Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka. KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA - MESTO KRAJEVNA SKUPNOST KAMNITNIK Svet KS Škofja Loka — mesto in svet KS Kamnitnik ponovno razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI s polnim delovnim časom Pogoji: — višja izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, — aktiven v družbenopolitičnem življenju. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 30 dneh po objavi na naslov Strokovna služba KS mesta Škofja Loka, Mestni trg 38, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. O LAS 14. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 27. JANUARJA 19» Ljubečna Celje izotal termoizolacijski pc tel.: (063) 25-80C MALI OGLASI tel.:27-960 PRODAM Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 16, Podnurt ItJlSfi PRIKOLICO kiper, slamoro/.nico. sod za gnojevko, krompir /.a krmo prodam. Telefon 70-497 745 Prodam zelo dobro ohranjeno moško in žensko KOLO. JLA 27. Kranj, tel.: 27-566 ' 746 Poceni prodam 3 leta star črnobel TELEVIZOR in svetlo modro dolgo POROČNO OBLEKO št. 40. Telefon 064-61-716 751 Prodam trda DRVA v »klaftrah«. La-hovče 21. Cerklje 1 789 Poceni prodam gradbeno BARAKO 4 x 4 m, primerno za brunarico. Ogled na Lancovem 50, Rajhurd, Radovljica 790 Prodam 8 tednov starega BIKCA, primernega za zakol ali rejo. Franc Potočnik, Nemilje 6, Zg. Besnica 791 10 metrov bukovih DRV prodam. Teran, Bistrica 1, Duplje 792 Prodam POSTE I JO in JOGI. Trebu-šak, Stara cesta 11 a, Kranj 793 OJAČEVALEC za klaviature ali orgle leslie elka prodam za 3,5 M. Tel. (064124-233 794 Prodam otroški VOZIČEK, STAJICO, KOŠ in kupim DRSALKE in SMUČI S ČEVLJI št. 33. Tel. 49-168 795 Prodam smrekove deske — PLOHE, 5 m' in ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Jagodic. Zgo.ša 46, Begunje 796 Prodam CO aparat 300 MIG MAG. Naslov v oglasnem oddelku 797 Prodam 6 tednov starega TELETA za zakol ali nadaljno rejo. Glinje 3, Cerklje 798 Prodam več železnih SANK. Dolenc, Gasilska 16, Kranj, Stražišče 799 Prodam PRAŠIČA za zakol. Jama 33 800 Prodam otroški ŠPORTNI VOZI-' ČEK. Voljka Vlahoviča 4, stanovanje VIII, Kranj. Vahid Kalabič 801 Prodam 6 tednov starega BIKCA. Velesovo 24, Cerklje 802 Prodam TELETA za zakol. Kurirska pot 29, Kranj 803 Prodam 6 tednov starega BIKCA za rejo. Prebačevo 19, Kranj 804 Prodam staro poslikano SKRINJO in semenski KROMPIR igor. Olševek 22, Preddvor 805 Prodam starejši TV — COLOR gorenje, telefon popoldan od 17. do 18. ure 28-838, Potočnik 806 Poceni prodam novo PLINSKO PEČ. Ogled vsak dan. Piponič, Staneta Žagarja 37, Radovljica 807 Prodam 5.41 g ZLATA za zobe po 1.800 din. Peternel, Planina 22, Kranj šoe Prodam barvni TELEVIZOR leopta, FOTO aparat atlex 4 s flešem, Šorlije-va 29, stanovanje 16, Kranj 809 Prodam TELICO s teletom. Podbrez-je 31, Duplje 810 Prodam TRAKTOR pasqali, 18 KS, star 2 leti, cena 22 M, in VITLO, cena 4,5 M. Naslov v oglasnem oddelku 811 Prodam AVTO RADIO stereo s kasetami, znamke filips. Telefon 41-149 812 Prodam HARMONIKO melodija, 80 basno. Tel. 45-129 813 Prodam GAJBICE za krompir in sadje ter borov NAPUŠČ. Koželj, Tupali-če 59, Preddvor 814 Prodam suha hrastova DRVA in kupim motorno ŽAGO husqarno 162 SG. Tel.: 45-368 815 Prodam KRAVO po izbiri ali TELICO. staro 1 leto. Janko Mulej. Gostilna, Sp. Lipnica 27 816 Poceni prodam POHIŠTVO za dnevno sobo in starejšo spalnico. Bobovek 10, Kranj — zgoraj 833 Dve zimski GUMI'155/13 Tigar ugodno prodam. Kokalj, Nazorjeva 8, Kranj, tel.: 22-946 834 Prodam pocinkane CEVI pokoolske za vodo. Zg. Brnik 132. Dobnikar Franc 9^7 Prodam OMARO. Ogled v soboto popoldan. Česen, Nazorjeva 12, Kranj 978 Prodam zastekleno OKNO z roleto, 140 x 120 in dele za ZASTAVO 750. Dol-movič Anton, Žiganja vas 44, Tržič 979 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tenetiše 28 980 Ugpdno prodam 40 kv. m KLINKER PLOŠČIC (25 kv m večjih in 15 kv. m manjših). Mlakar. Britof 128, Kranj 981 Prodam smučarski KOMBINEZON za 12 let, PANCERJEjšt. 35 in DRSALKE št. 35 ter staro kmečko PEČ. Pan-gerščica 7 982 Ugodno prodam dobro ohranjen barvni TELEVIZOR GRAETZ. Cena 3 M. "Kličite na tel. 50-150 int. 293 po 15. uri 983 Prodam novo BANJO in VRTALNI STROJ »štemarca«. Tel. 24-629 984 Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri. Valančič, Pšpvo-10, Kranj 985 Prodam PLJVMOFLEKS CEVI za centralno izolacijo — 50% ceneje. Za-vec Ludvik, Hrastje 39, Kranj 986 Ugodno prodam SPALNICO. Šk. Loka, Frankovo naselje 44, IV. nadstrop-je, stanovanje 25, popoldan. 864 Ugodno prodam SPALNICO. Šk. Loka Frankovo naselje 44, IV. nadstropje, stanovanje 25, popoldan »64 Ugodno prodam več MORSKIH PRAŠIČKOV. Peter Doli nar. Krize 3^ Prodam PRAŠIČA za zakol. Britof 315. Kranj Prodam dobro ohranjene moške PANCERJE. Ljubljanska 27. Kranj 917 Prodam semenski KROMPIR Igor. Praše 2 918 Prodam PSIČKO (nemški ovčar), Anton Bokalj, Polica 18, Naklo 863 HARMONIKO Standard 120 basno, 11x4 registra, prodam za 4 M. Marko Babic, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 864 Prodam raztegljiv KAVČ za dve osebi. Gašperšič, T. Vidmarja 10, Kranj 865 Prodam stroj »HILTI« (štemanje, vr-. tanje). Sp. Veterno 3, Senično, Tržič 866 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Dorfarje 32, Žabnica 867 Prodam 10 dni starega BIKCA. Pod-brezje 54' 868 HLADILNIK Gorenje, 170 litrski prodam. Telefon 24-509 • 869 Prodam 6 tednov stare PSE — jazbečarje. Tel. 47-367 870 Prodam barvni TELEVIZOR Philips, pisalni STROJ in zimske GUME 165x13 (2 kom) ter 145x13 (2 kom). Tel. 22-497 871 Prodam MOLZNI STROJ Impulsa — nemški, nerabljen. Ogled popoldan. Sp. Brnik 45, Cerklje 872 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 25, Cerklje 873 Prodam KOSILNICO Bertolini, 110 širine, imam tudi sedež in brusilnik, zelo dobro ohranjeno. Pintar, Zg. Sori-ca 2 874 Prodam žepni programski RAČUNALNIK TI 51 III. Britof 16, Kranj 875 Poceni prodam krzneni PLAŠČ za močnejšo postavo, Hrastje 1, tel.: 26-212 876 Prodam mlado OVCO z dvema ja-gnjetoma. Koselj Angela, Doslovce 5, Žirovnica 877 Poceni prodam raztegljiv dvosed. Tel.: 26-835 878 Prodam 5 dni starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Struževo 12, Kranj 879 Prodam ZLATO za zobe, 10 g. Šifra »Zlato« v 880 2 meseca brejo TELICO prodam. Puštal 19, Škofja Loka 881 Prodam polovico BIKA za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku. 882 Prodam nov barvni TELEVIZOR Iskra. Naslov v oglasnem oddelku. 883 Prodam PRAŠIČA za zakol. Na^. stran, Trata 4, Cerklje 884 Prodam PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, za zakol, ter TELEVIZOR črnobel ER Niš. Strahinj 65, Naklo 885 Prodam 2 TELICI simentalki, težki 450 kg in 140 kg. Predoslje 1 886 Ugodno prodam 3 KW termoakumu-lacijsko PEČ. Markezič, Kebetova 20, Kranj 887 Prodam TERVOL, debeline 10 cm, za izolacijo, schiedel dimnik z zračnikom in tuljavo. Tel. 23-220 888 Prodam dve mladi KOBILICI in KRAVO po izbiri. Dvorje 44, Cerklje 889 Prodam 5 tednov starega TELIČKA simentalca. Zg. Brnik 44, Cerklje 890 Prodam 7 tednov staro teličko si-mentalko, od dobre mlekarice. Lahov-če 33, Cerklje 891 Prodam 2 novi zimski GUMI — Sava, za zastavo 101, tel. 28-915 od 16. do 18. ure 892 Prodam 2 novi zimski GUMI 165 — 13 radial tubeles supergrif. Kožuh, Re-ševa 2 b, Kranj, tel.: 26-694 893 Prodam GORILEC CTC in 2 kovinski CISTERNI po 2100 1, vse tovarniško novo, Tenetiše 32, tel. 27-871 894 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šenčur, Pipanova 58 895 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejo-sti. Zg. Lom, Grahovče 14, Tržič 896 Prodam KRAVO po četrtem teletu. Janez Marenk, Dražgoše 47, Železniki 897 CR SMUČI 195 cm z okovjem THUN-DER prodam. Tel.: 70-227 898 Prodam brejo TELICO. Rakovec Marija, Zg. Besnica 33 899 Prodam 80-litrski HLADILNIK Obo-din. Tel. 064-60-806 900 Prodam BIKCA, starega 3 tedne. Podbrezje 75 901 Prodam PRAŠIČE do 150 kg težke. Ogled vsak dan. Log Ivana Krivca 10, Baza, Jesenice 902 Ugodno prodam SMUČI z okovjem, dolge 205 cm. Tel.: 28-792 903 Prodam popolnoma nov stereo kasetni AVTO-RADIO. Tel. 50-739 904 Prodam dobro pašno KRAVO simen-talko s teletom ali zamenjam za brejo 4 — 6 mesecev. Poljšica 13, Zg.Corje 905 Ugodno prodam 3 kub. m COI^ARIC in kmečko PEČ. Tel. 26-1Ž1 od 20. ure dalje. 9°6 SMUČI RC 03. 185 ter CR 805, 175 z vezmi look 77 C in ženske DRSALKE 36/37 ugodno prodam. Tel. 25-497 907 Ugodno prodam električno MAR-JANCO in KRZNO za jakno. Tel. 23-367 9°8 KARLO' BESCI - NAKLADALEC EC 4 prodam. Rakovec Franc, Notranje gorice 83 909 Prodam APARAT točkastega varjenja z DELOVNIM PULTOM in elektronsko regulacijo. Tel. 28-144 910 Prodam nov POMIVALNI STROJ Iskra. Tel. 50-449 *,911 Prodam otroški globok VOZIČEK. Tel. 25-377 912 Prodam globok otroški VOZIČEK. Smokuč 12 913 Prodam smučarske ČEVLJE KR-NOS, velikost' 7 in SMUČI RC 05, 180 cm, malo rabljeno, brez okovja. Matjaž Rakovnik, Breznica 63, Žirovni- Q14 ca i Odkupujemo SMREKOV IN BOROV žagan LES, 48 in 24 mm. Informacije na tel. 064-50-440 int. 214. OJAČEVALEC 2 x 50 W po ceni 1.5 M prodam. Tel. 28-039 817 Prodam 6 mesecev starega BIKCA. Hraše 30, Lesce 818 Prodam 2 KRAVI pO telitvi. Ribno 19, Bled 819 Prodam skoraj novo KOTNO sedežno GARNITURO. Ogled po 16. uri popoldan. Klemene Janez, Lojzeta Hro-vuta 7, Planina II, Kranj 820 Prodam nove alpske in tekaške SMUČI, 2 m dolge. Knavs, Smokuč 41, Žirovnica 821 Prodam 100 kv. m. gradbenih ELEMENTOV in PUNTE, 450 kg ŽELEZA 0 14 in garažna VRATA. Gaberščak Branka, Podhom 44 a, Zg. Gorje. Ogled v popoldanskem času 822 Ugodno prodam OPREMO za dnevno sobo, staro leto in pol (omara, kavč, 2 fotelja, miza in mali stolček). Mlaka pri Kranju 12, ali na tel. 22-221 int. 26-83, Bogdan Jurajevčič 823 Ugodno prodam KAVČ. Tel. 21-078 824 Prodam skoraj novo otroško STAJICO. Tel. 27-218, Kranj 825 Prodam PRAŠIČE težke od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur 826 Zaradi selitve ugodno prodam 2 leti star kiipersbusch štedilnik (dobro peče) in oddam zastonj staro pohištvo. Ogled v soboto od 10. do 15. ure, Žabnica 52 827 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Jama 32, tel. 40-156, pri Mavčičah 828 BAS OJAČEVALEC MAESTRO 100 W in BAS KITARO prodam. Tel. 28-861 int. 27-69 829 Prodam KRAVO simentalko, drugo tele in 100 BUTAR bukovih. Pokopališka 28, Kokfica 830 Prodam BIKCA 5 tednov starega za zakol ali nadaljno rejo in 2 trajnožare-či PEČI — maio rabljeni. Hribar, Šob-čeva 14, Lesce, tel. 74-013 831 Prodam rabljene smučarske ČEVLJE — Demon, št. 8 1/2. Informacije na tel. 27-581, popoldan 832 KUPIM Kupim nakladalno prikolico za SENO. Tel. 21-835 Kupim teden dni starega TELETA simentalca. Šenčur, Stranska pot 4, tel.41-085 973 Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku 974 Kupim tekaške, 175 cm dolge SMUČI z OKOVJEM. Tel. 23-128 ali 22-805 975 Kupim MOPED APN 4. Sp. Brnik 54, Cerklje - 976 Kupim karamboliranega GOLFA, diesel, starega do 2 leti. Ivo Osterman, Sr. vas 54, Šenčur 856 Kupim ca. 15 kv. m SKODEL. Olševek 22 857 Kupim KOSILNICO BCS ali Form. Poljane, Ribno 3, Bled 858 Kupim rabljene kuhinjske ELEMENTE. Tel.: 41-065 859 Kupim ŠKOLJKO za Fiat 125. Prodam tudi dele za Fiat 125, ali celega. Tel. 21-589 860 Kupim 1 leto starega BIKCA simentalca. Repnje 46, Jože Kogovšek 861 Kupim do 1,5 ha obdelovalne zemlje ali travnika od Jeprce do Medvod. Ku-ralt Jože, Zg. Senica 4 a, Medvode 862 VOZILA Prodam ZASTAVO 750, letnik iyb3, Glinje 19, Cerklje 844 Prodam NSU 1000, letnik 1972, z zimsko opremo in avtoradio, cena 4 SM. Informacije dopoldan tel. 50-792 845 Prodam 126 P. letnik 1980, 29.000 km. Tel. 81-537 846 Prodam osebni avto ZASTAVO 125 PZ, registracija do 12. 1. 1985. Stane Mihelič, Breg 133, Žirovnica. Tel. 74-578 od 7. —15. ure. razen sobote. 847 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, in ZASTAVO 750, letnik 1975. Šmid, Pot na Jošta 53, Kranj 987 Ugodno prodam R-4 »KATRCO«. letnik 1975. Aleksander Lap, Lojzeta Hrovata 8, Kranj, dopoldan na tel. 24-351 int. 34-75 765 Prodam HAT 1300, celega ali po delih. Olševek 22, Preddvor 835 Prodam OPEL REKORD 2000 S, letnik 1979, prevoženih 45.5000 km, telefon 064-28-148 836 Tovorni AVTO s cerado OM LEON-CINO, nosilnost 3,7 T, dolgi keson, v voznem stanju, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 837 ' Ugodno prodam AVTO PEUGEOT, letnik 1972, v voznem stanju — neregistriran. Savovič, Moše Pljade 44, Kranj 838 Prodam 126 P, letnik 1976, tel. 40-034 839 Prodam VW 1200. Pipanova 22 a, Šenčur, tel. 41-014 840 Prodam ŠKODO 110 L, po delih. Ra-dončič Rafet, Zlato polje 2 B, Kranj 841 Prodam R 6, letnik 1971, nevozen. Zupane Miloš, Sv. Duh 199, Škofja Lo- ka 842 PLATIŠČI z zimskimi gumami za 126 P in VERIGE prodam. Oražem, Ru-čigajeva 44, Kranj, tel. 26-146 843 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1978, registracija do maja 1984, odlično ohranjen. Kropa 75. Informacije po tel.: 74-578, od 7. do 15. ure. 848 GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Prevoženih 11.000 km. Cena 830.000 din. Tel. 25-457 849 FIAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Tel.: 74-360 850 Prodam dobro ohranjen RENO 18, rdeče barve, letnik 1981, 23.000 km. Tr-boje 96 851 Prodam PRIKOLICO za prevoz poškodovanih osebnih vozil. Zg. Bitnje 157. 852 CITROEN 1,3 SUPER, 1979, 60.000 km, zaleten, prodam. Kolman, Prešernova 16, Radovljica. Ogled vsak dan popoldan. 853 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled v soboto, 28. 1. 1984 od 9. dalje. Renko, Tavčarjeva 22 a, Radovljica 854 CITROEN G 1,3 SUPER, 1979, telefon 41-074 popoldan po 15. uri. 855 Prodam ŠKODO 100, letnik 1983. Milan Radinović, R. Papeža 32, Kranj 919 Prodam R4, letnik 1981 in R5 GTL, letnik 1980. Smledniška 89, Kranj 920 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, neregistriranega, celega ali po delih in avto VW 411 1600 KW. celega ali po delih, ali menjam za kakšen drug avto. Mujo Čoralič, Golnik 46 921 Prodam AUDI 72 L, dobro ohranjen. Kranj, M. Pijade 15, tel. 28-820 ali na Bencinski servis Zlato polje L, Gabud 922 Prodam GOLF JL, letnik 1980. Tel. 064-27-829, v popoldanskih urah 923 Prodam novo MASKO in MENJALNIK za R 16. Adamovič, Šorlijeva 4, Kranj 924 Prodam GOLFA, letnik 1979, delno lahko na gradbeno posojilo. Lesce, Železniška 2 925 Prodam GOLF, letnik 1979, delno lahko na gradbeno posojilo. Čadovlje 1, Golnik 926 Prodam zimske GUME za zastavo 101. Dvorje 6, Cerklje 927 Ugodno prodam VARTBURG — karavan 1300, letnik 1982. Grošelj, Cerklje 265 928 Prodam R 14 TL, letnik 1980, garaži-ran. Jelene, Partizanska 4, Koroška Bela, Jesenice 929 Prodam LADO, letnik 1979, dobro ohranjeno. Cena 220.000 din. Tel. 77-053 930 Ugodno prodam DIANO, letnik oktober 1976, tel. 77-477 931 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977 ter PREMO za ford granado (konzul) po delih. Tel. 78-031 932 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. Bernard, Cegelnica 41, Naklo tel. 47-223 933 Ugodno prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1976. Kalan, Stara cesta 21, Kranj 934 R4 GTL prodam, letnik 1983. Leon Babic, Bistrica, Zelenica 6, Tržič 935 ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjen, prodam. Tel. 064-77-246, Križaj 936 Prodam ZASTAVO 101. Tel. 26-731 Prodam VW HROŠČ 13O0. 1966. Registriran do junija, gar Salko Bačič, Železarjeva 19, Je 126 P, avgust 1979, ugodno Tel. 77-392 do 14. ure. Prodam TOVORNI AVTO TAM in osebni avto FIAT 125, original, janski. Oba registrirana do okr 1984, zaradi odhoda v tujino. 28-967 Prodam VAUXHALL 2300 let. 1977 ali menjam za manjši Tekavec, Predoslje 108, (Orel LESNO-GALANTERljj OBRAT JESENICE objavlja prosta dela in naloge VODENJE STROJNE DELAVNICE , Pogoji: — KV mizar, dve leti del" nih izkušenj, — poskusno delo dva r seca. Pismene ponudbe z doka? o usposobljenosti pošljite 8 dneh po objavi na nas* Lesno-galanterijski Jesenice. Kandidati bd obveščeni v 7 dneh po ku prijavnega roka. STANOVANJA Prodam novo štirisobno star na Planini — takoj vseljivo. ReS1 nudbe na Glas Kranj pod šifr 2 K« Zamenjam novo družbeno nje s centralno za enosobno tralne. Milka Dreflak, J. Gabr Planina II, Kranj Kupim hišo v Kranju ali 0Jj. lefon v popoldanskem časi 23-385. Naslov v ogl. oddelku Pozor! V mirnem delu dam najboljšemu ponudniku stanovanjske hiše, ki obsega stanovanje s 350 kv. m prij zemljišča. Tel. 064- 27 - 50» VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KR> VODNOGOSPODARSKO PODJETJE Mirka Vadnova Kranj Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma 1. VOZNIKA KAMIONA 2. KV ZIDARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lasti lavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim či polnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit B in C fcof rije, — 1-mesečno poskusno delo, pod 2. — poklicna šola gradbene stroke, — Mnesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najk« v 8 dneh po objavi. Prošenj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna raz-, bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati obveščeni pismeno o * najkasneje v 40 dneh. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA .*.<«'. , , i TTV7T) Družbena prehrana in naj StfMSfflSm -puna Konica TOZD Druit prehrana razpisuje prosta dela in naloge VODJE TOZD DRUŽBENA PREHRANA •ur, zakonom, morajo kandidat ' Poleg splošnih pogojev, predpisanih z ti še naslednje po§** opravljanje navedenih del in nalog izpo j Jet uspešnega *J - da imajo visoko ali višjo šolsko izobrazoo v v industriji, kvalitete ter aktiven odao« - da imajo moralnopolitične in etične Kvau razvijanja samoupravnih odnosov. Mandat izbranega kandidata bo trajal 4 ie • „^ • I j i *ili o izpolnjevanju pogoja Kandidati naj pošljejo prijave z doKazu« plovni dobi) v z*J ploma, opravljanje dosedanjih del in "p^^D Družbena prehran*41 ovojnici z oznako »za razpisno koni'|,{J)z^RNA JESENICE o. sol.*' 8 dneh po objavi na naslov: SZ - ZEL* enice. kadrovski sektor, C. železarjev 8, 6427U Je* PETEK, 2li JANUARJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA .15. STRAN GLAS Hišo med Škofjo Loko in Kranjem z možnostjo obrti oddam. Ponudbe pod •telefon« 952 Mlada družina išče stanovanje s sanitarijami v okolici Radovljice ali Žirovnice. Drago Novak, Rodine 7, Žirov-aaca 953 Zdomec kupi hišo na Bledu, v Radovljici ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 954 Mlada tričlanska družina išče manj-le stanovanje v Radovljici ali Lescah. TfL: 75-832 955 Zamenjam garsonjero (21 kv. m) za večje stanovanje s centralno kurjavo. Naslov v ogl. oddelku. v 956 Zamenjam dvosobno komfortno stanovanje v Osijeku (strogi center) za v Kranju ali v drugem mestu v Sloveniji. Informacije na tel. 064-88-677 957 Prodam ali zamenjam 4 h gozda za 2 sobno stanovanje v bližini Kranja. Naslov v ogl. oddelku. 958 Prodam stanovanjsko hišo z delavnico in gospodarskim poslopjem in ca. 2O00m zemlje. Vseljivo takoj. Šifra Okolica Kranja« 959 Hišo ali parcelo kupim v Kranju. Naslov v ogl. oddelku 960 Kupim manjšo hišo ali zazidljivo >arcelo v okolici Radovljice ali Bleda. >ifra »Bled« 961 POSESTI LOTERIJA Srečka it. 30 2470 7050 17480 41710 314160 321830 12 42 982 34732 65402 33*862 54 504 84194 90984 382174 481034 06 16 28 88 1886 89808 ^.OftO.180 din 120 600 YPP 8.000 6000 30.000 100.120 140 100 400 4.000 4.000 30.000 140 200 6.000 10.000 30.000 30.000 80 80 160 80 680 6.080 8.080 Srećka St. din 51 120 2581 800 251501 30.000 L m 2oo 3398 800 **« l.ooo 03 100 693 200 0323 2.000 26933 4.000 236563 30.000 5 60 08815 6.060 48415 4.060 63035 10.060 176815 30.060 183635 1,000.060 370315 30.060 17 120 77 100 97 80 0447 600 3667 1.000 088147 30.000 234817 200.120 9 60 24399 4.060 050559 30.060 OEZURNt TRGOVINE ^ »*oto, 28. januarja bodo dežurne l^tfcdnje prodajalne: **ANJ IN OKOLICA: živila Kranj — TOZD Maloproda-SP Pri Peterčku, PC Vodovodni >< PC Zlato polje, SP Storžič (Ko-•). PC Britof, PC Klanec, SP Plani-cfnter, SP Labore od 7. do 18. ure. Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šen-7. do 17. ure. Delikatesa Kranj: Delikatesa »j. Maistrov trg H. Naklo vNa-& Dom Srednja vas, Na vasi, Sen-od 7. do 13. ure, Klemenček Du-Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje Y Kotna Jezersko od 7. do 19. ure. *^*«edeljo, 29. januarja pa bodo dežur-^ naslednje prodajalne: Delikatesa Kranj: Delikatesa *nj. Krvavec Cerklje. Naklo v Na-od 7. do 11. ure, TOZD malopro-I: Kranj Gorenjska Cerklje od 7. do ^* ure. ^JOfM LOKA »^Groharjevo naselje, mesnica uro-L\)«vo naselje 0ŽA// PREGLED Rj^ta od 100 do 120 din, špinača 120 • cvetača 100 din, korenček od 40 do pC^a od 40 do 50 din, hruške ou ain, H^dje 65 din med 300 din, pomaran-x7f) din/limone 200 din, ajdova mo-;*\l2<) dir>. koruzna moka od 40 do 45 > kasa od 90 do 100 din, surovo ma-fjh din, smetana 150 din, skuta 110 C^V sladko zebe od 50 do 60 din, kislo 60 din, kisla repa 60 din, orehi 480 i»fX jajčka od 14 do 18 din, krompir 20 'Ur,. 9 vV^ie 62 din, pomaranče 125 din li-** J ^174 d'n- ajdova moka 126 dm, ko-* I -neka 37 din, k*ša od 84 do ! ;> E^aurovo maslo 505 din, smetana 17J 'Bittota 152 din, sladko zelje 35 din, *>v«b>44 din. kisla repa 36 din, ore-«din, klobase 281 din. jajčka od 12 din, krompir 20,55 din ZAPOSLITVE Ugodno prodam skoraj jnovo enonad-stropno HIŠO v Šenčurju. Lahko tudi kredit. Ribnikar, Velesovska 31 a. Šenčur 863 Takoj zaposlim delavko za izdelavo tekstilnih copat. Kern Alfonz, Cerklje 291 962 Zaposlim mlajšega KV ključavničarja z znanjem varjenja pločevine in KV ali PKV ličarja za ličenje kovinskih predmetov. Ključavničarstvo Pečnik, Strahinj 31, Naklo, tel. 47-404 963 Takoj zaposlim KV ali PKV šiviljo. Tel. 50-381 364 IZGUBLJENO V bližini železniške postaje na Jesenicah sem izgubil verigo od motorne žage. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. Tel. 74-368 947 OBVESTILA ČESTITKA Danes praznujeta 50-letnico poroke ALOJZIJA in CIRIL JEREB iz Stražišča pri Kranju. Iskrene čestitke ob življenjskem jubileju in še na mnoga leta jima žele sinovi z družinami! Poceni polagam keramične in teraco ploščice. Markovič, Bobovek 13 941 Oblagam in tapeciram jedilne kote, in stole. Joco Perčič, Kidričeva 45, tel.: 28-532 942 Gasilsko društvo Mavčiče išče ANSAMBEL, ki bi igral na pustno soboto, 3. marca 1984. Interesenti naj pokličejo na tel. 40-094 943 POLAGANJE vseh vrst plastičnih podov, tapisomov, itisonov. Obloga stopnic in sten. Polaganje plute. Tel. 064-78-060 Za žago 6 13086 Izdelava in popravilo kamionskih »cerad«, popravilo baldahinov in šotorov, izdelava sedežnih prevlek za avtomobile. Avtotapetništvo Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 13623 Vsako soboto ob 20. uri PLES v hotelu BOR V PREDDVORU. Igra skupina »TEN« 965 OSTALO PRIREDITVE Ansambel SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST ter VSAKO NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO. 944 PLESNI KLUB KRANJ vas vabi na plesne tečaje v Delavski dom, vhod 6: - ZAČETNI TEČAJ v ponedeljek ob 19. uri - AEROBIKA IN ROCKN ROLL v torek ob 19. uri - NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVAL NI v četrtek ob 19. uri Informacije na tel.: 21-130, od 7. do 9. ure zjutraj. 945 Sprejmem popoldansko delo na dom. Tel. 28-861 int. 22-66, v dopoldanskem času od 6. do 14. ure. Vlasta Jenštrle 966 Iščem varstvo za 18 mesečnega otroka,. Tel: 28-119 967 Iščem upokojenca za kuhanje žganja v okolici Kranja. Tel. 70-019 968 Poučujem angleščino in nemščino. Naslov v ogl. oddelku. 969 Iščem inštruktorja za osnove elektrotehnike za 1. letnik usmerjenega izobraževanja. Naslov v ogl. oddelku. 970 ŠPENTAL KRISTINA, Čevljarska 2, Tržič, preklicujem izjavo zoper zakonca SLAPAR, Tržič, pot na Zali rovt 11 in ROTAR Alojzije, Tržič in se zahvaljujem za odstop od tožbe? 971 Ljubiteljem oddamo dva mlada PSIČKA. Sluga Franc, Cerklje 139 972 Sporočamo žalostno vest, da je umrl LEOPOLD PETRIČ (upokojenec) Dolgoletnega člana kolektiva in dobrega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. GORENJSKA OBLAČILA Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in svakinje IVANKE MEDE (Medetove mame iz Retenj) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so drago pokojnico pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in so v tem težkem trenutku čustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lep cerkveni obred, pevcem bratom Zupan za sočutno zapete, pesmi, tovarišici Vidi za poslovilni govor in sosedama Pepci Logar in Pepci Gradišar za nesebično pomoč. VSI NJENI! Retnje, 21. 1. 1984 ZAHVALA Ob slovesu našega moža in očeta MIROSLAVA GRUMA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in znancem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, nam izrazih ustno in pismeno sožalje ter drugo pomoč. Zahvaljujemo se tudi družbenopolitičnim organizacijam, Skupnosti za zaposlovanj^ Temeljni banki Gorenjske, Veletrgovini Globus, Iskri TOZD MKD-TPP in ŽTP Ljubljana. Zahvala tudi govornikom tov. Avseniku, tov. Kalanu, tov. Suhadolniku, tov. Omerzu za tople poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Alenki Pegam za nesebično pomoč ob vsakem času. VSEM IN ZA VSE ISKRENA HVALA! Žalujoča družina Gruni Kranj. 24. 1. 1984 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica MARIJA ROBLEK p. d. Bvažulčeva mama K zadnjemu počitku smo jo spremili 18. januarja 1984. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti s cvetjem in sočustvovanjem. Posebna zahvala vsem govornikom ob odprtem grobu, pevcem, g. župniku za verski obred, gasilcem ter sosedom ki ste ji pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna hvala dr. Cernetu za večletno zdravljenje naše najdražje mame. VSI NJENI! Peračica, Brezje, Vrbnje, januar 1984 ZAHVALA Hvala, iskrena hvala vsem, ki ste drago mamo ANO KOPAČ roj. Orešnik pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vsem, ki ste se trudili za njeno ozdravitev! VSI NJENI! Kranj, 25. januarja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata PETRA KALANA p. d. Bukovnikovega Petra z Golnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom za njihovo pomoč v težkih trenutkih, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem bratov Zupan, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji prerani poti. ŽALUJOČI: sestra Marica z možem Jožetom, brat Franci in sestra Pepca z družino Golnik, 12. januarja 1984 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame IVANE ŽNIDAR roj. Štempihar s Praprotne Police se iskreno zahvaljujemo dr. Sajevčevi, patronažni službi iz Kranja, sosedom, ki so nam pomagali v trenutkih nemoči in poskrbeli za lepo slovo od naše mame. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem iz DO Živila — TOZD Veleprodaja, Osnovne šole Predoslje, Občinskega sodnika za prekrške Kranj, Cestnega podjetja za izraze sožalja, vence in cvetje. Hvala gospodu župniku, ki je z besedami upanja pospremil mamo k večnemu počitku, pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi in se je spominjate. Žalujoči vsi njeni! Šenčur, Britof, Cerklje, Grad, 21. januarja 1984 ZAHVALA Vsem, ki ste spremili najinega nepozabnega moža in očka PETRA OSTERMANA na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje ter vsem njegovim prijateljem iskrena hvala. Še posebno se zahvaljujeva sodelavcem Osnovne šole Stane Žagar za nudeno pomoč in lepe poslovilne besede. Žena Silva, hčerka Barbara in sorodstvo Kranj, 13. januarja 1984 PLANINSKO DRUŠTVO V KRANJU VSTOPA V 85. LETO DELOVANJA Množičnost in kakovost Kranjski planinci so osnovali šesto podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je v prvem desetletju zgradila kočo na Stolu — Razmah dejavnosti po drugi vojni — Danes blizu 40 odsekov in sekcij v društvu Kranj — Iz želje, da bi Slovenci bolje spoznavali prirodno lepoto svoje domovine in jo potem še močneje ljubili, so 1893. leta v Ljubljani osnovali Slovensko planinsko društvo. Ker hitro ni bilo kos vsestranskemu delu, je že prvo leto ustanovilo dve podružnici. Leta 1899 so kot šesto ustanovili v Kranju podružnico za kranjski okraj. Pobudo za njeno ustanovitev sta dala znana pospeševalca planinstva pri nas prof. dr. Ivan Frischauf in tedanji načelnik Savinjske podružnice SPD Fran Kocbek. Na njuno povabilo se je 12. julija 1899. leta zbrala v gostilni »Pri stari pošti« v Kranju peščica kranjskih rodoljubov, ki so za predsednika pripravljalnega odbora enoglasno izvolili mladega trgovca Janka Majdiča. Le-tega so že 16. avgusta istega leta na prvem občnem zboru imenovali za načelnika društva, podnačelnik pa je postal dr. Fran Prevc. Delovanje v društvu, ki je imelo ob ustanovitvi 89 članov, je bilo prvotno skromno. Vendar, s širjenjem ideje planinstva med ljudi se je podružnica hitro razvila. V prvem desetletju so njeni člani zaznamovali planinske poti; pri tem delu so se najbolj izkazali artilerijski podčastnik Pire, profesor Anton Zupan in gorski vodnik Jernej Krč. Prirejali so tudi izlete v okolico, največkrat v joštarsko in loško pogorje. Razen tega so s slovenskimi napisi kazali tujcem slovensko lice naše zemlje. Prav tako so razmišljali o postavitvi lastne koče; najprej na Bašeljskem sedlu ali pa na križišču poti med Grintavcem in Kočno, pozneje pa na Stolu, kjer se je porodila misel za ustanovitev SPD. Po sklepu za izgradnjo koče na Stolu novembra 1904. leta so se z vso vnemo lotili priprav in jo v slabih petih letih dela dokončali v počastitev desete obletnice podružnice. Dokaz njene uspešnosti je tudi povečanje članov na 141, med katerimi je bilo kar 29 žensk. Planinstva v Kranju, ki ga je med obema vojnama obogatila alpinistična dejavnost, niso ohromile niti gospodarske stiske niti vojne vihre. Po osvoboditvi domovine so Črtomir Zoreč, Franjo Klojčnik, Ciril Hudo-vernik in drugi kranjski planinci 1946. leta oživili društveno delo. Leta 1980 je tedanji predsednik PZJ Božo Skerlj (stoji ob Mihu Potočniku na levi) skupaj s predstavniki PZS obiskal Ledine, kjer se je zanimal za izgradnjo tamkajšnje koče in druge uspehe PD Kranj Po stopinjah Korakov Kranj — Za nekatera šolska glasila bi bilo pravično, če bi jih lahko natisnili v nekaj tisoč izvodih in jih razdelili ne le staršem, njihovim znancem, pač pa morda tudi po delovnih organizacijah in seveda tudi po drugih šolah. Koraki št. 9., glasilo celodnevne osnovne šole Helene Puharjeve iz Kranja, navaja prav na to misel. Morda se le red-kokateremu glasilu posreči, da samo s prispevki, ki so jih napisali učenci, spregovori ne le o delu na šoli, o vseh 24 interesnih dejavnostih, pač pa skozi preprosto in enostavno osnovnošolsko opisovanje spregovori o samih učencih toliko, kot skorajda ne bi mogla niti podrobnejša strokovna razlaga. Načelno menda nimamo predosodkov glede izdelkov učencev, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom. Vendar pa bralec nehote ocenjuje od prispevka do prispevka, išče tisto razliko, ki naj bi pokazala, da so o svojih počitnicah, o šoli ali o sebi pisali otroci, ki se jim duševne sposobnosti ne razvijajo tako kot drugim. In na koncu ostane namesto polnega prgišča pričakovanih razlik v mišljenju ali besednem zakladu le spoznanje, da razlik ni. Pustimo vnemar, da je prispevke opilil lektor, saj jih navadno tudi pri glasilih drugih šol. To-dafče bi izdali zbornik vseh šolskih glasil, v katerem prispevki učencev ne bi bili razvrščeni po šolah, se prav gotovo ne bi moglo pokazati, da je pisanje in doživljanje otrok na šolah s prilagojenim programom kaj drugačno. Celo nasprotno — tako malo pustih sestavkov je moč redko kje prebrati. Izstopajo pa nekateri, ki opisujejo z odkritosrčnostjo, da zaboli srce, kako so bili sprejeti na tej in kako na oni šoli. Opisujejo težave prešolanja, saj so nekateri morali na lastni koži občutiti, kako je, če je vendarle treba iti v »zaznamovano« šolo. Cetrtošo-lec Igorje svoje izkušnje opisal takole:»... Ni bilo dolgo, pa sem to novo šolo tako močno vzljubil, da je ne bi zamenjal za nobeno drugo. Tudi učiteljev in tovarišic ne bi zamenjal. Najbolj sem vesel, da nihče ne zmerja in ne kriči nad menoj. Preden sem prišel v to šolo, sem pogosto bolehal in sem bi slabe volje. Nisem rad hodil v šolo. Nič mi v njej ni bilo lepega. Sedaj, ko hodim že drugo leto v to šolo, čedalje rajši hodim ... Rad imam naše učiteljice, vsak se mi posmeje. Nikoli mi ničesar ne grozijo. Učim se dobro, tudi pohvalijo me. Rad se učim, ker imam rad šolo .. .« Podobno opisujejo svoje izkušnje, strah in negotovost, obremenjenost s prepričanjem okolja in staršev tudi drugi učenci; obenem pa ne skrivajo olajšanja in veselja nad spoznanjem, da so zdaj vendarle kos učni snovi, pa je zato svet okoli njih lepši, celo šolo imajo radi. Pa vprašajte kateregakoli osnovnošolca, če hodi rad v šolo! Ah pa morda, katere predmete ima najrajši? Tu so si otroci povsem enaki -najljubša predmeta na tem svetu sta povsod le risanje in telovadba. V tem niso učenci osnovne šole Helene Puhar nobena izjema. Sestavki o počitnicah pa so pisana slika, s katere sumi morje in doživetja, brezskrbnih počitniških dni, so pa tudi socialna slika razmer v katerih žive nekateri učenci. Med njimi so tudi taki, za katere nraktično ni bilo počitnic. Osmošolec je na primer zapisal. ». .. bil sem Velo vesel da sem dobil delo. Za ta denar sem si kupil kolo in motor. Delal sem tudi na trgu. Prodajal sem sadje in zelenjavo. Tako so se mi končale vočitnice. Zdele so se mi kratke.« Koraki so polni zaupljivosti, topline, otroške odkritosti, sestavkov ki vrstnikom lahko pomenijo le zanimivo branje, odraslim pa so rastjo, razvojem in bivanjem vseh naših otrok L. M. Velik razvoj do danes Pred članstvom, ki je kmalu preseglo številko 2 tisoč, so bile nove naloge. Planinska zveza Slovenije je društvu zaupala v upravljanje Dom na Krvavcu in Češko kočo; slednjo so kranjski planinci 1949. leta odstopili društvu na Jezerskem, sami pa so se lotili izgradnje objektov na Smarje-tni gori in Krvavcu. Čas je pozneje pokazal, da usmeritev v turistično-smučarsko dejavnost presega zmožnosti društva. Zato pa so v društvu toliko uspešneje nadaljevali s planinskim gospodarstvom. Leta 1959 so zgradili Dom Kokrškega odreda na Kališču, 1977. leta pa so odprli kar dve novi postojanki, Kranjsko kočo na Ledinah in Planinski dom na Krvavcu. Postavili so tovorni žičnici na Kališče in Ledine; tod imajo tudi dve smučarski vlečnici. Ob gospodarski dejavnosti niso zanemarjali vzgoje mladih, ki so se množično vključevali v planinstvo. Prvi povojni generaciji alpinistov in gorskih reševalcev so sledili drugi rodovi, ki si po 1962. letu dosegali vidne uspehe v domačih in tujih gorah in tudi danes sodijo v vrh jugoslovanskega plezalnega športa. Marljivo delo markacistov na skoraj 200 kilometrih planinskih poti, ureditev lastne transverzale po kranjskih vrhovih, uspešno vodenje akcije vsi občani Kranja v gore, skrb za varstvo narave in širjenje propagandne dejavnosti so pomembnejši dosežki v društvenem razvoju na drugih področjih. »Naš velik uspeh je,« ocenjuje sedanji predsednik PD Kranj Franc Ekar, »širjenje planinske organiziranosti v delovne kolektive; društvo ima blizu 40 odsekov in sekcij s prek 3600 člani, sicer pa v gore zahaja predvidoma okrog 15 tisoč občanov. Za planinstvo je v občini veliko razumevanja, kar potrjuje zlasti dobro sodelovanje s telesnokulturnimi organizacijami, pripadniki armade, delavci milice in drugimi. Seveda pa bo treba ob nenehni rasti zanimanja za planinstvo odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so značilne za celotno našo organizacijo. V mislih imam usmerjanje množic v razne oblike planinskega usposabljanja in vzgoje, kar bi omogočalo ohranjanje tradicije in ogrevanje pred duhovnim razvrednotenjem planinstva, ki se kaže v pivskih, raz-grajaških in drugih povsod razbohotenih slabih navadah. V planinske postojanke bo nujno vpeljati poslovanje na ekonomskih cenah in prispevek za razvoj terjati tudi od društev brez lastnih objektov. Urediti bo treba nerešena vprašanja zaposlovanja oskrbnikov, največkrat upokojencev, pa ustrezno regulirati vodenje posameznih društvenih dejavnosti, da bi odpravili nihanja pri prevzemanju in opravljanju odgovornih dolžnosti. Izgradnja in vzdrževanje gorskih poti mora postati skrb ne le planinske organizacije, ampak tudi drugih uporabnikov. Ne nazadnje bosta potrebna več skrbi naš alpinizem in gorska reševalna služba, ki nimata prave možnosti za tehnično opremljanje.« Od uspešnosti odpravljanja teh težav in uresničevanja osnovnih nalog bo v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj Planinskega društva Kranj. Če se spomnimo njegovih doslej doseženih uspehov, za katere je društvo prejelo že mnoga priznanja, lahko verjamemo, da bo rod mladih planincev zvesto sledil zgledom svojih prednikov in ob množičnosti še naprej zagotavljal kakovost dela. S. Saje NESREČE PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Kranj — V ponedeljek, 23. januarja, ob 12.30 se je na Koroški cesti pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik tovornega avtomobila Miroslav Stajic (roj. 1951) iz Novega Sada je peljal proti Naklem za tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Maric Boško iz Šenčurja. Maric je pri odcepu za Struževo nameraval v levo, zato je ustavil in dal prednost vozilom, ki so prihajala iz nasprotne smeri. Zaradi prekratke varnostne razdalje voznik Stajic ni uspel ustaviti in je trčil v Maričev tovornjak. V nesreči je bil voznik Stajic huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Škode na vozilih je za 600.000 din. OLASOVA ANKETA Varnost na smučiščih Slovenci radi smučamo. Najbolj priljubljena rekreacija postaja v zadnjem stabilizacijskem času sicer težje dostopna, vendar so danes smučišča polna. Repi pred vlečnicami in žičnicami so krajši, vendar mladi in starejši še vedno radi smučajo. Če je na smučišču velika gneča, velikokrat prihaja tudi do nesreč: zaradi nepazljivih ali objestnih smučarjev. Poškodbe so lahko tudi hujše, zato so na smučišča ži-čničarji postavili prve table, ki usmerjajo smučarje. Varnost na smučiščih je še kako pomembna, zato mora biti tudi oprema smučarjev takšna, da se smuči ne odpnejo ob vsakem zavoju in ne ogrožajo drugih smučarjev. Kaj pravijo o kranjskogorskih smučiščih, ki so varnostno najbo-__. ,__A. k~j„ i- ____„i„ • . , , mo teden dni, otroci bodo lerjo lje opremljena in urejena.nekate- ,.__■ .. ^t*" ri smuča H i preživeli počitnice, smučanja pa ri smučarji. postaja iz leta v leto dražja. Glede varnosti nimam pripomb, saj so na smučišča namestili table, ki jih smučarji upoštevajo. in tak? ne prihaja do nesreč ali škodb.« Po Brane Znidaršič iz Ljubljane: »Kranjskogorska smučišča so dobro urejena, steptana, postavili so varnostne table. Smučarji ne morejo imeti nobenih pripomb glede varnosti, prav tako tudi ne glede urejenosti. Prav zato ima Kranjska gora precejšen obisk, saj je za smučarja najvažnejše prav smučišče. Med počitnicami je sicer nekaj vrst, medtem ko vrst ni v Podkorenu, kjer je smuka tudi odlična.« Janez Brenčič iz Medvod: »Kranjska gora mi je všeč, tu je odlična smuka in nikoli ne pride do tega. da ptoge ne bi bile steptane. Zanesljivost kranjskogorskih žičničarjev je odlika, ki privablja številne smučarje. Tu bo- Stanislav Potočnik iz Kranja »V Kranjski gori so smučišča za zahtevne smučarje in tiste, ki sc prvič na smučeh. Za vse so ustrezno poskrbeli tudi glede vam. zato ne prihaja do poškodb. Mi-1 slim, da smučarji zares ne morejo imeti pripomb glede kranjsl gorskih smučišč, ki jih redno tt tajo. Smuka je ugodna, namesuV so opozorilne table, velikih vrst pred vlečnicami ni, zato tudi prihaja veliko rekreativnih smučar jev prav v Kranjsko goro.« D. Sedej Planinski dom pokrit Kranj — Neurje z močnim vetrom, ki je pred koncem lanskega leta divjalo na Krvavcu, je povzročilo največ škode na domu Planinskega društva Kranj na Gospincu. Potrgalo je pločevinasto streho na celotnem objektu, ki je bila obnovljena šele dobro polovico leta poprej. Upravljalec doma se je takoj lotil obnovitvenih del, da bi preprečil nastanek še večje škode. Ob razumevanju krvavških žičničarjev in pomoči vojakov, alpinistov ter gorskih reševalcev je pripeljal potreben material do postojanke, delavci kranjskega Gradbinca pa so zasilno zaščitili streho. Iz težavne situacije, ko ni bi- Pri padcu prerezal žile Krvavec — V Alpetourovem hotelu na Krvavcu se je v torek, 24. januarja, hudo porezal Šefket Karupovič (roj. 1962), zaposlen v hotelu. Šefket je padel po stopnicah, pri tem pa je z roko udaril ob razbito steklenico in si prerezal žile na roki. Ranjenega so ob pomoči gorskih reševalcev spravili v dolino ter prepeljali v bolnišnico. TRČIL V PARKIRAN AVTOMOBIL Jesenice — V torek, 24. januarja, ob 6.30 se je na magistralni cesti na Cesti železarjev pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik avtomobila IMV 2200 D Miroslav Pejič (roj. 1960) je peljal od Hrušice proti Javorniku in trčil v parkiran avtomobil, ki ga je zaradi okvare na desni strani na pol na hodniku za pešce ustavil Mirko Žido z Bleda. Voznik Pejič ni mogel obvo-ziti parkiranega avtomobila, trčil je vanj, tako da je na avtomobilih nastalo za 60.000 din škode, v avtomobilu, last GIP Gradiš, ki ga je vozil Pejičjpa so bili v nesreči trije sopotniki ranjeni. L. M. lo moč nikjer dobiti na trgu pločevine, je društvo rešila organizacija Trimo iz Trebnjt delala je ustrezen profil ploče^ streho in jo prepeljala pod J , Potem ko so jo planinci in udarniško akcijo transport koče, so jo njeni delavci v tednu dni tudi montirali. Na so jo pripeli na več mestih, bo precej trdnejša od prejšnje. Za odpravljanje škode, ki jo je varovalnica ocenila na približno milijona dinarjev, bo verjetno trebnih vsaj še enkrat toliko stev. Zavarovalna skupnost je dala društvu 500 tisoč dinarjev tacije, da so pohiteli z obnovit deli. Nekaj sredstev bo pri; Planinska zveza Slovenije iz za obnovo in vzdrževanje visoke skih planinskih postojank, d narja pa bo zagotovo treba zl prostovoljnimi prispevki. S. Sankači na svetovnem prvenstvi Ob koncu tedna bo v Kreuzi Zvezni republiki Nemčiji sv, sankaško prvenstvo na naravi progah. Jugoslavijo bodo na vanju zastopali Jeseničani Krašbvec ter Janko in Marj; glič, Tržičani Leopold Perko t« go in Milan Česen in Zelej Marjan Prevc. Ogenj v stanovanju Škofja Loka - V sredo, 25. j< ja, ob 18.40 je zagorelo v hisi ] karjevih v Stari Loki. Preden šli od doma, so domači nalozih v štedilnik. Medtem ko jih m b-» ma, se je štedilnik močno r£_ zaradi tega pa so * -predmeti od papirja kartonskih . tel in drugo, kar je bilo v blizini j? oŠ vrnitvi Jože Ravnik«, o«, da v kuhinji gori. Je sam začel z vodo, ogenj pa so dokončne»pc, li gasilci. Škode je za 0.000 dm refopa je nekaj oblačil, poskod, na pa so tudi tla.