SLOVENSKE
VESTNU
CELOVEC TOREK 30. MAJ 1989
Letnik XLIV. Štev.38 (2461)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenturt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenturt
Cena:7šil.
1000 din
P. b. b.
„Čedermac" -a!i vesti so raziične
Pretežna večina gledal-cev je presenečena, navdušena oziroma razburjena zapuščala šentjakobsko farno dvorano, v kateri se je srečala z - za naše odre -nadvse nenavadno gledališko uprizoritvijo Bevkovega romana „Kaplan Martin Čedermac". Pod režijo in s sodelovanjem Marjana Stickra je „Oder Rož" prepričal predvsem z močno simboliko.
Uspe! soBdamostni praznik v Gradcu
Solidarnostnega praznika v Gradcu v „Kino Augarten" se je pretekli petek udeležilo razveseljivo visoko število, približno 300 ljudi. Prireditelji, med njimi tudi Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu so celoten dobiček tega večera namenili za pravno pomoč prof. Gstet-tnerju pri njegovem boju proti koroški „domo-vinski službi". Kulturni program so oblikovali Smrtnikovi fantje, ki so spet dokazali, da so odlični pevci, znani graški kabaretist Jorg Martin Willnauer in gradiščansko hrvaška rok-sku-pina „Bruji", ki je s koncertom navdušila publiko. Maja Haderlap pa je na žalost morala svoj nastop odpovedati.
tzvoBtev Haiderja aB
^gradiščanske razmere?"
Danes, 30. maja 1989, v dopoldanskih urah bo dokončno odločeno, ali Jbo koroški deželni glavar v naslednjih petih letih dr. Jorg Haider ali pa bo prišlo do senzacije kot na Gradiščanskem. Izključeno pa tudi ni, da bodo socialisti ponovno zapustili sejno dvorano in tako preprečili izvolitev Haiderja. Možne so vse tri variante, najbolj realistična pa je izvolitev desničarja Haiderja s podporo poslancev ljudske stranke, kot sta se OVP in FP do-
govorili na pogajanjih.
Z zapustitvijo sejne dvorane preteklo sredo so socialisti namreč izvolitev Haiderja le začasno onemogočili. Tako morajo biti Korošci danes pripravljeni na to, da bosta FP in OVP v deželnem zboru uresničili dogovorjeni pakt. Z njegovo izvolitvijo bi bil tudi storjen premik v desno, s katerim pa bi na Koroško padla senca desničarske in nacionalistične zvezne dežele, kar bi ji škodilo na ugledu v mednarodni javnosti.
Vsa upanja socialistov (in tudi precejšnjega dela siceršnjega prebivalstva na Koroškem) so tako usmerjena v volitve.Deželni poslanci bodo namreč - prvič v povojni zgodovini deželnega zbora - glasovali tajno v volilnih celicah, kjer bodo šele prejeli glasovnice. S tem imajo socialisti sicer minimalno možnost, da bi morda le kak nezadovoljen poslanec OVP direktno ali indirektno glasoval za Ambrozyja in s tem blokiral Haiderja. Pri rezultatu 18:18
ali 18:17 za Haiderja le-ta ne bi bil izvoljen, ker za novega deželnega glavarja potrebuje polovico plus en glas navzočih (36) poslancev - torej 19!
Deželna hiša v Celovcu, kjer se bo seja pričela ob 9 uri, bo bolj zavarovana kot ob prejšnjih volitvah deželnega glavarja. Ni namreč izključeno, da se - kot že 12. marca -v poslopju ne bi spet pojavili militantni Haiderjevi pristaši, da bi slavili izvolitev svojega fiihrerja.
Ljudska
zahteva
V tem tednu do vključno prihodnjega ponedeljka, 5. junija, je na občinskih uradih mogoče s podpisom podpreti ljudsko zahtevo za znižanje števila učencev v razredih. Cilj vseavs-trijske iniciative, ki mora za obravnavo zakona v parlamentu zbrati najmanj 100.000 glasov, je znižanje dopustnega števila učencev v razredu. Po trenutnem zakonu je v oddelku lahko največ 30 učencev, v bodoče naj bi razrede formirali pri 19 šolarjih, število pa ne bi smelo prekoračiti 25.
PREBERiTE
2	Komentar: Gre ..socializem" po gobe?
3	Heute im Siovenski vestnik
4	Razstava miadih umetnikov treh dežel
5	Koroška v zrcaiu
6	Vestnikov roman
6	Možnosti študija v Sioveniji
7	Te dni na televiziji in v radiu
8	Nogomet: SAK že ob možnosti za nasiov?
Stavnostna otvoritev
V turističnem kraju Vrba je bila preteklo soboto zagotovo najbolj slavnostna otvoritev v njegovi zgodovini. Skoraj 5000 vabljenih gostov iz vse Avstrije in drugih evropskih držav, med njimi avstrijski vicckanclcr Ricgler (slika), znane osebnosti iz filma, televizije, gospodarstva in drugih področij, se je udeležilo otvoritve „Kazina 2000". Gradnja nove igralnice je stala nad 180 milijonov šilingov, trije stolpi na novem poslopju pa predstavljajo - kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci -stičišče med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. sMta.GertEggenberge'
Seja (spoMtizirane) šotske komisije na Dunaju bo 1. junija
„Komisija za zadeve manj- sije in vprašanje, kako komi-šinskega šolstva na Koro- sija sploh izvršuje svoje nalo-škem", kije bila ustanovljena ge.
lani oktobra, da bi spremljala Avtor prispevka, ki v dejanski razvoj dvojezičnega komisiji zastopa Zvezo slo-šolstva na Koroškem po spre- venskih organizacij in Stro-jetju ločevalnega zakona, kovno združenje pedagogov, „svojih nalog ne izpolnjuje", opozarja na dejstvo, da med Tako ugotavlja član komisije pravice članov, ki so zajete v Franc Kukoviča v posebnem poslovniku komisije, šteje prispevku za Slovenski ves- tudi dostop do statističnega tnik. Do sedaj komisija tudi materiala in zbiranje infor-ni storila kakršnegakoli peda- macij pri ljudskošolskih učite-goško-didaktičnega ukrepa, ljih in ravnateljih na dvojezič-ki bi prispeval k raziskavi in nih ljudskih šolah. Te možno-izboljšanju položaja v dvoje- sti so neobhodno potrebne, žičnih razredih.	če člani komisije hočejo izpol-
Franc Kukoviča v svojem njevati svojo funkcijo. Kljub prispevku .kijev celoti objav- tem določilom je bila pismena ljen na 3. strani, ocenjuje prošnja Kukoviče v tej zvezi delovne pogoje članov komi- zavrnjena.
_________ -* (Da//e z:. 3. .orc/m)
GRK „SOC!AL!ZEM PO GOBE?
dr. A.7^Sy/V.4,\'.S( //fd./.a \7)/r/?
M ackoga. kt sc /c Z ^ JoAga Aela kot Jtjak m .štt/Jcat zavzeto pole-govaA za ,.^oc;a/;z<?rr:„, a/; AroA/e rečeao za aeko gotovo vizijo o soc/a/;-zraa, težko vpra.šaaje. A aič ae poataga* taasovae Jetaoa.straeije za Jera o-kracijo a a Kitaj.skera, pribAtževaaje večstraa-kar.skira Jeraokracijara aa MaJžar.skerti, PoA/-skera /a v .S'Aoveaiji, vse ostrejša kritika ,,rea/ae-ga" .soc;a//zrr:a, aever-jetaa Jeraokratizacija javaega živA/eaja ra rejorraa go.spoJar.sArcga sisteata v .Sovjetski zvezi kažejo, Ja se aek raoaa-rr;eat poJira. Pa J/ če v Ačooiuuiji, GeškosAova-ški ra LzboJat AVeračiji se vAaJajo rrvaa.sJ bra-aiAci starega okaraeae-Aega ...socra/rzraa" — /aJ/ s taaki, zaprraa/era ra /roJrraajera vasi - ae Ar o Ja raog/r trajao ustaviti obaove.
Je torej ...socra/rzerrr" prt koaca? /Va ra vpraša-aje ar eao.sravao oJgo-voriti, saj je ze vprasAji-vo, Ara/ soera/rzear spAoAt je. Je v Jrza^aAr, ki se rraearrjejo sociaAisttčae, res aa obAasti Jražbeai reJ, AraArrsaega sra sr zaraisAjaAa Kar A Mar^r ra PrreJerrcAr Eage/s, ki arsra arAro/r postavAjaAa aeArrAr za vse čase ra oko-Aja veAjavar/r Jogera ra Jražbeaib raoJeAov? Je v oraeajearAr JržavaAr aa obAasti res JeAovao AjrrJ-stvo, aAr pa aov tip privt-Aegrraaega vAaJajočega razreJa? Je, raAro gAeJa-ao, propaJeA ..soeiaAi-zera" aAr ArrroArrarrčar raoJeAr sraArarsrrčao-cea-rraAAsrrčaega kova?
Zares preveč vprasaaj za ArrareAc časaprsar Aroraearar. Lsekakor pa je, če srao oJArrar, aesporao, Ja po rraeaa soctaAističai sisterai, kar se tiče biagtuje AjaJstva, svoboJe AJej ra izraza-aja raaeaja ra oArAAArova-aja aovega, ArrJraraega. rarroAjrrAraega ra kreativ-aega čAoveAra, ki arrr je JeAo več kot Ae Ar or Ar a za aArogr vsakJaajt krttAt, arArjer aiso rr.speAr. AVa-sprorao, kar se rrče zaJovoAjevaaja - za aas v ArapAraArzraa čisto saraoaraevarAr - osaov-aib vsakJaajib porreAr, so vse Jržave ..reaAaega socraArzraa" popoAaoara oJpoveJaAe.
Dvorarar, Jajesrsrera, v Acarerera žrvrrao rar, koačaa raoJrosr. Obstoječi ..socraArzrar" pa so ro - kAjab razarra Josež-koai - v seštevktt vsekakor se raaaj. PrrzaJerrra AjaJrvora je žeAeti, Ja Joscžejo vsaj ro, kar je saraoaraevao za aas. AVe ajrar ae aaar pa ro aesrae poraearrA, Ja se je rreAra prr rera asravArr.
Ape! za izpustitev Janeza Janše
Pisatelji, zbrani na 22. srečanju, ki gaje pretekli teden priredil slovenski center PEN na Bledu, so s podpisno akcijo protestirali proti priprtju Janeza Janše in zahtevali takojšnjo izpustitev pisateljev v Jugoslaviji, Romuniji in drugih državah. Protestno izjavo je podpisal tudi predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, srbski pisatelj Slobodan Selenič.
30 !et časopisa ,,De!o"
Kolektiv. ljubljanskega časopisno grafičnega podjetja „Delo" je pretekli četrtek proslavil 30-letnico obstoja. Na slavnostni seji skupščine je predsednica Silva Jereb
1. julija: občni zbor mlade KEL
1. julija se bo v Globasnici konstituirala mladinska sekcija KEL, ki hoče biti samostojen dejavnik znotraj KEL, predvsem pa povezovati politično zainteresirano mladino na podeželju. Poleg tega pa mlada KEL načrtuje tudi sodelovanje z mladinskimi sekcijami raznih strank v prostoru Alpe-Jadran in na Južnem Tirolskem. Kot je zatrdil njen pobudnik Bernard Sadovnik pa mlada KEL ne namerava konkurirati obstoječim mladinskim organizacijam (ZSM, KDZ, KM), temveč hoče delo le popestriti.
med častnimi gosti pozdravila predsednika RK SZDL in nekdanjega glavnega urednika Jožeta Smoleta, predsednika CK ZK Slovenije Milana Kučana ter druge visoke predstavnike družbenopolitičnega življenja Slovenije.
TRIBUNA BRALCEV
P.n.
SLOVENSKI VESTNIK Tarviserstr. 16
9020 KLAGENFURT/CELOVEc
Was bedeutet Verrat und Treue in Karnten?
Laut Erklarung des designier-ten Landeshauptmannes Dr. Jorg Haider sind nur Deutschna-tionale heimattreu. Laut Erklarung des Sprechers der ČVP sind OVP Mandatare, die nicht FPO - Haider zum Landeshaupt-mann vvahlen, Verrater.
Hier treten die Fragen auf -muB z. B. ein Karntner Slowene dem Volk untreu werden, um heimattreu zu sein?
VVer hat die OVP Mandatare beauftragt Haider zu vvahlen? VVer begeht den Verrat des VVah-lervertrauens? Die OVP muBte fur eine Direktvvah! des Landeshauptmannes eintreten und nicht die Stimmen fur den ČVP Landeshauptman der FPČ ver-kaufen bzw. verraten.
Komm. Rat Franz Rutar Eberndorf/Dobrla vas
Offener Brief an AK-Prasident J. Quantschnig
Sebr geehrter Herr Prasident und Vorsitzender der Fraktion sozialistischer Gevverkschafter in der AK!
Die jahrzehntelange Forde-rung der Frauenbevvegung nach Gleichberechtigung der Frauen scheint noch immer nicht bis zum gevverkschaftlichen Alltag der sozialdemokratischen Fraktion vorgedrungen zu sein. Zvvar vvurde und wird in Ihrer Partei und Fraktion iiber Ouotenrege-lung und Gleichheitsgrundsatz geredet und Lippenbekenntnis-se abgegeben, aber ali dies kommt in Ihrer VVahlvverbung nicht zum Ausdruck.
Der Bevveis-IhreVVahIplakate zu den AK-VVahlen: Der Job des jungen Mannes hat Zukunft. Die Zukunft der jungen Frau? Mehr Zeit furihr Baby!
Es befremdet uns, daB die Frauen Ihrer Fraktion diese wahl-vverbende Forderung mittragen
KDZ: nova predsednica
Koroška dijaška zveza je na svojem občnem zboru izvolila tudi novo vodstvo, kateremu zdaj predseduje Tanja Koren (slika). KDZ tudi za naprej namerava posvečati veliko pozornosti gledališki dejavnosti, močneje kot doslej pa se želi ukvarjati tudi z družbenimi vprašanji. Vzporedno s tem pa se bo prizadevala tudi za izboljšanje lastnega ugleda v javnosti.
D(?/ččAZ	.StEČAAVAHSAA
..Dragi .S'Acwea.sA;y.s. Ge se La a; AAaiJer ae Jop a Je, pofe/a zgraAaJe Lave stvari ia izgiaite v iJuiJjaao. .S' tern An aara aareJiAi veAiAro veseA/e. AVe prnreAupcaio
Las, izgiaife iz LasiAi Aa'^. /Jrez spoJfovaa/a".
ErevoJ pisma, A:i ga je pre/eAa Zveza sAoveasAriA; orgaaizaci/ aa KoroJAiera prej aeAa/ Jaevi. AVaJaA/ap
Aioaieafar o A; faAJAi pojaviA; ai pofreA?ea, JoAcaza/e pa, s čiat A?orao aioraAi zaveJai .SAoveaei račaaa/i, če A)o pri-sAo Jo fofaAaega preobrata v ArorosAi poAitiči.
- oder vvurden sie gar nicht ge-fragt?
Sie als bevvuBter Interessen-vertreter der Arbeitenden muB-ten vvissen, daB eine Forderung wie „mehr Zeit fur mein Baby" unter den gegebenen Arbeits-verhaltnissen einen Abbau der erkampften Arbeitsrechte bedeutet.
Auch Frauen vvollen einen „Job mit Zukunft", der sie vor fi-nanzieller Abhangigkeit oder Ar-beitslosigkeit schutzt und der Mann braucht in Zukunft mehr Zeit fur sein Baby.
Deshalb ervvarten wir von Ih-nen als Gevverkschafter die Forderung nach der 35-Stunden-VVoche fiir alle bei vollem Lohn-ausgleich, damit wir alle mehr Zeit haben.
VVir sind gerne bereit, mit Ih-nen zum Thema Frau, Beruf, Partnerschaft und Kinder zu dis-kutieren, damit sie auch unseren Standpunkt dazu kennenlernen und vvurden uns freuen, von Ih-nen eine Antvvort zu bekommen.
Mit gevverkschaftlichen GruBen Die Frauen im GLB
ODMEV!
Stovenščina
nezaie!ena?
Pred dnevi sem pregledovat sfovenski vesfniL iz Celovca (J ma) fPSP). V njem )e na prvi strani tudi beležita pod naslovom SLOVEMgČllVA tVEZAŽELE-1VA? Beležlto navajam v celoti.
potrebi socialdemokratske revitalizaci/e je na nedel/ski prireditvi beljafkib socialistov med drugim govoril prot. dr. Rupref Gmoser
Predsednik socialdemokratske zveze Sloventje inž. France Tomšič je na te/ prireditvi predstavil načela svoie stranke, po drugi strani pa je tudi pozval A vstajo naj bol/ širokogrudno ravna s slovensko narodno skupnostjo
Kljub izvrstni organizaciji je v razpravi na pnredifev padla senca. Bivšemu beljaškemu pod županu in novemu deželnemu poslancu inž. Diefmarju Konziliji sc je v njegovi nestrpnosti zdelo potrebno, da kntizira Tomija Ognsa, ki je svoj diskusijski prispevek zaključil s slovenskimi besedami, namenjenimi Francetu Tomšiču. Tako socialdemokratska revitalizacija gotovo ne bo uspela*
Dogodek je zanimiv predvsem zato, ker kaže, kakšen odnos imajo "srednjeevropske* stranke do nas Slovencev. Sicer pa o tem kdaj drugič. Koroška je zgodovinsko in delno tudi še dejansko slovenska zemlja. Zato oprašujem, v katerem jeziku je predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije inž. France Tomšič "predstavil načela svoje stranke*?
LOJZE SKOK, Ljubljana
DELO, B). maj !9H9
Franz KuFov/cu (Fofo rec/;;.?) ;'.s; A/JgJeJ Jer ,,Ko;;;;u;.s.s;'o;; /ar J/e /1 ;;ge/ege;;/;cJe;; Je.s A/J; JerFe Jeu.scFn/vve.sen.s' ;'n Afarnlen" nnJ wnrJe ;n J;e.se.s* Gre;;;;;;;;: von; Zenfra/ver-JonJ .sJ:M'e;;;.se/:er OrganJaJonen nnJ vow 5ZFD /PaJagogJcJe FacJvere/n/gnng) enl-sanJ;. Von Rera/ ;'.s; Franz KuFov/e;; Uo/F.s-se/nJ/e/;rer nnJ an;errJ/:;ef .seJ /963 /JerzeJ F/a.s.se/JeJrer Jer 3. F/a.s.sej an Jer zwe;3pra-c/ngen V3 3Jfer.s Jor//1?Jara vu.s. .SeJ /974 Ml er FeJer J/e.ser zweJpracJ;gen Vo/F^cFu/e.
Von Jen /7 FonnnJ.s;onsvn JgJeJern y;nJ z us e; uFJve Vo/F^cJaJeJrer. Franz F;:Fov:-ca warJe von Jer FeJaFno;; Je.s* ,,3/oven^F; ve.s;;;;'F" er.saeJ;, za Fragen Jer /IrJeJ.sJeJ/n-gangen ;n Jer Frannn.s.svon an J J/e Feae/aang Jer IVan.seFe an J /Vo;M'e;;J/gFe/;en Jer JarcF J/e Ge.selze^anJerang Jelro^jfenen Farnmer 3/oMsenen e/ne 3ie//angna/;n;e aJzageJen.
Reform der zweisprachigen Schuie in Kamten und die Arbeit der Wiener Kommission
Heute Sitzung des Landtages: Wird Haider Landeshauptmann?
„Die Kommission fiir die Angelegenheiten des Min-derheitenschuhvesens in Kamten „hatte am 11. 10.
1988	ihre konstituierende Sitzung und tagte am 22. 11.
1988.	Das Verlangen einiger Mitglieder, wegen der Fillle der Probleme die nachste Ta-gungam 20.12. 1988abzuhal-ten, wurde nicht beachtet. Miindlich und schriftlich ein-gebrachte Verlangen auf Ein-berufung einer Sitzung im Sinne der Geschaftsordnung, HI/1 wurden vom Vorsitzen-den ebenfalts nicht beachtet.
Erst meine Vorsprache im BMUKS in Wien am 24. 4.
1989,	das Schreiben an das BMUKS vom 24. 4. 1989, das Schreiben an den Priisidenten des osterreichischen Natio-nalrates, Stadtschulratsprasi-denten von Wien NR Prof. Hans Matzenauer und ein Artikel in der Tageszeitung „Der Standard" hatten Er-folg. Fur den 1. und 2. Juni
1989	wurde eine Sitzung an-gesetzt.
Um eine der wichtigsten Aufgaben der Kommission, umschrieben in der Geschaftsordnung, 111/4 iiber-haupt erfiillen zu konnen, muB auch fur die Mitglieder, welche von den s!owenischen Zentralorganisationen und der Osterreichischen Rekto-renkonferenz entsandt wur-den, der Zutritt zum statisti-schen Material und die Ein-holung von Auskilnften bei Volksschullehrern	und
Volksschuldirektoren an zweisprachigen Volksschulen ermoglicht werden.
Trotz Verankerung dicser Moglichkcit in der GO, 111/5 wurde mein schriftlicher An-trag vom Vorsitzenden zu-riickgewiesen. Ein Bericht aus der Sicht von s!oweni-schen Kommissionsmitglie-dern scheint von den politisch Verantwortlichen weder er-wiinscht noch erlaubt sein. Bezeichnend fur das Ge-sprachsklima in der Kommis-
sion ist auch folgende Vor-gangsweise der politisch ver-antwortlichen Frau Bundes-ministerH. Hawlicek.
Die im Einvernehmen mit den slowenischen Zentralorganisationen von BM H. Hawlicek am 27. 9. 1988 her-ausgegebenen Richtlinien (Geschaftsordnung) fur die Kommissionsarbeit, hat die Frau BM Hawlicek bereits paar Wochen spater gebro-chen. Ohne vorherige Ab-sprache mit den slowenischen ZO und der Osterr. Rekto-renkonferenz lieB sie am 22. 11. 1988 vor Sitzungsende durch den Vorsitzenden der Kommission bekanntgeben, daB sie ab sofort die Kommission um 3 Mitglieder - Karnt-ner Politiker - erwettert hat.
Damit hat sie die totale Verpolitisierung der Kommission eingeleitet. Die slo-wenischen Mitglieder der Kommission und beide Ver-treter der Osterr. Rektoren-konferenz haben dagegen scharfstens protestiert und den Weiterverbleib in der Kommission in Frage ge-stellt.
Solche Schachziige, welche sogar das Beenden der Kom-missionsarbeit herbeiftihren konnen und nach Karntner Gewohnheit in den Medien eine Schuldzuweisung daftir den Karntner S!owenen ermoglichen, erachte ich
(/VuJrJjccun/e .s' /. .siru;;;/
Kot značilno za delo komisije Kukoviča tudi navaja, da je ministrica Hawličkova, ki je politično odgovorna za komisijo, prekoračila dogovore z osrednjima organizacijama in poslovnik komisije s tem, da je dopustila razširitev članstva komisije za tri koroške politike. S tem pa se je začela popolna politizacija šolske komisije. Protesti slovenskih zastopnikov in članov Rektorske konference v tej zvezi so znani.
nicht als ehrliches Bestreben zu einer Zusammenarbeit, sondern als unwiirdige Hand-lungsweise der Republik Osterreich gegenuber ihren Minderheiten. Manche sehen in solehen Vorgangsweisen Anzeichen von struktureller Gewalt.
In mir festigt sich immer mehr der Gedanke, die Ein-richtung der Kommission dient den politisch Veran-twortlichen lediglich zur Argumentation einer slowe-nenfreundlichen Einstellung der osterreichischen Regie-rung gegenuber dem In- und Ausland. Gleichzeitig aber wird die Kommission dazu benutzt, um den politischen Kraften in Kamten, welche den Karnter Slowenen nicht gewogen sind, jede Behinde-rung und Verhinderung einer Mitarbeit und Mitbestim-mung der betroffenen slowe-nischen Volksgruppe in Kamten zu ermoglichen.
Bisher hat die Kommission keine Schritte padagogisch-didaktischer Natur, welche zur Erforschung und Verbes-serung der Situation in den zweisprachigen Klassen fiihren wiirden, ermoglicht.
Deshalb ist festzustellen, daB die „Kommission fiir die Angelegenheiten des Min-derheitenschulwesens in Kamten" ihren Auftrag nicht crfullt."
Tako dosedanje ravnanje Kukoviča ocenjuje kot ..nečastno ravnanje republike nasproti manjšinam. Nekateri vidijo v tem celo znak strukturnega nasilja nad manjšino. Zato se mu vedno bolj utrjuje prepričanje, daje komisija namenjena predvsem za ustvarjanje dobrega vtisa o avstrijski manjšinski politiki doma in v tujini.
Naslednja seja komisije bo po več kot polletnem premoru 1. in 2. junija na Dunaju.
In der heutigen Sitzung des Karntner Landtages, der um 9 Uhr im Landhaus in Klagenfurt zusammen-tritt, ist mit der endgtiltigen Entscheidung in der Lan-deshauptmann-Frage zu rechnen.
Uber Initiative der SPO, die am vergangenen Mitt-woch die Wahl Haiders durch einen Exodus verhin-dert hatte, wird es zu einer geheimen Abstimmung (Wahlzellen) kommen, vor-ausgesetzt die SPO-Abge-ordneten verhindem eine Wahl nicht neuerlich durch Auszug. LH Dr. Peter Am-brozy hatte eine neuerliche Verhinderung der Wahl nicht ausgeschlossen, wobei er anfiihrte, daB die Karntner Bevolkerung ein Recht darauf habe, den Inhalt des „Geheimpaktes von OVP und FPO" zu erfahren.
Letzten Informationen zufolge ist die Wah! Haiders
100-Jahr Feier
Kiirzlich fand im sloweni-schen Kulturhaus in Rads-berg/Radiše die Feier zum 100. Bestandsjubilaum der Kreditbank Klagenfurt (Posojilnica Celovec, Bahn-hofstr. 1) statt. Der Vorsit-zende des Verwaltungsaus-schusses, Franz Brežjak, hob vor zahlreichen Festga-sten die positive Entwick-lung der Bank hervor, die im vergangenen Jahr erst-mals eine Bilanzsumme von uber 100 Mili. Schilling ver-zeichnete.
Gestern ist in ganz Osterreich ein Volksbegehren zur Senkung der Klassenschu-lerzahl angelaufen. Das ..Gesamtosterreichische uberparteiliche Komitee ge-gen alle restriktiven MaB-nahmen im Bildungsbe-reich" als Organisator des Volksbegehrens will mit dieser Aktion mehr Chan-cen, mehr Zuwendung, mehr individuelle Betreu-ung und mehr Zeit ftir die Schuler erreichen.
durch die OVP am wahr-scheinlichsten, die innerpar-teiliche Zerstrittenheit der OVP konnte jedoch auch zur Folge haben, daB ein OVP-Mandatar im letzten Moment noch „umfal!t" und die Wahl Haiders verhin-dert bzw. „burgenlandische Verhaltnisse" schafft.
Bei nur einer leeren Stim-me der OVP/FPO-Koalition wiirde Ambrozy - vorausge-setzt alle SPO-Abgeordne-ten stimmen fiir ihn - wei-terhin als Landeshauptmann im Amt, verbleiben, da Haider die Halfte der Stimmen plus einer Stimme der anwesenden (36) Abge-ordneten benotigt.
SoMdantatsfest fur Prof. P. Gstettner
Ein groBer Erfolg war das am vergangenen Freitag im Kino Augarten in Graz ver-anstaltete Solidaritiitsfest fiir den Klagenfurter Uni-versitatsprofessor Dr. Peter Gstettner. Uber 300 Men-schen hatten sich zu dem So-lidaritatsfest eingefunden, welches unter anderem vom Karl-Renner-Institut, der Steirischen Kulturinitiative, der Griinen Akademie, den Steirischen Griinen, der So-zialistischen Jugend, der Jungen Generation, sowie dem Klub slowenischer Stu-dentinen und Studenten in Graz veranstaltet wurde. Der Reinerlos der Veran-staltung dient als Beitrag zu den ProzeBkosten Gstett-ners gegen den KHD.
Kernstiick der vom Volksbegehren angestreb-ten Gesetzesanderung ist die Senkung der Klassen-schiilerzahl in allen Schulty-pen. Eroffnungsklassen sol-len mit einer Schiilerzahl ge-bildet werden, die nahe bei 19 liegt und 25 nicht iiber-schreiten darf.
Das Volksbegehren liiuft noch bis 5. Juni, Unter-schriften konnen in jedem Gemeindeamt geleistet wer-den.
Grunefordem UntersuchungsausschuB
Die Griine Alternative Kamten fordert die Einsetžung eines Untersuchungsausschusses im Landtag zu den Vorfal-len in der psychiatrischen AuBenstelle ..Terzbauer". ,.Es ist zwar zu einer ersten Verurteilung des Betreibers der AuBenstelle Terzbauer gekommen", erkliirt der Landesge-schaftsfiihrer, Budai, „aber die politische Verantwortlich-keit wurde in keiner Weise gepriift", heiBt es in der Aussen-dung des „Griinen Pressedienstes".
Die Nationalratsabgeordnete der Griinen Alternative, Holda Harrich, kritisiert, daB die psychiatrischen Langzeit-pfleglinge in der sozialen Hierarchie nach wie vor das letzte Glied bilden wiirden und meint, daB es hochste Zeit sei, die Offentlichkeit auf diese MiBstiinde aufmerksam zu ma-chen. Harrich erscheine die Einsetžung eines solehen Untersuchungsausschusses das geeignete Mittel dazu zu sein.
Seja šotske komisije
Votksbegehren zur Senkung der Kiassenschiiterzah! angeiaufen
„Vse znamo, vse vemo..."
Uprizoritve otroških gleda- iem Plajberku, Škofičah, tiskih predstav „Odra treh Šentjanžu, Borovljah in pri herojev iz Pirnič" so bile vse Joklnu v Celovcu - so bili po vrsti uspešne. Obe zgod- otroci nad petelinčki, ki „vse biči - o treh petelinčkih in o vejo in znajo", ter medved-medvedku Mikcu - sta bili kom, ki je zelo rad počival in zgrajeni na uglasbeni pesmi- lenaril, navdušeni. Gostova-ci, ki so jo otroci ob koncu nje je organizirala Slovenska predstave znali prepevati že prosvetna zveza skupaj s kra-kar sami. Povsod - v Sloven- jevnimi društvi.
„Trans!imina" v Celovcu
Na svoji tretji postaji se je umetnikov iz vsake dežele uvrstila razstava mladih omogoča vpogled v mlado sli-umetnikov iz Furlanije-Julij- karsko, kiparsko in drugo ske krajine, Slovenije in umetniško ustvarjanje (Koro-Koroške:18.majasejeprese- ško med drugimi zastopajo lila iz Ljubljane v Hišo umet- Rudi Benetik, Wa!ter Mei-nikov v Celovec, najprej pa so Sterle, Helmut Fian). Raz-jo februarja odprli v Gradišča stava bo odprta do 10. ju-d' Isonzo. Po osem mladih nija.
Skc/p/ure Mirsada Beg/da /z S/oveni/e so zbod/7e ve//ko pozornost/.
Knjiga:,,Rimska naseibina Juena"
Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je izšla knjižica „Rimska naselbina Juena - in zgodnjekrščanske cerkve na sv. Hemi", vodič po rimskih izkopaninah in muzeju v Globasnici z dodatkom o antičnih spomenikih v Podjuni. Avtor knjige je dr. Franz Glaser, kustos deželnega muzeja v Celovcu, ki od leta 1978 dalje
vodi vsakoletna izkopavanja na Sv. Hemi, ki so privedla do nadaljnjih odkritij zgradb in grobov ter pomenijo bistven prispevek k raziskovanju poznoantičnega in zgodnjekr-ščanskega obdobja v Avstriji.
Nova knjižica obsega 67 strani in je v žepnem formatu; cena: 50 šil.
Tršar razstavna na Dunaju
Slovenski kipar Drago Tršar, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dobitnik številnih umetniških nagrad, trenutno razstavlja v galeriji Domus Slovenica (Plan-kengasse 4) v prvem dunajskem okraju. Na ogled je osem večjih in nad dvajset malih plastik iz brona ter deset risb na papirju. Kljub svoji majhnosti plastike izpod Tršarjeve umetniške roke izžarevajo monumentalnost - teme so na primer morje, narava, človek, kolektiv kljub navj^Jezni togosti kovine kažejo živo razgibanost narave. Tršarja je mnogoštevilni publiki predstavil Feliks J. Bister, vodja umetniškega oddelka Domusa. Omeniti je treba tudi žalostno vest, ki jo je navzočim sporočil Bister: poletnemu odmoru galerije bo zaradi finančnih težav sledila negotova jesen...
„Pove//n/k čm/d s/7" se pnprav//a, da bo ostre/// kap/ana Mar//na Čedermaca, s/;*;. vn«o w;eser
Čedenmacov upor pokorščini
Dejanje je v bistvu preprosto. Kaplanu Martinu Čedermacu je italijanska fašistična oblast, s katero je cerkvena hierarhija povezana s konkordatom,	zapovedala
maševati v italijanskem jeziku. Pridig v italijanščini ljudstvo ne razume in ne mara. Čedermac se upira temu ukazu in se sklicuje na cerkvene zadeve; toda v soglasju s cerkveno oblastjo, ki se je prilagodila svetni
oblasti, prisilijo druge župnike k pokorščini. Le kaplan Čedermac ni pripravljen postopati proti svojemu lastnemu prepričanju in proti poveljem	srca. Vendar
izvedba ni preprosta, vsakdanja. Na dogajanje na naših ljubiteljskih odrih nas še najbolj spominjajo sekvence, v katerih kot izrazno sredstvo prevladuje zgolj beseda. Tudi tempo je počasnejši. Te ustaljene okvire pa šentjakobska
Čedermac se mora zagovarja// pr/ cerkven/ ob/as//.
uprizoritev Čedermaca preseže deloma že s sceno, (gramoz in pesek, ogenj) ki jo je oblikoval Štef Potočnik, še bolj pa z glasno (Primus Sit-ter, Jozej Sticker, Hannes Valuschnig) in predvsem z uspelo simbolizacijo boja med dobrim in zlom.
To je predvsem zasluga režiserja Marjana Stickra, ki je kot igralec z občudovanja vredno spretnostjo in kondicijo kot poveljnik temnih sil bdel nad vsem dogajanjem in stalno posegal vanj.
Primerno je vlogo Kaplana Martina Čedermaca odigral Janko Zwitter, spretno pa so vloge menjavali ostali igralci Karlej Kraucer, Ludvik Lesjak ml., Hanzej Sticker, Tonej Sticker in Hanzej Wuzel!a. Vlogo matere v ozadju je igrala Pepca Lederer, medtem ko so Marta Fugger, Andreja Lepuschitz in Rozika Sticker igrale sile pravice, ki so preprevale pesmi, ki jih je izbral in priredil Lajko Milisavljevič.
Vinko Wieser
S!ovenski oktet pet v spomin dr. Luku Sienčniku
V avli glavne šole je minulo soboto potekala nadvse zanimiva prireditev v počastitev spomina na dr. Luko Sienčni-ka. Na začetku je trdnega narodnega in vsestransko aktivnega politika ter priljubljenega živinozdravnika predstavil občinski odbornik Tine Wastl.
Venec pesmi je dr. Luku Sienčniku poklonil svetovno znani Slovenski oktet, Bogdan Pogačnik pa je v povezavi črpa) iz osebnih spominov in Sienčnikov človeški lik vpletel v svoje literarno popotovanje skozi svetovni in slovenski glasbeni svet. Predavanje z diapozitivi o življenju dr. Sien-čnika, filmski dokument s Sienčnikovim pričevanjem o Dobrli vasi pa je pripravil mag. Štefan Kramer. V imenu družin se je za edinstveni večer zahvalil pokojnikov sin dr. Svitko Sienčnik.
Keramične skuipture in reliefi
Gradiščanska umetnica Lilo Schrammel je s svojimi keramičnimi skulpturami in reliefi 20. maja odprla letošnjo razstavno sezono Galerije Rožek (Maria Šikoro-nja). Njene skulpture karak-terizirajo predvsem ostre konice in robovi, ki pa v notranjosti prehajajo v kontrast mehkih oblik in potez. Po daljšem ogledu pa obisko-
valcu zaživijo tudi keramične plošče z reliefi, na katerih so upodobljene razgibane skupine človeških figur in postav. Rahli odtenki zemeljskih barv, ki nastajajo ob petkratnem žganju posebne gline z Bližnjega Vzhoda, dajejo predmetom skrito toplino. Galerija je odprta vsak petek, soboto in nedeljo od 15. do 18. ure.
S/fu/p/cre /z /erako/e je cme/n/ca ob/zkova/a v /e//h 7936 do 7989.
SLOVENSKI VESTNIK
30. maj 1989 5


Poskusite svojo srečo.
V novem Kazinu Vrba.
TJjiičakuje Vas K -L najbolj privlačna kazino Evrope.
Prvi dobitek...
... Vas bo preseneti) že pri vhodu.
Za 170.- šilingov vstopnine dobite igralne žetone v vrednosti 200-šilingov.
V
uživate kulinarične dobrote
Od piano bara do rouge et noir
V prijetni restavraciji kazina lahko v dvoje
in se pripravite za prvo igro. V baru s klavirsko glasbo si lahko ob kozarcu penečega "rouge & noir« zaželite srečo v igri.

družbi: pri ruleti, bakaratu. black jacku. pokru ter kolesu sreče. Pri igralnih avtomatih ^ Austria Jackpot imate pri-^ ložnost. da s samo 3X 10


šilingov dobite milijone.
Pogled na jezero ter faites vos ieux Od žetona do milijona
Obetajoč začetek bi bil na primer "black	Višek vsakega obiska v kazinu: avantu-
jack coctaib s prijatelji na terasi kazina,	ra ob ruletni mizi. Pravila so enostavna,
kjer lahko pri lepem vremenu igrate	Vseeno boste presenečeni, koliko je moz-
tudi na prostem.	nih variant. Rdeče ali črno. Številka ali
kolona. Od enkratnega do 35kratnega dobitka.
Od pokra do iackpota
V novem kazinu Vrba boste v najboljši
Od ponedeljka do nedelje
V najbolj privlačnem kazinu Evrope Vas pričakujejo vsak dan v tednu.
Od 15. ure.
CASINO VELDEN
Poskusite svojo srečo
Alternativni kino: kaj bo po stečaju?
Brazilska skup/na Malto Grosso je m/nu/o sredo /gra/a pred frgov/np Que//e na vese/lc/ za katinsko Ameriko
Veseiica za Latinsko Ameriko
Kolesarski iziet
OBIRSKO. -SPD „Valen-tin Polanšek" je v četrtek priredilo kolesarski izlet, ki je mlade in nekoliko starejše domačine vodit z Obirskega v Železno Kaplo, od tam pa spet preko Obirskega v Korte. Na cilju pa se je kolesarjem pridružilo tudi nekaj domačinov, ki so se zbaii predolge vožnje po dveh kolesih in so se pripeljali na piknik pod Markunom - po štirih. Vsekakor je prireditev lepo uspela, udeleženci pa so veselo pokramljali.
Športni dnevi
CELOVEC. - Medtem ko so celo šolarji snubili za turistično sezono v glavnem mestu Koroške in statistiki javljajo porast nočitev v prvih štirih mesecih za 12,6 odstotka, se je športni referat mesta Celovec že pred desetimi leti odločil za novost: športne dneve v Celovcu. Letos bodo potekali od 9. do 11. junija, predstavljene pa bodo predvsem športne panoge, ki sicer niso tako razširjene (točen spored bomo še objavili). Višek pa bo zagotovo tek skozi mesto (v soboto zvečer), tej* velika veselica z raznimi igrami v Evropa-parku. Sodelčvale bodo tudi vse obvezne šole iz Celovca, saj bodo njihovi učenci in učitelji že v petek dokazali, da je Celovec mesto športa. Najbolj navdušeni športniki pa se bodo pomerili na 5. mednarodnem triatlonu.
CELOVEC.-Edina kinematografska ustanova, ki je v Celovcu več kot pet let omogočala tudi dejansko alternativo sicer pretežno komercialnim filmom brez nivoja, je tako rekoč pred propadom.
Mesto, dežela pa tudi zveza so sicer obljubljali visoke podpore, toda naposled obljub niso izpolnili. Tako se je Alternativnemu kinu nabralo skoraj 600.000 šilingov dolgov, ki pa bi jih inicia-torji sicer lahko poravnali, če bi dobili podpore v obljubljeni višini.
Zdaj se z zadevo Alternativni kino ukvarja že sodišče, ki bo razsodilo, ali bo moralo v stečaj ali v konkurz. Kot vse kaže, se bo zadeva končala s prisilnim stečajem v večji meri v škodo dajalcev subvencij, toda tudi v tem primeru bo bodočnost alternativne kino-dejavnosti v Celo-cvu in na Koroškem precej negotova. Za Celovec so predsedniku društva Alternativni kino Horstu Dieterju
Sihlerju sicer obljubljali, da bo kino dobil mesto v novem centru v Šentrupertu, toda tudi ta obljuba že spet dela dolg: čeprav so že za mesec april 1989 najavili začetek del, tam do danes še niso premaknili niti ene vreče cementa. Pa tudi mesto še ni podpisalo, da bo alternativna kinematografska ustanova zares imela mesto v Šentrupertu.
Boršt D/efer S/b/er, predsednik društva A/femaf/vk/no.
CELOVEC. -„3. Welt-Laden" je prodajal robo iz tretjega sveta, Amnesty international je zbirala podpise za dva duhovnika, katerima v Braziliji preti smrtna kazen, Mlada OVP je predstavila igro o bogatih in revnih nasvetu, KPA je ponujala literaturo o podobni problematiki, otroci so se udeležili
Franca Murka ni več
BRDE PR! KOTMAR! VASI. - V petek, 19. maja je bil v Kotmari vasi pogreb Franca Murka, p.d. Kajžnika iz Brd pri Kotmari vasi. Zavedni kmet je umrl v 78. letu starosti. Pogrebne obrede je opravil župnik Maks Mihor, v slovo pa so mu zapeli domači pevci. Ženi, sinovoma in sorodnikom iskreno sožalje!
slikarskega natečaja, igrala je brazilskaskupinaMattoGros-so in nikaragvanski umetnik Leonel Cerrato je še naprej slikal svojo fresko prijateljstva med Celovcem in Mana-gvo. Navzoč je bil tudi župan Leopold Guggenberger, mestni svetnik Siegbert Metelko pa je v prijateljski namen pre-nakazal lepo vsoto.
Odlični uspehi
VELIKOVEC. - Na deželnem mladinskem pevskem festivalu je bil med najboljšimi tudi dekliški zbor zvezne gimnazije iz Velikovca, ki bo skupaj s tremi drugimi skupinami zastopal Koroško na avstrijskem festivalu v Gradcu. Festivala pa se bo udeležilo tudi 6 zborovskih dirigentov, med njimi Walpurga Janša iz Kotmare vasi.
Možnosti študija v Sioveniji
/?fpa/)//.;A7 &uw//e za vzgo/o /a /zo6ražcEaa)e /er /rVcsrio /;a/-mrao S7/ ."t/ovcaT/c ze or/ /c/a 7976 <7a//c A/pear//ra Var/ca/e /z zawcy'^/va /er o/ro/re s/oEea.s7:/A /z.se/Jeaceu, 6 o J/s; a a srer/a)//; ^o/a/j, prer/v^era pa .so V//jear/;)e aaaieay'eae .š/ar//ya a a E/.šy//j /a v/.so&//: šo/a/; v Š/ovca//7. V /e/o.fayeaj so/.s/cca; /c/a s//pca<r//-raaro 46 Aar/ea/ou /z TržoJ/ce poArrapac, 73 i/aJca/ov s Korošce, 7 s/aJca/ov /z Pora6//a /er 73 s/a<7ca/ov /zye//eacev.
V	tej informaciji bi radi opozorili predvsem na možnosti in pogoje za študij v Sloveniji ter opozorili na tiste študijske smeri, ki so po sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo recipročno priznane.
Avstrija in Jugoslavija sta v letu 1977 sklenili sporazum o vzajemnem priznavanju zaključnih spričeval srednjih šol, v letu 1980 pa tudi sporazum o vzajemnem priznavanju visokošolskega študija. Tako so v prilogi A navedene študijske smeri, ki se vzajemno priznavajo bodisi za nadaljevanje študija (podiplomskega), bodisi za opravljanje poklica. V prilogi B pa sta navedena študija pedagogike in novinarstva, ki se priznavata samo, če študent nadaljuje študij v okviru podiplomskega študija.
V	primeru, da študent izbere v Sloveniji tako študijsko smer, ki ni recipročno priznana, tedaj se mu spričevalo v Avstriji prizna na podlagi predpisov, ki v republiki Avstriji urejajo v tujini opravljeni študij.
Ostali pogoji in možnosti za študij v Sloveniji so naslednji:
#	študentje iz zamejstva dobijo štipendijo RKV1TK, če k prošnji za štipendijo priložijo priporočilo ene od osrednjih slovenskih organizacij (na Koroškem);
#	študentje iz zamejstva imajo prednost pri sprejemu v študentske domove;
#	zamejski študentje ne opravljajo sprejemnih izpitov za vpis na višje in visoke šole, razen za študij medicine in stomatologije (vendar tudi tu po drugačnih kriterijih - v začetku meseca julija); kot vsi
ostali pa morajo opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh ter na fakulteti za telesno kulturo -roki za preizkus nadarjenosti so že v mesecu juniju (Akademija za likovno umetnost), nekateri pa v juliju (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, arhitektura, ter
fakulteta za telesno kulturo).
Druga možnost, ki jo omogoča meddržavni sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo, je ta, da študentje s Koroške izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od avstrijskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študentje, ki študirajo v Avstriji slavistiko ali katero od nacionalnih ved, ter so med pol ali enoletnim študijem v Ljubljani izpopolnili svoje znanje oz. pripravili gradivo za svoje diplomsko delo.
Kdor se v šolskem letu 1988/89 namerava odpraviti na študij v Slovenijo ali želi kaj več informacij o tem, naj se čimprej obrne pisno ali kar po telefonu na Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Ljubljana, Župančičeva 6 (na ime Viljana Lukas - telefon 061/331-411).
Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo ter ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
ŠTUDIJSKI SMERI. KI SO ENAKOPRAVNE PO 4. IN S. ČLENU
jMgo\!<nan*Lc študijske smeri
Strojništvo
Gradbeništvo
Arhitektura
Geodezija
Eiektrotehnika Rudarstvo Metaiurgija Tehnična matematika Matematika
Tehnična fizika Fizika
Kmetijstvo
-	Živinoreja
-	Gojitev rasthn - sadjarstvo in vinogradništvo a!i po!jede!stvo
-	Agroekonimija
Gozdarstvo
Lesarstvo
Tehnoiogija živi! in vrenja Kemična tehno!ogija,
d) kemijsko inženirstvo in proeesno inženirstvo
Kemija
!'siho!ogija
Bauingenieursvesen
Arehitektur
Vermessungswesen
messung und !ngenieur-geodiisie Efektroteehnik Berg\vesen Huttenwesen Teehnisehe Mathematik Mathematik -Studienzweig Mathematik Teehnisehe Phvsik Phvsik
-	Studienzweig Phvsik Land\virtsehaft
-	Studienzweig Tier-produktion
-Studienzsveig Pfianzen-produktion
-Studienzsveig Agrareko-nomik Forst- und Ho!z-wirtseha!t
-	Studienzweig Forst-wirtsehaft
-	Studienzweig Forst-wirtsehaft
-	Lehensniitte!- und Garungsteehno!ogie
Teehnisehe Ghemie
Zgodovina*'
Zgodovina *'
Muzikoiogija in etnomu-
zikotogija
Lingvistika
Kkisična fi!o!ogija )
Ang!eščina in angieška književnost )
Francoščina in francoska književnost )
!ta!ijanščina in itahjanska književnost )
Geo!ogija
Bio!ogija

-	Studicnzwcig Gcschichtc')
-	Ahc Gcschichtc und A!-tertumskunde')
Musikwissenschaft')
Sprachwissenschaft
-	Studicnzwcig !ndogcr-manistik
Ktassischc Phi!o!ogie
-Studienzweig Latcin')
-	Studienzweig Gricchisch')
Anghstik und
Amerikanistik
-	Studicnzweig Anghstik und Amerikanistik')
Franzosisch')
-	Studienzweig Franzo-sisch
!ta!ienisch')
-Studienzsveig
!ta!ienisch')
Erdwissenschaften
-	Studienzweig Geotogie
-	Studienz\veig teehnisehe Geo!ogie
Bio!ogie
-	Studienzweig Botanik
-	Studienzweig Zooiogie
-	Studienzweig Mikro-hioiogie
Geographie
-	Studienz\veig Geographie
B. $TUD!JSKE SMER! K! SO ENAKOPRAVNE V SKLADU S 5. ČLENOM


smeri
Pedagogik
Pubh/istik um! Kommunika-tions\vissensehaft


( hemie
Studienzweig ( hemie Psycho!ogic


SLOVENSKA
ŠTUDtJSKA
KNJ!ŽN!CA
v sfavb/ M/ad/nskega doma SŠD, M/ksc/ia//ee 4,
9020 Ce/ovec, fe/efon (0463) 32365
brezp/ačno izposoja kny/ge, /e uije, kasefofonske in v/deo-kasefe
Knjižnica pos/uje: ob pon. in foded od /0. do /6. ure, ob sredah, čefrf/dd in pef/dh od 6. do /6. ure.
Knjižna zbirka
..Konjiček"
GRAEBNER Kar! Erich Mikroskopiranje: knjiga prikazuje, kako lahko dober opazovalec vidi življenje drobnega sveta-mikrokozmosa, odprtega vsakomur, ki ima oči in mikroskop. -Lj.: DZS - 43 str.: barvne ilustr.
HELMENSDORFER Erich Novinarstvo: priročnik za novinarje, ki pišejo aktualna sporočila o vseh pomembnejših svetovnih ter domačih dogodkih. Pisec te knjige je nemški novinar, ki je za svoje novinarsko delo prejel več nagrad. - Lj.: DZS - 43 str.: barvne ilustr.
SCHATTER Hans-Reinhard Fotografiranje: praktičen priročnik za vse, ki so si za konjiček izbrali fotografiranje. - Lj.: DZS-43 str.: barvne ilustr.
SCHATTER Hans-Reinhard Gramofoni in magnetofoni: kdor se zanima za to privlačno področje tehnike, imenovano elektroakustika, bo v tej knjižici našel in spoznal možnosti modernih magnetofonov, kasetnih magnetofonov, gramofonov in stereo naprav. - Lj.: DZS - 43 str.: barvne ilustr.
SCHMITZ Siegfried Terarij: beseda terarij izvira iz latinske besede terra (zemlja); prvotno torej označuje posodo za kopenske živali. Ukvarjanje s terarijskimi živalmi imenujemo teraristiko, tiste, ki jih to zanima, pa terariste. - Lj.: DZS - 43 str.: barvne ilustr.
SIEFARTH Gunter Vesoljski poleti: avtor te knjige je od izstrelitve prvega Sputnika v številnih televizijskih oddajah poročal o vesoljskih poletih s človeško posadko in brez nje. -Lj.: DZS - 43 str.: barvne ilustr.
/i/an Do/enc
Za doiar čtovečnosti
Na uradu za delo sem ostal dve uri. Na klopeh in pred okenci sem slišal samo madžarščino.
Ko mi je že znani uradnik povedal, da nima nič zame, sem se zaletel k tistim tiskanim razpisom za delovna mesta na steni. Bilo jih je na ducate. V šopih so viseli s klina kot klobuki ati plašči.
Ouebec, Ontario, Britska Kolumbija, Otok princa Edvvarda, Nova Škotska, Nova Fundtandija, Alberta, Saskatchevvan. Služb, kolikor hočeš. Le da so vse v
oddaljenih provincah, kamor brez denarja ne morem več.
Dokopal sem se do naslovov v Manitobi. Potem pa še do VVinnipega. Ali bi mogel še kam dalje s štirimi dolarji?
Vse službe so šifrirane. Vse so opremeljene z naslovi in telefonskimi številkami.
Izpisujem si tiste, za katere si mislim, da jih zmorem. Beležim si pogoje razpisa, da bi jih pravilno prenese! na svoje prošnje.
Z vsem tem papirjem se čez kakšno uro napotim k svojemu znancu za oken-
cem. Pokažem mu svoj izbor in se mu nasmehnem. Prosim ga za obrazce C-5, o katerih sem bral na zidu.
Uradnik me pomilovalno pogleda. Njegove kratke, osivele brčice se mi zdijo še manjše.
„Mi je zelo žal," mi reče. „Toda vse to so federalne ali provincialne	službe.
Potrebno je državljanstvo ati pa rezidenca v Manitobi. Dve leti bivanja v VVinnipegu."
Ne verjamem mu. Skušam mu dopovedati, da sem tisti, ki je bil včeraj pri njem. Pokažem mu rdečo kartico, ki mi jo je bil on sam izpolnil. Govorim mu, da večno ne morem sedeti v hotelu priseljenskega urada.
Ko vidim, da mi to nič ne pomaga, spet sedem predenj in pred njegovo okence in ga vprašam, kaj je v tistih kartonih, ki jih ima pred seboj na mizi.
Uradnik zaiistka po svojem
indeksu in zmaje z glavo.
„Samo kovinska stroka. Ponudba za inženirje, preddelavce, strugarje, orodjarje. Potem pa za ženske. Za prodajalke, sobarice v hotelih, čistilke. Nič drugega."
Spet mu ne verjamem. Začnem se mu ponujati kot na dražbi. Omenim mu prav vse poklice, kjer naj bi zalistal zame po svoji mizi. Pa nič. V odgovor si gladi svoje brčice. Vedno manjše postajajo. Zdaj vidim, da so tudi zelo redke.
Nazadnje mu pokažem svojo vizo v potnem listu. Prst položim na VVinnipeg, ki je tam jasno zabeležen. Vprašam ga, zakaj neki bi bil v mojem potnem listu VVinnipeg, če on nima dela zame.
Uradnik zmiguje tudi z rameni. Pravi, da ne ve, kaj so imeli v mislih ljudje, ki so mi udarili tisti pečat. VVinnipeg je znan po tem, da v njem pozimi ni dela.
Tako se dajeva kakšne pol ure. Od Madžarov, ki sedijo v uradu, se nihče zaradi tega ne pritožuje. Vsi samo sedijo tam in čakajo, da jih kdo pokliče po imenu. Nobeden od njih ne razume, kaj hočem od uradnika.
Ta mi spet obljubi, da me bo poklical, brž ko bo kaj, kar bi bilo zame. Vpraša me še, ali sem že delal na tovornjakih. Kar na tepem me vpraša o tem, ne da bi mi povedal zakaj. Odgovorim mu, da že. In potem ga jaz vprašam, ali ima delo zame na tovornjakih. Pa mi spet odgovori, da dela na tovornjakih nima.
In sva spet tam, kjer sva že bila pred pot ure.
Poslovim se od njega in mu rečem, da se v ponedeljek spet vidiva.
„Do ponedeljka!" zakliče za menoj po prostorni sobani.
(r/a/ye pr//jor/ay7č)
] TV AVSTR! JA 1 ] TV AVSTR!JA 2 ] TV LJUBLJANA ] TEDNtNATELEV!Z!J!
30.5.
10.00	Šolska televizija; 10.30 Žandar
z Broadwaya; 12.05 Šport v ponedeljek; 13.00 Aktualno:	14.25
Popeye; 14.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.17 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Atlantik;
21.00	Poglej in ugani; 21.07 Dallas;
22.00	Strojnice; 23.45 Big Va!!ey; 0.30 Poročila.
16.55 Tedaj; 17.00 Stanovati -nekoč in danes; 17.30 Orientacija; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 Wur-litzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Kviz 21; 21.00 Poglej in ugani; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
10.10 šolska tv: Čustva; Žuželke; Pamet je boljša kot žamet; Šola tenisa: Angleščina; 16.30 Dnevnik; 18.00 Spored za otroke: M. Čanak: Čirule - čarule. Čarobne domine: Po sledi ptice Dodo; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 H. Robbins: Trgovci s sanjami; 21.00 Mednarodna obzorja; 21.50 Dnevnik.
10.00	Mnogo funkcij - nova podjetja; 10.30 Zloglasna moža; 12.10 Zunanjepolitični report; 13.40 Tedaj;
14.00	Bill Cosby; 14.25 Popeye; 15.10 Glasbena skrinja; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Na svidenje, beba; 21.50 Pogledi s strani; 21.55 Banda VVanderers; 23.45 Big Valley.
16.55 Tedaj; 17.00 Zgodovina avstrijskega gospodarstva; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Radetzkyjeva koračnica; 22.15 Čas v sliki 2; 22.40 1-2-X-pregled; 22.45 Spomini: dr. Bruno Kreisky; 23.45 Razprave - genska tehnologija; 0.45 Poročila.
10.10 Osmi dan; Veter in sonce kot vir energije; 16.30 Dnevnik; 18.15 Videostrani; 18.20 Spored za otroke: P. Zidar: Tončkove sanje; Pod to goro zeieno; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna, kanadski film: Družinska gledanja; 21.35 Mali koncert: M. Šuštaršič, klavir; 21.50 Dnevnik; 22.00 Svet poroča.
9.30 Dežela in ljudje; 12.05 Klub seniorjev; 13.00 Mi; 14.00 Bili Cosby; 14.25 Popeye; 16.00 Oddaja za najmlajše; 17.10 Navihan kvartet; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Harald Juhnke, dobrodošli v klubu; 21.45 Pogledi s strani; 22.00 Hotel Sacher, portir; 23.00 Aktualno; 23.05 0'Mal-!ey, javi se; 0.35 Poročila.
17.10Tedaj; 17.15Dingo-divji psiv Avstraliji; 18.00 Bavarsko sodišče; 18.30 VVurlitzer; 18.55 Loto-studio;
19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturna reportaža;
22.00	Čas v sliki; 22.25 Klub 2; nato poročila.
10.00 Videostrani; 10.10 Šolska tv: Varstvo kulturnih spomenikov; Arhitektura slov. pokrajin; Po sledeh napredka; 16.30 Dnevnik; 18.15 Spored za otroke: James, igrani film; Čarobna košara; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 E. Orzeszkowa: Ob Njemnu; 21.05 Tednik; 21.55 Dnevnik; 22.05 Krsto Papič: Rešitelj.
Četrtek, 1.6.
Rož-Podjuna-Zilja
Pisatetji: Med idi!o in družbenim angažmajem
Petek, 2.6.1989, - 2. de) literarno-glasbene oddaje
Niti sto kilometrov nista narazen idilična hribovska vasica Fresach/Breze nad dravsko dolino sredi poti iz Beljaka v Spit-tal in slovenski turistični dragulj, Bled. Na obeh točkah so se meseca maja srečali pisatelji iz mnogih držav sveta. V Fresach/ Breze je osemnajstič vabila koroška pisateljska zveza, na Bled pa dvaindvajsetič slovenski PEN-center. Kakor noč in dan se opazovalcu zdita prireditvi. V Brezah so konflikti spravljeni pod odejo, konfrontacije prisotne le v namigih, na Bledu pa se prireditev meni nič - tebi nič spremeni v hipu v tribuno prizadetih zoper oblast in družbeno nasilje. O teh in mnogih drugih razlikah bo tekla beseda v oddaji ..Pisatelji: Med idilo in družbenim angažmajem", ki jo je pripravil Florst Ogris.
Ujeti v navidezni svet...
Sreda, 31. 5. 1989, TV Al, 21.55 - Pravzaprav prihaja navada iz ZDA, toda danes ni udomačena samo tam: v raznih strukturah se razvijajo bande miadih, ki - pogostokrat - terorizirajo ceio okolje. Ameriški film o bandi Wanderersov, ki ga je posnel Philip Kaufman leta 1979 kaže, kako take tolpe nastajajo, ukvarja pa se tudi s spoznanjem pretežno mladih ljudi, da take skupine mlade ljude zavajajo dostikrat v zelo zlagan svet. Richie (igra ga Ken Wahl, na sliki spredaj) to navideznost prepozna.
Prva fantazija
Četrtek, 1. 6. 1989, TV LJ1, 22.05 - S filmom ..Rešitelj" je Krsto Papič uvedel žanr fantazijske (fiction) grozljivke. O filmu naj si vsak gledalec misli, kar hoče, in iz svoje izkušnje razsodi, kaj je Papič hotel povedati. Današnje življenje mu namreč nudi zvrhan koš možnosti.
Vsi za enega
Četrtek, 1. 6. 1989, TV Al, 23.05 - Dan
pred odhodom v pokoj umre policaj 0'Malley. Njegovi svojci dobijo za njim le minimalno pokojnino, toda oblasti niso računale s solidarnostjo njegovih tovarišev, ki se borijo za pravično penzijo 0'Mal-leyeve žene.
Priznana družinska giedanja
Sreda, 31. 5. 1989, TV LJ1, 20.05 - Še ne tridesetletni filmski ustvarjalec armenskega rodu Atom Egovan sodi med najbolj talentirane kanadske režiserje. Posnel je že nekaj kratkometražnih, pa tudi že dva celovečerna filma. ..Družinska gledanja" je za skromnih 150.000 dolarjev posnel v štirinajstih dneh in uvrstili so ga ob bok Wendersovemu Nebu nad Berlinom. Zanj je prejel več mednarodnih nagrad.
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Torek	Kutturnidom,	..LAKOTA !N VOJNA V SUDANU" (nem.)	Caritas
30.5.	Loče	poročito o potožaju v dežeti in o zbirni akciji.	
20.00		Predava: Peter Ouendter.	
Četrtek	Mata soba	HARMON! JA Z GLASBO Z VSEGA SVETA	OtE
1.6.	mestne hiše,	umetnik Peter Groning in gtasbeni terapevt	
19.30	Betjak	Gottfried Schmuck (Satzburg) predstavtjata gtasbita z vsega sveta.	
Četrtek	šentpeter pri	ORGELSKt KONCERT	KKZ in Gtasbena
1.6.	Šentjakobu	izvajajo: učenci orgtarskega oddetka GŠ na	šota na Koroškem,
20.00		Koroškem in Angeta Tomanič s sktadbami	Zavod šolskih sester,
		Antona Jobsta.	SPD Rož, Katotiška prosveta in Društvo
			upokojencev v Šentjakobu.
Petek	občinska knjii-	..Stavki, obiikovani iz jezikov" iz svojih dei	EKZ in občina
2.6.	niča,	bereta: Josef VVinkter in Andrej Kokot	Podktošter
19.30	Podktošter		
Sobota	Kutturnidom,	SLOVESNOST OB 80-LETN)CI SKLADATELJA IN DIRIGENTA	
3.6.	šentprimoi	RADOVANA GOBCA Nastopajo: Mešani pevski zbor Danica,	
20.00		Vokaini ansambet Danice. Moški pevski zbor Pottej Hartman in Pihaini orkester radeških papirničarjev. besede siavtjencu spregovori inž.	
		J*ončiSchtapper.	
Sobota	dvorana gostitne	ViGREDNi KONCERT Nastopajo:	MePZ Podjuna in
3.5.	Schwarzt,	MePZ Svoboda Loška dotina, Mtada Podjuna,	MoPZ Kratj Matjaž
20.00	Ptiberk	. MePZ Podjuna.	
Sobota	pri šoštarju,	KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV	RTV Ljubtjana
3.6.	Gtobasnica	Nastopajo: ansambet štajerskih sedem,	in SKD Gtobasnica
20.00		ansambet Stovenija. MoPZ Franc Leder Lesičjak, Ženski obirski nonet.	
Sobota	vkutturnemdomu, KONCERT		Stovensko prosvetno
3.6. 20.00	Dobrta vas		društvo Srce
Sobota	Gostitna Juenna,	DRUŽABNO SREČANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV ..PODJUNA"	
3.6.	Čepiče		
16.00			
Sobota	Katotiškidom	KONCERTNI VEČER (nem.)	Sodatitas
3.6.	prosvete,	Nastopata: Atfred VVattner (bariton) in Britta	
20.00	Tinje	Zechner (ktavir)	
Nedetja	vetika dvorana	ŠOLSKA AKADEMIJA ob 1000. maturantu	Odbor šotske
4.6.	doma sindikatov.	stovenske gimnazije ..Bodi ktas na potju, cvet na	skupnosti na Zvezni
14.30	Cetovec	vrtu. javor v gozdu" (tvan Cankar). Gostje: Kutturni ustvarjatci Stovenskega prosvetnega društva Vinko Potjanec iz Škocijana in dijaška	gimnaziji za Stovence
		skupina judovske Zwi Perez Chajes šote z Dunaja.	
Sobota	Lutkovno	DAN ODPRTtH VRAT z ogledom igre „Mi kosovirji" (Svetlana	
10.6.	gtedatišče Ljubtjana	Makarovič) Odhod avtobusov: 14.00 Mladinski dom (Celovec) vrnitev ob pribl. 19.30: Prijave sprejema do 5.6. Slovenska prosvetna	
		zveza (tel.: 51 4300/20-22)	
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 26.5.1989
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	13,55	14,15
za 1 angleški funt	t	21,60	22,80
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 ital. lir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	DIN	0,08	0,14
za 100 švic. frankov	sfr	791,00	811,00
za 100 holand. guldnov	Hfl	616,00	632,00
za 100 nemških mark	DM	694,30	711,30
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
/OTO
2 4 6 12 16 28 (17)	121	111 XIX XXX
Joker:918587	b.j. Stava:3:l,l:2,3:0,2:l, b.j.
RAZSTAVE
Celovec
- Kulturna taberna Pri Joklnu: Dare Birsa (Ljubljana), lesorezi, kolagrafije. - 9. 6. (20.30): Heinz Ortner, Grafike, ..Und immer vvieder die menschliche Figur". - Kunstlerhaus/ Osterreichgaterie Klagenfurt: Translimina, mlada umetnost iz Furlanije-Julijske krajine. Koroške in Slovenije (24 umetnikov). Od 19. 5. do 10. 6 - Kunstlerhaus Klagenfurt/ Kleine Galerie: (od 31.5. do 10.6.:) VVerner Lassnig, Inspira-tion Wa!es. - Gaierie Carinthia: (do 24. 6.): Sebastian Holz-huber, Neue Bilder. - Galerie 61: (od 31.5. do 16.6.:) Corne-lius Colig. Vorstellung der neuesten VVerkgruppe Flush. -Karntner Landesgalerie: (do 4. 6.:) - Heinz Čibulka, Slikovne pesmi.
Beljak
- Deiavska zbornica: (od 2. do 6. 6.): Razstava umetnosti MAKONDE iz Tanzanije! Odprto dnevno med 10. in 18.00.
Tinje
-	Galerija Tinje: (do 17.6.) -Tinca Stegovec, akademska slikarka, slike. - Galerija Tinje: 19. 6. Otvoritev razstave del Iške Rane. Razstava traja do 5. septembra 1989.
Pliberk
-	Falke-Galerie (Libuče) - Hermann Falke. Smrt se ne spominja. Razstava bo odprta do 23. 6.
SLOVENSKI
VESTNIK
2x tedensko
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva C.8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
Ob 80. letnicah čestitamo!
... dolgoletnemu predsedniku kotmirške posojilnice in zadruge Janezu Hedeniku, pd. Rožanu iz Prebelj pri Kotmari vasi,
... bivši pevki in igralki Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci Ivani Prosekar iz Trabesinj pri Kotmari vasi, ...prav tako Angeli Spendier iz Šentilja.
Rešitev križanke iz Slovenskega vestnika šlev. 37 (24. 5.1989)
	A	B jc	D	E F]G	H	I
1	L	-4 J	4	4 A)/-/	4	J
2	-4	/v 7-	O	A/ /	<?	A/	/
3	J *	T 4	A/	/JA	4	s/
A		4 A	O	# o;/*/	/ 2	d
5	/		J	* A 4		f
6	/?	4 A/	* ** *		4	
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSK) VESTNtK - ŠPORT
Z tastno močjo
Nogometaši iz Šmihela so očitno odtočeni, da se kakor bajestovni Munchhausen za lastne tase izvlečejo iz blata. Skoraj neverjetna je namreč že postala njihova serija zmag, z nedeljskim uspehom proti Mostiču pa so se povzpeli že na 11. mesto spodnje lige-vzhod, kar bi Šmihelča-nom ob koncu prvenstva zadostovalo, da se z lastnimi silami obdržijo v tej ligi, ter da jim niti ne bo trega igrati kvalifikacijske tekme.
Toda pot bo še trda, saj morajo Šmihelčani že naslednji vikend v Lieben-fels, ki je tokrat odvzel eno točko Treibachu in tako skoraj že okronal Klopinj za prvaka. Toda v Šmihelu je po
nedeljski zmagi porasla tudi samozavest: če so z zbrano in agresivno igro uspeli proti Mostiču,'zakaj se jim kaj podobnega ne bi posrečilo tudi v Liebenfelsu? Proti Mostiču so namreč ostali mirni tudi v trenutku, ko so gostje povedli, pa tudi v drugem polčasu so uspešno kljubovali hudemu pritisku gostov in v končnici tekme dosegli potrebne zadetke.
Vsekakor v spodnji ligi lahko z napetostjo pričakujemo razplet na dnu lestvice, saj je edino za SCA Šentvid, ki je doslej dosegel eno samo točko, že jasno, da bo izpadel (oziroma po združitvi s SV Šentvidom sploh prenehal obstajati).
Nogometno ogtedato
Stovenski atletski k!ub - ATSV Woifsberg 4:1 (0:1)
ASV-igrišče. 400 gledalcev, sodnik StrauB (povprečen): postava SAK: Dalanovič; F. Sadjak, Štern, Kunčič, Kreutz; L. Sadjak, Čertov, Galo, Burger; Blajs, Luschnik (53. Gorenšek). Goli za SAK: Kunčič (60., enajstmetrovka), Čertov (68., 75.), Prieler (84. avtogol).
Piiberk - MoHta!	4:1 (1:0)
Pliberk, 300 gledalcev, sodnik Obwurzer (dober); postava Pliberka: Maček: Liesnig, Hutter (78. Rossmann), Terčič, Lopinsky; Dlopst, dr. Ramšak. W61bl, Škof; K. Maček (56. Hober). Pachoi-nig. Goli za Pliberk: Pachoinig(29., 67.), Wolbl (51), Terčič (54.). Ostali rezultati: Magdalen - SV Šentvid 2:3, Rapid Lienz - ATUS Borovlje 0:0, Trg - Wietersdorf 2:1, Šmohor - VSV/Beljak 0:2, Breze-Matrei 3:1.
Šmihe! - Mostič	3:1 (1:1)
Šmihel, 250 gledalcev, sodnik Hitzenhammer (dober); postava Šmihela: Leitgeb; K. Berchtold (70. A. Blažej), Suler, W Berchtold, H. Krausler; Pajenk, Močilnik, W. Krausler, Buchvvald; St. Blažej, Golautschnig (70. Gros). Goli za Šmihel: W. Berchtold (29., enajstmetrovka), Pajenk (59.), A. Blažej (85.).
Dobria vas - Šentandraž	1:0 (0:0)
Dobrla vas, 100 gledalcev, sodnik Joas (dober); postava Dobrle vasi: Novak; Appe, Par, Mischitz, Karel; Sirnik, Pizzera, Vugrinec; Sadjak, Partej, Dollinger (65. Opietnik). Gol za Dobrlo vas: Sadjak (85.)
Kiopinj - ASK Ceiovec	3:2 (2:0)
Kamen, 400 gledalcev, sodnik Sintitsch (dober); postava Klopinja: Sagmeister; Lipusch, Paw!uch, Kollmann, Miklautz; Lalovič, Klatzer, Ratkič (85. Saliternig); Travnik, Kriwitz (89. Miksche), Tscharf. Goli za Klopinj: Klatzer (12., 68.), Milautz (47.). Ostali rezultati: ASV Celovec - Bad St. Leonhard 0:1, Ruda - SCA Šentvid 5:1, Frantschach -Žitara vas 0:0, Treibach -Liebenfels 2:2.
WeiBenstein/OCW - Biičovs	1:4 (0:1)
WeiBenstein, 250 gledalcev, sodnik Krapinger (izvrsten); postava Bilčovsa: Ulbing; Maierhofer (56. Stojilkovski), Part), Schlemitz, Schellander; Hobel, Ogris (60. F. Ouantschnig), W. Kuess; A. Ouantsehnig, Krainer, J. Kuess. Goli za Biičovs: W Kuess (29.), Krainer (57., 81.), Hobel (86 ).
Šentjakob - Rožek	0:3 (0:3)
Šentjakob, 300 gledalcev, sodnik Kuri (povprečen) - Zaslužena zmaga gostov, saj so bili domačini zelo slabi. Ostali rezultati: ASV Lienz - Lendorf 1:2, Brnca - Radenthein 1:0, Dellach - Baško jezero 2:2, Trebinje - Vernberk 4:1, Sachsenburg - Irschen 2:3.
^m/de/čan/ (na s///o) /majo še možnost, c/a se z /astn/m/ s/Zam/ obdržijo v spodnji /Zg/.
SAK že ob naslov?
Slovenski atletski klub je v tem prvenstvenem kolu sicer podaljšal serijo svojih zmag, toda razplet tekme v Trgu je razburil duhove. Wietersdorf je bil namreč vso tekmo enakovreden nasprotnik vodečega moštvga na lestvici, toda v zadnji minuti je sodnik Rupič dosodil kot za domačine, ki so tako dosegli zmagoviti gol. Trener SAK Lojze Jagodič zdaj Rupiču očita, da je tekmo v Trgu zavestno zavlekel in dosodil kot v 92. minuti, ter tako omogočil domačinom še eno priložnost za zmago. Sodnik Rupič pa je v izjavi za naš list dejal, da je Trg po njegovi uri dosegel zmagoviti gol v 89. minuti, saj je bila tekma zaradi poškodb in psa, ki je priletel na igrišče, za nekaj minut prekinjena.
Trener SAK, ki je sicer sojenje Rupiča v Trgu pohva-
lil, zdaj misli, daje SAK s tem že ob možnosti za ovojitev naslova prvaka koroške lige. Meni, da je v Šentvidu mogoče osvojiti le eno točko. Toda tako brezizgledno za SAK še ni, saj so igralci v tekmi z ATSV Wolfsberg pokazali, da so s polno vnemo pri stvari, ter da s stoodstotno zbranostjo lahko nadomestijo tudi poškodovane igralce. Proti Wolfsbergu se je tokrat še prav posebej izkazal Aleksander Čertov, ki je dosegel dva lepa zadetka in tako v veliki meri doprinesel k visoki zmagi SAK 4:1. S svojima goloma pa je potisnil v pozabo tudi redek gol gostov: vratar Lippitz je podal žogo, ki jo je s pomočjo vetra neslo daleč v kazenski prostor SAK, žoga je odskočila preko Dalanoviča, ki jo je očitno napačno presodil, v mrežo.
Žreiec prvak, Giobasnica z dobrimi upi
Razplet na vrhu lestvice v 1. razredu D je že odločen: Žreiec, ki ga trenira dolgoletni kapetan avstrijske nogometne reprezentance Sturmberger, ima tri kola pred koncem prvenstva 10 točk z rekordno prednostjo.
Toliko večje je bilo veselje v Globasnici, saj je še vedno ogroženo globaško moštvo ta vikend doseglo proti Žrelcu neodločen izid 2 : 2. Najbolj pohvalno pri tej tekmi pa je, da domačini tudi po prednosti gostov (2:0) niso popustili ali se vdali, temveč so s silovitimi napadi še izenačili. Dva lepa zadetka, ki sta ju dosegla Tonhofer in Gregorič, sta Globaša-nom prinesla važno točko, ki bo mogoče še odločala. Zdaj so namreč na 10. mestu, pred Galicijo in Podkrnosom pa imajo prednost ene točke, v Šentpavlu pa imajo celo možnost, da se dokončno rešijo izpada.
Tokrat zmaga tudi za Selane, saj so premagali Sinčo vas kar s 4:1. Gole so dosegli A. Oraže (2), Hribernik in Z. Oraže. Pičel 0:0 proti Reichen-felsu pa je dosegla Železna Kapla.
Aleksander ČerZov (desno) je dosege/ dva go/a.
Koroška !iga	H Spodn ja !iga-vxhod H Spodn ja !iga-zahod H !. ra/red D
1 Trg	24	13	9	2 45:17 35	1. Klopinj	23	16 4	3 36:20	36	1. Irschen	23	14	4	5 49:23 32	1. Žreiec	23	15 7	1 59:22 37
2. SAK	24	13	7	4 43:16 33	2. Treibach	23	15 3	5 69:33	33	2. Brnca	23	14	3	6 33:21 31	2. Železna Kapla	23	11 5	7 38:31 27
3. Lienz	24	12	8	4 48:17 32	3. Liebenfels	23	13 5	5 45:30	31	3. Rožek	23	11	9	3 33:21 31	3. Grebinj	23	10 6	7 48:38 26
4. Breže	24	10	9	5 42:27 29	4. Dobrla vas	23	12 7	4 40:26	31	4. Trebinje	23	9	8	6 33:25 26	4. Velikovec	23	10 6	7 33:28 26
5. Pliberk	24	9	10	5 42:24 28	5. St. Leonhard	23	10 7	6 43:31	27	5. Lendorf	23	9	7	7 42:39 25	5.Sinča vas	23	9 7	7 35:30 25
6. Wo!fsberg	24	10	5	9 30:30 25	6. Žitara vas	23	10 5	8 36:21	25	6.Sachsenburg	23	8	8	7 39:39 24	6.Šentpavel	23	Ul 5	8 44:41 25
7. VSV/Beljak	24	7	10	7 23:22 24	7. Mostič	23	9 6	8 40:26	24	7. Radenthein	23	8	6	9 38:32 22	7.Sele	23	10 4	9 36:36 24
8. ATUS Borovlje	24	10	3	I1 33:29 23	8. Ruda	23	9 3	1! 34:33	21	8. Šentjakob	23	8	6	9 30:44 22	8. Metlova	23	7 8	8 28:35 22
9. SV Šentvid	23	8	7	8 26:23 23	9. Šentandraž	23	7 6	10 32:36	20	9. Vernberk	23	9	3	11 38:42 21	9. Reichenfels	23	7 7	9 27:27 21
10. Wietersdorf	24	8	7	9 33:42 23	10. ASK Celovec	23	7 5	11 33:37	19	10. Baško jezero	23	9	3	11 36:41 21	10. Globasnica	23	7 7	9 33:39 21
11 Matrei	24	7	7	10 26:45 21	11. Šmihel	23	7 4	12 35:42	18	11. ASV Lienz	23	6	8	9 19:23 20	11. Galicija	23	9 2	12 27:35 20
t2. Molita)	24	6	8	10 26:40 20	12. Frantschach	23	6 6	11 28:35	18	12. Biičovs	23	5	10	8 27:34 20	12.Podkrnos	23	6 8	9 21:32 20
13. Šmohor	24	2	6	16 22:50 10	13. ASV Celovec	23	7 4	12 23:30	18	13. WeiBenstein	23	5	5	13 18:36 15	13.KAC	23	4 9	10 21:26 17
)4. Magdalen	23	2	4	17 17:74 8	14. SCA Šentvid	23	0 1	22 12:106	1	14. Dellach	23	4	4	15 27:42 12	14.Tinje	23	4 3	16 25:55 11
Nov rekord
Slovenska športnica teta 1988 Ani Mulicr-Klemenjak iz Podgorij je v Woifshergu ponovno dokazaia, da je izjemna atletinja. Na tekmovanju je namreč nastopila v teku na 500(1 metrov in s silovitim finišem dosegla nov avstrijski rekord.