Ivan Podržaj Štiri — vsaka daljša 1. Zajec in njegova senca Zajec se sprehaja na soncu, ko se iznenada prestraši sence svojih dolgih uhljev. Ker meni, da je to rogata zver, začne teči, toda nevar-na zver mu je neprestano za no-gami. Slednjič se zajec ves upehan zgrudi v senci nekega drevesa in z vcseljem opazi, da ga nihče več ne preganja. Tedaj se zahvali Bogu za rešitev in pravi: »Da mi ni dal Bog tako hitrih nog, bi me ta strašna zver dohitela in požrla!« 2. Modrijanovo bogastvo Neki vojskovodja je premagal in razdejal grško mesto Megaro. Njegovi vojščaki so oplenili in raz-nesli vse imetje prebivalcev. Vojskovodja je zvedel. da je med prebivalci tega mesta tudi mo drijan Stilpen. katerega so vsi zelo spoštovali. 2elel ga je spoznati, za-to ga je poklical k sebi in ga vpra-šal, če so mu vojščaki kaj odnesli. Obljubil mu je, da bo dobil vse po-vrnjeno. »Ne, ničesar,« je odgovoril mo-drijan, »samo eno bogastvo imam — dušo, a te mi nobena sila na svetu ne more vzeti«. 3. Vrana in rok (Ruska pravljica) Vrana je letela nad jezerom, ko je zdajci zagledala raka. Urno se je spustila, ga ujela in odletela z njim proti gozdu, da bi se na kaki veji dobro pogostila. Rak je videl, kaj ga čaka, pa je rekel vrani: »E, vrana. vrana! Poznal sem tvo-jega očeta in tvojo mater. Bila sta dobra«. »U!« je odvrnila vrana z zaprtim kljunom. »Tudi tvoje brate in sestre po-znam. Vsi so dobri!« »U!« »Todia čeprav so dobri, vendar se mi ?di. da nihče na svetu ni pa-metnejši od tebe!« Te besede so bile vrani v.šeč. Za-krakala je — in spustila raka v je-zero. 4. Vrabčevo maščevanje (Japonskii pravljica) Star možak je imel vrabca, kate-rega je ljubil nad vse. Toda nje-gova žena, hudobna in trdosrčna ženska, vrabcu ni bila naklonjena- Nekoč je zalotila vrabca, ko se je baš sladkal s škrobovo moko, pri-pravljeno za perilo. Ker je bil sta-rec slučajno zdoma, je ujela vrabca ter mu izrezala s kuhinjskim no-žem jezik. Z očitajočim pogledtom je odkrilila pohabljena živalca in ni se vrnila več. Ko je mož zvedel za zločin svoje žene, ga je zabolelo srce. Utrujen in lačen, kakršen je prišel od dela, je takoj stekel v gozd, da poišče svojega prijatelja. Ni ga mogel najti. Dolge tedne je bredel starec po odljudnih gozdovih. se hranil z ja-godami in gobami ter neprestano klical svojega malega prijatelja. Slednjič ga je našel mod mladimi borovci in plutci. Ljubeznivo ga je pozdravil, ga potola/il in prosil, naj pozabi krivico, ki mu jo je storila njegova žena. Vrabec je bil zelo ganjen. Pogo-stil je izmučenega starca in mu ob-ljubil, da mu ne bo ničesar očital. Tako sta oba obnovila svoje iskre-no prijateljstvo. Ob slovesu ie vra-bec obkrožil dve zaprti košari, eno težjo in eno jažjo, in tako namignil svojemu tovarišu, naj si izbere med njima. Ker je bil starec skro-men po naravi, je vzel lažjo. Ko je doma odprl košaro, je videl, da je napolnjena s čistim zlatom- Nje-gova žena, ki ga je pravkar zmer- 44 jala zaradi njegove dolge odsotno- pričal. da ji ne veruje. Ob slovesu sti, je planila po bogatem zakladu. ji je pokazal prav tako dve košari. »Kje si dlobil to?« je vpila. In mož Lakomna ženska je privzdjgnila ji je pripovedoval o svojem sreča- košari ter si izbrala težjo. Spotoma nju z vrabcem. ni mogla premagati svoje radoved- Lakomna ženska je pustiia svoje nosti. Odprla je košaro ter od delo ter šla na pot. Odpuščanja je strahu onemela. Ogromna kača se . hotela prositi nesrečno živalco. Ne je zagnala proti nji in za njo mno- iz pravega kesanja, ampak iz la- /ica drugih. Sikajoče so se vrgle na komnosti. Pričakovala je enakega hudobno žensko, se je oklenile in darila. io usmrtile. Mož pa je živel še ve- Vrabec je poslušal njene hinav- liko let v tihi zadovoljnosti in vra- ske besede, toda njegov pogled je bec je bil čest gost v njegovi hiši-