OPTIMISTIČNE UGOTOVITVE DELEGATOV OBRTNIKOV
Uspehi, spodbude za nove uspehe!
21. tnaja so se zbrali na seji skupščine delegati Obrtnega združenja Ljubljana -Vič-Rudnik. Pronidjivo so proučili dogaja-nja v drobnem gospodarstvu v naši občini in predvsem izmerili, kaj se je v tem delu gospodarstva premaknilo naprej ali nazaj v pretečenem enoletnem obdobju.
Če najprej na splošno napišemo njihovo oceno, so bili enotni v ugotovitvah, da se je precej izboljšalo in se še popravlja zakonsko razmerje do zasebne obrti ter, da imajo upravni organi v naši občini znatno več po-sluha za razreševanje obrtniške problemati-ke, kot v preteklosti.  ...                -  ;:.> v •
Lani ie bila med najbolj delavnimi komisija za šport in rekreacijo. V naši občini imamo odlične obrlnike veleslalomiste in tekmovalce v vlečenju rrvi, pa tudi izjemno ekipo v streljanju na glinaste golobe in tarčo srnjaka. Okrog 150 obrtnikov sodeluje še v tekmovanjih v kegljanju, namiznem lenisu, balinanju, streljanja, atletiki, šahu in malem nogometu. Najboljšim podelijo priznanja in medalje na vsakoletnem družabnem srečanju.
Dipl. inž. Hinko Goli-as: »Ker nas je v obrtnem združenju nad 15000, bomo zahtevali od Zveze obrtnih zdmženj, da nam dodeli r njihovi skupščini še četrto delegatsko mesto!*
Tudi za preteklo leto velja, da je bil izvr-šilni odbor združenja delaven, njemu pa so s primerno zagnanostjo sledile sekcije (gostin-stvo, avtoprevozništvo), kreditni odbor, ko-misija za šport in rekreacijo ter delegacije za zbor združenega dela in izobraževanje, za-poslovanje, otroško varstvo in stanovanjsko skupnost.
V naši občini je bilo 31. decembra lani 1066 obrtnikov raznih strok, 401 avtopre-voznik ter 70 gostinskih obratov in dve pro-dajalni na drobno. To je bilo 38 nosilcev ohrti več kot 31. decembra 1983. leta.
Popoldansko obrt opravlja v naši občini 74 oseb, pri obrtnikih pa jezaposlenih okrog 1300 delavcev.
Predsednik izvršilnega odbora dipl. inž. Hinko Golias je takole ocenil pridobitve pretečenega obdovja:« Kot veste smo v le-tošnji pomladi dobili zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davkih občanov. S tem mislim, se je končal prvi del večletnih prizadevanj za oživitev obrti, lahko pa bi tudi rekli, za ohranitev obrti. Spremembe zakona o davkih občanov, pri katerih smo sodelovali, predstavljajo prve konkretne re-zultate široko zastavljene akcije in pomeriijo bistven napredek glede na prejšno zakono-dajo. Ce pogledamo, kaj smo dosegli, lahko ugotovimo, da imamo možnost ugotavljanja celotnega prihodka po plačani realizaciji. Priznanih je precej več izdatkov v zvezi s raziskovanjem in razvijanjem proizvodnih programov. Mednje so uvrstili tudi obresti od kreditov za osnovna sredstva in obresti za material pfejet v predelavo na osnovi ko-
operantske pogodbe. Sem sodijo tudi izdatki za investicijsko vzdrževanje. Pomembno je tudi znižanje davčne osnove za naložbe v osnovna sredstva. S tem pa seveda še niso uresničene vse stvari, za katere smo se zav-zemali. Obrtniki pričakujemo, da bo ustrez-no zakonsko opravljeno oblikovanje trajnih obratnih sredstev in rezervnega sklada de-lavnic ter realna amortizacija. Izvesti bo po-trebno tudi valorizacijo davčnih lestvic in vpeljati enako dolžniško-upniško razmerje kot pri družbenem sektorju.
Iz osnutka obrtnega zakona pa je mogoče razbrati, da bo bolj življenjski kot sedanji in bo pripomogel k pospešenemu nastajanju novih obratovalnic. Če bodo upoštevane vse spremembe in dopolnitve, katere smo pred-lagali in bodo vse te spremembe v obeh zakonih veljavne daljše obdobje, vsaj pet let, potetn lahko trdimo, da smo napravili veliko za razvoj obrti.«                               j
Janez Oven: »Pri obrtnikih je za- I posleno okrog 1.300 delarcev, za \ kalere odvajamo inatna sredstra • za slanotanjsko gradnjo. Ker se la stekajo izven občine, i/ven združenja in izren sindikaluega odbora delavcer pri obrtnikih. ne vemo koliko se jih zbere, prar tako pa ne moremo aa osaovi zbranih sredster načrtorali reše-ranje stanovanjske problemalike delavcev. Obrtno združenje aaj sproži postopek, da bi postah zbiranje in uporaba teb sredsiev bolj odvisna od polreb itt ptaoov ,                                          delavcer pri obrtnikib«
Obrtniki naše občine ugotavljajo, da so se bistveno izboljšali odnosi med obrtniki ozi-roma ždruženjem in občinskimi upravnimi organi in njegovimi strokovnimi službami. Srečanja z izvršnim svetom, komitejem za družbeno planiranje, upravo za družbene prihodke, odsekom za obrt ter družbenopo-litičnimi organizacijami so pospeševala reše-vanje tekočih problemov in zapletov pri lo-kacijah, kreditiranju, naložbah, davkih in na drugih področjih delovanja zasebnih obrtni-kov. Upajo le, da se bo tako vzdušje še nadaljevalo in krepilo:
STANE JESENOVEC