Januš Golec; 28 Nato našteva imena Šentjurčanov, ki so ga dolžili, da ji_ je okradel, a jLh Bi. Na te pošilja y pismu vse grom.ke _trele. Posebno prekltnja nekega Žandla, KrofliŁa in Sireca, katerega imenuje, da je trški bik. Ta Sirec bi rad vtaknil Guzaja na v_ak na5in zopet v je.o, ker hoče zaslužiti Judežev denar in piti na Guzajevo kožo. In ravno SLnecu obeta in prisega, da mu bo posvetil na njegovem lastnem domu na nos skozi ok_o s tako, ki ima dve luknji. Sireoa tudi dolži, da je on zakrivil, da so prijeli Guzajevega očeta pri Sv. Ani, ga odgnali na sodišče in ga tamkaj obBodili po nedolžnem. Maščevanje obljublja v prvem pismu tudi _&ntjurskemu dokiorju, ki nanj ščuje ter pošilja žandarje. Na_teva še imena vseb onib. ŠentjurCanov, ki so baie zakriviii. da je zašel na kriva pota, tem se mora osvetiti in jih po-slati v grob. Vsem drugim ne bo storil niC žalega. Osobito so lahko brez vsake bojazni ženske ter otroci. Obširno opisuje, kako vodi za nos žandarje, ki stikajo za njim povsod, le tamkaj ne, kjer se nahaja v resnici. V Gradec in na Dunaj se vozi ter iapravlja denar, ki ga je nagrabil iz vreč skopuhov in ljudskih pijavk. Za tem sledi njegova izpoved o popolnem brezverstvu in preko ene cele pole zmerja duhovnike, katere bi on vse povesil, ako bi mogel. Ravno v tem delu pisma je nagromadenib. toliko tolovajsko in peklensko surovih psovk, kakor jib je redko slišati, nikdar ne čitati. Ko je izlil žolč preko duhovš.ine, se zopet lo-ti žandarjev. Gledo teh piše, da bi naj solnce otemnelo, zemlja bi se naj zdrobila v prab in ob takih prizorih bi naj poginili orožniki z vsemi oderuhi ln debeluhi vred. Ob koncu prvega pisma še pravi, da je pisal glede žandarjev do samega cesarja, pa sp pi.mo prestrcgli in je na okr-ožnem sodišču v Celju. Zagotavlja, da bo pisal drugega na 15 pola_, se peljal z njim na Dunaj in ga od-dal taan- kaj, da bo prišlo sigurno na pristojno mesto. Žandarji ga še bodo pomnili, kakor hitro se bo izvežbal popolnoma v črni umetnosti, na katero se že razume, a ho.e postati mojster. Prvo pismo je sklenil s: Srečno, z Bogom! Drugo Gnzajevo pismo je veliko krajše od prvega in brez naslova. Začne popisovati, kako so razpisale oblasti na njegovo glavo 150 gld. Zmerja oblast, k«r ga je ožigosala kot razbojnika, to on ni, ker še ni pri.akal nobenega ob cesti in ga oropal. Trdi, da je od Vseh svetnikov do tedaj, ko to piše, obiskal samo dva ptiča in gu oskubil nekoliko. Oba sta bila S6 dokaj pernata, ju ni oropal, ampak okradel na tihem. Zjutraj sta šele _pogr.šila denarno perje, a tedaj je bil on že v bližini Maribora. Na Jezercah (med župnijama: Slivnica in Dobje) so ga dolžili, da je napravil »falš kontrokt«, a ni. Kačerjeva Mica na J.zercah ni boljSega vredna nego »falš kontrokta«, ker njena koča je Guzajeva last in on bi tisto Mico razsekal na drobne kosce radi nezvestobe, ako se kje sre.ata. Na dušo in smrt _e zaldinia, da ni bil v fari Dobje že celih 18 let in najmanj pa v tistih prokletih Jezercah, katere naj ubije gromska strela. Jezerc ne bo videl nikdar več. Nikoli pa si ne bo oskrunil oči s pogledom na tisto prokleto suho Mico, ki mu je tolikanj prisegala zvestobo, a ga je v istini prevarila po babje. Drugo pismo sklepa z željo, da bi živel rad tako dolgo, da bi gledal pred seboj celo vojaško kompanijo in bi se poskusil s pravim sovražnikom. Glede poveljevanja se ne bojl on nobenega avstrijskega stotnika, še obersta ne! To pismo aaklju.uje žalostinka na uboge km.te, katere odira gosposka z davki tn vendar živl ne morejo pod zemljo. Go_po.ka sl sama redi sovražnike in ravno ti jo bodo ugonobili. Siromak je prisiilj-n, da krade tn ropa. Eni imajo polne mize najboljšib. jedi, drugia reva se .pravi spat s te..im želodcem. Dmgo pismo kon.a brez pozdrava. Tretje plsmo )e naslovljeno: »Dragi vsi moji prijatelji!« Tem svojim prijateljem, katerih jo dosti In ki pravijo, da on nl kaiv vaega, Ce_a« ga dolžiio. __av imaio In on lim zajrotavlJa. da Jlh ljubi, Ceravno jih pozna le malo. Prijateljem, ki njega prav sodijo, naj rodi zemlja prav obilno, žitno polje ter vinske gorice naj razveseljujej. njihova sirca, ker so pošteni in veselja ter radosti Tredni. Nato svari požigalce pred požigi in tatovam daje tale dober nauk: »Vse tate prosim, ne kraifliite pri ubogih ljud.h. Jemljite le takim, kl imaJo dov.lj, ali pa hudobne jezike. Pridnim, ki tatov toliko ne sovražijo, ne kradite, p^ustite jih pri mlru!« V t.m plsmu zmerja ponovno duhov_6ino in ISuje nad njo v&e pravov&rne tatovo tn ]>o_lgalce. Ko si Je _lil jezo nad »farjl«, prisega, da je njegov trden sklep: Oblasti ga ne bodo dcblle ˇ roke živega, branil s. bo do _a_nje kaplje krvi, taj njegovi sovražnikl niso Turkl all Rn_i, am[vak »Fanghundl«, ki nimajo pasjih nosov. On •e še uipa bivati na Stajemkem celili 10 lot, pa ga ne b<Mio doblli. v \^y:^-::> "r<"''''".-'^ :V>] .*>m, -; \.*""" NaSteva, kje vee se zadr_uj© dnevno, vendar _-& ne morelo zvohatl. ker so celo tako neumnl, da jim lahko svobodno sedi na njihovih petelinovih klobukih. Pod.rtava čenče o skrivanju pod ženskimi krili in pride na opds prave ljubezni dekleta do fanta. Svari fante pred zapeljivimi obljubami deklet tn jim navaja kot svarilen vzgled pred ženskim medom sarnega sebe, katerega je tako bridko prevarila ©nkrat v življenju babnica. Kljub prvotneinu razočaranju v ljubezni je vendar le nal.tel na žensko rožico. Le žal mu Je, da ni našel v tem velikem svetovnem vrtu te rožice _. pred 20 leti. Ona ga kratkočasi v žalostnlh in veselih \__ti. Vredna je zlata in dragega kamena. Izmed milijon deklet ni takega, kokor Jo ima sed&J ravno on. Pri pogledu na to Eve&to 1Julblco ga žalosti zavest, da Je kljub ljubezni vendar le n&sre.en, ker s. ne sme gibati po svetu poSteno in prosto po _vojl voljl. Prva GtL_aJeya etopinja na pogubonosno pot Je blla _enska, druga pa njegovi eovražnlkl, kf eo ga prlmorali do tolovaj.tva. Sovražnikov ne bo poubil. Skodo Jim Je _elel ln ftkodo jlm dela. Bni pravijo o njem, da J« dobrega srca, gor]© onemu, ki se mu zameri! Guzaj ljubi le dobre prijatelje in lo ti naj ostanejo srečni — poguba vsem sovražnikom! Ob koncu tretjega pisma postane pesniško navdahnjen in popisuje spomladansko vstajenje narave iz zimskcga spanja. Kljub zimi .3 ja zabaval. prav dobro v tem žalostnem času v prijetni družbi, čital časopise in zvedel marsikaj novega. Pismo sklepa s pesmico na svojo ljubico, katero celo imenuje brezo na svetopisemsk.m Libanonu. Tretje pismo je padpisano z njegovim polnim imenam: Franc Guzaj1, skrivalec — a ne razbojnik. Četrto nemško in zadnje plsmo. Guzajevo četrto pismo j© zopet brez naslova in odseva iz njega razbojnik kot boljševiškl modrijan. Modrovanje »kuša odeti z nekako pesniško obliko. Pi&mo je pisano v zelo gladki t©r pravilni nemščini in nam je dokaz, da je čital Guzaj mar_ikaj in ob prostem času s© je rad ukvarjal z modroslovnimi ugibanji v stibih. Zadnje pismo kaže ccloto brez skokov od ene misli na drug-o in radi tega ga navajamo skoro v dobesedni prestavi. Pi&mo slove takole: »V nepreglednem svetovnem prostoru se giblje naša z&mlja. Jaz (Guzaj) hočem napraviti lo nekak pregled in drugo prezreti. V srce živalstva je uved&nega marsikaj žalostnega. Od človeka, ki stoji na najvišji stopinji, do najmanjšega črva v prahu — med obema vladata zavist in maščevalnost. Vendar kažejo živali ljubezen do živali enake vrste, a največja žival maščevalnosti je — človek. Po nauktb prednikov je človek izšolan ter izobražen, da mora biti najbolj surova žival — on uničuje vse — črve v prab.u in tudi svoje soljudi. Enako pravico ima vse na zemeljski obli, a Je to žalibog že davno izginilo in mnogo živalskib Ijudi je že pozabilo, kaj da so. Ljudje čutijo verigo suženjstva, vendar nft vedo, kedo je temu vzrok. Tožijo radi velikihi davkov in drugih plačil tako, da že ni mogoče več životariti in se pogrezajo počasi smrti nasp-oti. fDalJe slcdi.)