Zbirka štirih na slovenski jezil preloženih povestij. Osvetli. — Naib in Gusmala. — Moj prijatelj Werestyeski. — Mati Alfonza. V Ljubljani, 1881. Naložil izdajatelj. — Natisnila n N&rodna tiskarna 1 '. 6696 ? Osveta. Ves Pariz se čudom čudi imovitemu An- . gležu, redno zadajajočemu v italijansko opero. Smatrajo ga ljudje sploh veščega poznavatelja umeteljnosti in sicer osobito slikarstva. To svojo slavo si je pridobil največ s tem, da se je maščeval nad nečim umetpljnikom. Bogataš je bil namreč Anglež tiste vrste, katerih nahajaš v izobilji po vseh najodličnej¬ ših hotelih sveta. Kakor ptice selivke potuj o ti Albijonci zdaj v Egipet, zdaj v Indijo, potem zopet na Kitajsko ali v Kapland — opaževa nje tujih krajev in narodov ter njih običajev napravlja jim največjo zabavo. Tudi razne pri drznih podjetjih često opasne neprilike ne stra¬ šijo hladnokrvnih potnikov, nego jih celo iz- podbujajo, da mnogokrat še drznejše posku¬ šajo svojo srečo. l* — 4 — Sir William Murray nij blodil po belem svetu sam, nego izpremljevala ga je mlada krasna soproga, katera je bila videti tem dražestnejša in ljubeznjivejša, čem bolj je svojo lepoto in veselost razvijala poleg svojega otrplega, hladnokrvnega, mrzlega in imenitnega gospoda soproga. V Rimu sta se Angleža- seznanila sč sli¬ karjem, rodom Nemcem, kateri je bil na glasu poznavatelj umeteljnostij in sam tudi vrl ume- teljnik. Novi znanec se gospodi ponudi za razka- zovatelja premnozih zakladov umeteljnih, v tem starodavnem mestu nagromadenih. Mnogo ur, dnij in tednov se je trojica zabavala v kapitolskem muzeji, »v Vatikanu, v cerkvi sv. Petra ter po okolici rimskej. Osobno in dušno je umeteljnik nadkriljeval svojega imenitno in visoko držečega se angleškega tovariša, kate¬ remu je uže sama navada uplenila vsako pri- jaznjivost — in nij se čuditi, ako je Murrayeva soproga, vedno opazujoč in primerjajoč ta čisto nasprotna si moška značaja, jela počasi obra- — 5 — Sati se od svojega hladnokrvnega moža — katerega itak nij bila vzela iz zgolj ljubezni, ter vedno bolj gojila nedovoljeno vroče sočuv- stvo do umeteljnika. Temu nij dolgo skrita ostala udanost angleške gospe, zatorej mu je bila draga vsaka prilika, da si še bolj dobode v oblast nje srce. Sir William Murray se je stoprv po dalj¬ šem času osvedošil, da se mu je soproga iz¬ neverila in da neguje prepovedano ljubezen do slikarja. Angleževa razsodba je bila kratka: ne¬ nadno naglo se je poslovil pri slikarji in od¬ potoval sč svojo zakonsko družico domov. Tam jej je v lepih besedah razkril, kar je bil opa¬ zil pri njej, in baš takisto uljudno je izročil nezvesto soprogo nje — starišem. To izvršivši se je takoj zopet odpravil na potovanje po Nemčiji, Rusiji, Italiji itd. Nikjer nij obiskaval druzih galerij, nego li slikarske, in ničesar druzega nij počel, nego, da je ku- paviil slike. — 6 — Dve dolgi leti je imoviti Anglež prebil takisto. Potem pak je z mnogimi svojimi umo¬ tvori prišel zopet v Rim, kjer je poiskal onega nemškega slikarja, zahtevajoč od njega zado¬ stitve. Sir William Murr?y je imel — ker je bil razžaljenec, določiti orožje in pozval je umeteljnika na dvoboj se samokresi. Dan in kraj sta si tudi določila nasprotnika. S prvim strelom je Anglež razdrobil ne¬ srečnemu slikarju desno roko, da so mu jo poznejše v bolnici odrezali. Ko je bila ta operacija okončana, je Sir William Murrav vnovič obiskal nesrečnega ume¬ teljnika ter ga nagovoril: „Morebiti menite, da sva se zdaj uže po vsem pobotala. Vendar, zelo bi se motili, ako bi to mislili. Moja dosedanja osveta se nikakor ne da primerjati strašnim bolečinam, katere ste mi vi prizadeli. Porušena moja srčna sreča terja večje zadustitve. Obsodil sem vas, da imate svojega vedenja kesati se, dokler živite — sklenil sem, usmrtiti vas umeteljnika in — 7 — vam tako pripraviti vekovečno žalost o izgub- ljenej slavi „Oho, to vam nij možno", vsklikne slikar,. „moja slavna peterburgska „Mati Božja", moj obilo hvaljeni „Luter v Berlinu", vseskozi pri¬ znani „Beg v Egipet", ki se nahaja v Parizi.. „Stojte!" prekine mu besedo Anglež, „tu imam vaše slike zapisane. Ali so vse?“ »Popoln je njim imenik!" pritrdi umetelj- nik. ,,Celo zadnjo svojo sliko, katero sem do¬ vršil nekoliko dnij pred dvobojem, vidim tukaj zabeleženo". •• * »Tako sem tudi jaz hotel in želel. Izpoz- nali ste, da sem bil pri svojem poslu zelo vesten", opomni Sir Wdliam Murray. „Yse vaše slike so zdaj moje; nakupil sem si jih, da mi je moči z vašo slavo razpolagati taki¬ sto, kakor da je moja pravna svojina. Zdaj nameravam vse vaše umotvore sežgati, da ne ostane o vašem umeteljniškem delovanji nika- cega sledu, in da vas tem načinom na veke izbrišem iz vrste slavnih umetelj niških imen. Niti od vaše umeteljniške roke nema nobedno — 8 — delo ohraniti se, kakor vam je obče uničen ta mnogopotrebni telesni ud, da vam ne more rabiti v navadnem živenji!“ Zaman je prosil umeteljnik, naj se ga trdi nasprotnik usmili ter naj mu ostro sodbo nekoliko olajša. Pred leti razžaljeni soprog bil je toli neizprosljiv, kakor da je o nedovoljenej ljubezenskej zvezi izvedel stoprv pred malo dnevi. Nijste še minoli dve uri, ko pride k ne¬ srečnemu umeteljniku Angležev sluga ter mu izroči posodo s pepelom napolnjeno, ter pismo, v katerem mu naznanja Sir William Murray, da mu pošilja v omenjenej posodi vseh njega slavljenih slik neznatno — ostalino! Naib in Gusmala. Koncem minolega veka je v Londonu ži¬ vel krotitelj in varuh divjih zverij. Prišel je bil iz Indije in je soboj pripeljal krasnega leva, divjega tigra, ter velikanskega slona. Ž njim je prišla na Angleško tudi sila lepa žen¬ ska, katero si je bil za svojo družico izbral v dalnjej Indiji. Mož se je imenoval Naib, so¬ proga mu Gusmala. Ona je bila še zelo mlada in izredna lepotica. Naib jo je bil k sebi vzel siroto brez starišev, a poznejše, ko je dobil službo zverino-varuško, se je ž njo oženil. Ko so Angleži z naskokom priborili si mesto Se- ringapatnamsko, bilo je tudi dvornega zverin¬ jaka Tippo-Saibovega varuhu, Naibu, z gori navedenimi zvermi potovati v London. Naib je poznal samo dvoje strastij: neiz¬ merno svoje prijateljstvo do prekrasnega ben- — 10 — galskega tigra, katerega je nazival Nasorja, in brezmejno ljubezen do svoje ženke Gusmale. Ako nij divjezverski varuh kramoljal se svojo ženo in jo ljuboval, najti ga je bilo izvestno v zverinjaku Naserjevem, kjer je često po vse ure mirno spaval mej grozovitimi nogami svo¬ jega prijatelja, in velikanska zver, se svojo ve¬ ličastno glavo in velikimi, divje žarečimi se očmi je bila videti, kakor da čuje nad spečim človekom. V Londonu so odkazali Naibu in njega zverinam v stanovališče samoten vrt, katerega je obdajal visok zid. Tukaj je prežil zverinski varuh nekoliko srečnih let, kajti naslajal se je v ljubezni Gusmalinej, ter radoval se pri¬ jateljstva Nasorjevega. Obe te čuvstvi ste bili z njega vsem bitjem tako tesno zvezani, da bi ga bil smrtno ranil, kdor bi mu bil jedno od njiju htel kratiti. Lehko si zatorej mi¬ slimo, kaj je v srci trpel Naib, ko najeden- krat jame dvojiti o svoje žene zvestosti. Ne¬ koliko dnij je z groznim dušnim nemirom opa¬ zoval in zasledoval Gusmalo, da svojemu sumu — 11 — najde potrdila, in res! po nesreči je to skoraj zgodilo se. Necega dne je Cul svojo soprogo pri vrt¬ nih vratih sč starikavo žensko pomenkovati se v slabej angleščini, katerega jezika sta se zverski varuh in njega žena uže toliko naučila, da sta se z ondotnimi deželani lehko spora¬ zumevala. Okanjeni soprog je dobro razumel, kako je Gusmala naročila starki, naj pove nje ljubcu, da drug večer po poluuoči spleza preko zidu na vrt, kjer ga bode ona čakala. Ves v gnjevi potegne Naib izza pasa svoje bodalo, da bi usmrtil nezvesto soprogo, ter nje pomočnico — toda, misel, da mu na ta način uide nje tekmec, potolažila ga je začasno, da nij takoj izvršil svoje grozovite namere. „Ne“, dejal je sam v sebi, »prekrasna je T . preveč sem jo ljubil, nehčem je umoriti, ali on, zapeljivec, se ne utegne mojemu ma¬ ščevanju !“ Potem gre razjarjeni mož v zverinjak in objemši prijatelja tigra, govori: „Nasor, vzga¬ jal sem te, počenši od tvoje prve mladosti. 12 — Dajal sem ti vedno svežega mesa, kolikor se ti ga je ljubilo in rad sem te imel, kakor da si mi rodni brat. Nasor, zdaj mi lehko vrneš vse, z jednim samim skokom me nagradiš! Posti se do pojutršnje noči; ob jednej uri do- bodeš potem kosilo, kakoršnega še nigdar imel nijsi. Nežnega mesa ti hočem dati, tak¬ šnega, da se je celo Gusmala zaljubila vanje. Čvrstih kostij, polnih življenja in mozga do- bodeš, moj Nasor, ako osvetiš svojega prija¬ telja, in raztrgaš človeka, ki se je z ljubez- njivim pogledom drznil gledati Gusmale, in razpraskaš lice, katero je nezvesta moja žena pokrivala s poljubi, in katero je uže počivalo na nje srci!“ — To rekši pritisne Naib mogočnega tigra glavo na svoje lice, in Nasor prijaznjivo za¬ renči, kakor, da je razumel svojega zvestega varuha besede, ter mu želi obljubiti, da vse izpolni po želenem načrtu. Napočila je drugič noč. Ko je odbila dva¬ najsta ura je na samskem vrtu bilo vse tiho. Mesec je sijal preko visocega zidu in je sč — 13 — svojo bledo svitlobo obseval zapuščene stezice in pota Baš ko je udarilo jedno Srez polunoc prikaže se na temenu zida mlad mož, kateri,, potegnivši jo za soboj, postavi lestvico ob vrt- nej strani na zid, ter se brzo po njej spusti na tla. Lebke njega noge niti čuti nij, ko stopa na rahlem pesku po vrtnih potih proti hišici, kjer je imel svoje stanovanje zverski varuh. Nekoliko korakov od poslopja dospevši počaka prišlec v gostej senci košatega drevesa in zre nepremično na malo pritlično okence. Mla¬ denič nij dolgo stal tamkaj, kar se pri odprtem okenci pokaže ženska, ter mu pomigne z belim robcem. Zdajci plane srečni ljubeč iz svojega za¬ vetja, in kakor da hiti iskat skritega zaklada, se brzo porniče proti stanovanju svoje drage srčne kraljice. Nij še storil treh korakov, kar začuje sč stranskega pota divji smeh in dušo pretresujoče renčanje. Mladi čestitelj se pre¬ straši in od groze se mu šibe noge. Pred njim je stal Naib, svojo desnico držeč na glavi ben¬ galskega tigra. — H — „Kaj ne, gospod 1 ', prične okanjeni soprog skrivaje svoj gnjev, „naju nijste pričakovali na svojem poti? Mislim, da vam nij posebno ugodna moja in prijatelja Nasorja navzoč¬ nost? 11 Tako govoreč pogladi glavo tigru, kateri je neprestano gledal mladeniča se svojimi bes¬ nimi očmi, ter mahal z repom in dolgi hrbet grbančil, kakor bi se pripravljal na skok. „Ti uže teško čakaš, Nasor, ka-li ? Rad bi se skoraj seznanil z ljubeznjivim možem, kateri si umeje pridobivati ženska srca, ti bi ga rad objel se svojimi kremplji, kakor navadno objema on Gusmalo in jo boža s6 svojo mehko roko! 11 Mladenič se je v tem zopet zavedel in, hoteč spasiti življenje, pričel je bežati. „Ho, ho!“ se zakrohoče Naib, „ušel bi ti rad, moj Nasor! Pojdi prijatelj, in poišči si svoje večerje, ter mene maščuj!“ Zgovorivši te besede potegne svojo roko tigru raz glavo, a ta v dveh, treh skokih do¬ hiti begunca, ki je baš prispel na velik ne- obraščen prostor. — 15 — Strašen krik se začuje zdajci iz hiše — Gusmala bila je svojega nesrečnega ljubca neugodni položaj opazila, a nij jej bilo možno, pomagati mu. Naib skoči v hišo in, ko najde svojo ženo v omedlevici, vzdvigne jo in postavi k odprtemu oknu, od koder se je videlo vse pozorišče. Kakor je uže navada mačjemu plemenu, da svoje žrtve nikoli takoj ne napada, nego da jo, kadar ve, da mu ne more več uiti, še obskakuje, tako je tudi Nasor polagoma stopal vkrog mladeniča, na "sredi onega pro¬ stora z odprtim nožem stoječega. „Tu sem gledi, Gusmala!” pozival je soprog. „Tu sem imaš biti obrnena! — Vidiš, kako ga Nasor kroža, vedno bolj se mu pri¬ bližuje. Borne, ono človefe se mu celo hoče braniti! Nekako v nož drži v roči, ka-li! — Povedi, Gusmala, kako ti je to všeči? — Dobro, Nasor, le bliže pojdi vrlemu gospo¬ diču. Hej, Gusmala, uže Nasor nežno ob¬ jema tvojega srca gospodarja! Duša se ti ima — 16 — radovati, ko vidiš toliko ljubezen mojega pri¬ jatelja do tvojega izvoljenca. — Tako je prav r Nasor, le stegni svoje čile ude in se pri¬ pravi na zadnji „smrtni skok!“ — Še jeden- * krat, Gusmala, se ozrl tija, ako želiš videti svojega zlatega ljubca — Nasor ti ga v hipu zmelje!“ Jn tako se je zgodilo. Tiger namerja in — skoči na svojo žrtev. Obupen in v srce sezajoč krik seje razlegel po vzduhu — potem je pak vnovič zavladal nočni mir. Samo hlastno trenje kosrij in veselo renčanje krvosite zveri je zdaj in zdaj odmevalo mej drevesi po vrtu.. Druzega dne so na onem prostoru našli krvave krpe moške obleke, skrivljen nož in škornje, v katerih so še tičali kosci človeških nog. To je bilo vse, kar je bilo ostalo Na- sorju — večerje! Gusmala pak je v svojej sobi ležala mrtva in prsi je imela prebodene. Varuh zve¬ rinjaku — Naib — je bil tisto noč izginil za vselej. — Moj prijatelj Werestyeski. Spisal Sacher Masoch. Moj prijatelj Werestyeski je bil uže za svojih dijaških let vrlo redkobeseden človek. Čim menj je govoril, tem bolj smo bili vsi njega tovariši prepričani, da mu je moči naj¬ drznejše in najnevarnejše podjetje izvršiti. Ko sem ga videl zadnjič, je bil načelnik železno- cestnej postaji v Velikej Gorni na Gališkem. Tedaj je bil uže oženjen in je imel dva otroka. Niti po vnanjesti, niti v bitji svojem se mi nij videl izpremenjen. Werestyeski, rodom Malorus, bil je resna, a vseskozi poštena duša. Srce mu je bilo mehko in zelo rahločutno, toda, to svojo slabost je umeval dobro prikrivati. Obično je kazal se osornega, tihega, globoko v misli utopljenega moža. Lice njegovo, v sclnci zarujavelo, je bilo — 18 — vedno nepremično, kakor da je izsekano od kamena; 'sive oči so izpod obrvij biie videti, kakor da so otrple. Ne spominam se, da bi ga bil kedaj videl razburjenega; kadar je bil najbolj nevoljen, zavihal je svoje sila dolge brke, jih utaknil v usta in jih grizel; ali baš to mirno vedenje — kadar je bil srdit — je imelo na vsakega strašnejši utis, nego vsa be¬ snost, katero opazujemo sicer pri jeznih ljudeh. čudno je bilo uže samo ob sebi, da se je ta človek oženil, a še bolj se je bilo čuditi, kako je dobil takšno žensko. Kar se tiče te stvari, nijsem od njega samega mogel izvedeti ničesar, kakor sploh nij o ničemer rad pogo¬ varjal se, in njego vej soprogi — Angeliki — dasi je bila živa in silno zgovorna gospa, se menda nij zdelo potrebno, teh zagonetek meni reševati. Kolikor sem izvedel, so mi pripo¬ vedovali drugi ljudje in zatorej mi nij vseskozi trditi, da je gola istina. Werestyeski je baje v Krakovskem gledališči zagledal se in čudom se čudil krasnej pevki; seznanil se je z njo, in malo mesecev poznejše se je poročil. Angelika si — 19 je bila mojega prijatelja za svojega soproga najbrž izvolila iz ljubezni, kajti, da bi jo bil v zakon pregovoril, nij misliti, tudi sicer je nij moglo nič druzega privesti do tega, ker Werestyeski nij bil imovit, nego je živel samo o svojej plači. Gospa Angelika je bila hči dobre poljske rodovine. Vzgojena je bila prav gospodski, skoraj previsoko za razmere svojega soproga. Vsak je moral priznati, da je bila ta ženska zelo lepa. Šibka, kakor srna, je imela še mno¬ žena nekakšen deklišk značaj.. Osobito prijazen in, dejal bi, otroško mi) je bil nje obrazek. Kadar se je zasmijala, je človeka dirnolo tako prijetno, kakor vzpomiadno solnce, katero nas obišče po dolgej zimi. Snežnobelo glavico so pokrivali gosti, temni lasje. Ako je šla, bila je soproga Werestyeskega vsa podobna kraljici, in kadar je sedela, bil bi mislil človek, da ima pred soboj krasno sultanko. V Velikej Gorni je nje obleka ter nje ponašanje železno- cestnega načelnika soprogi pridobilo priimek »grofice". Vse ženske so jo sovražile, a moški 2 * — 20 — so se jej klanjali, tajno obožavali jo, ali jej tudi očito kazali svojo največjo udanost. Kolikor krat sem Angeliko videl, ali pri njej bil, mislil sem si, da imam pred soboj slavno igralko na majhnem odru in zasmehu¬ jočo svojo obližje. Ona se je bila nekako ponižala, da je mogla biti Werestyeskemu žena, a vendar nij bila zato nikoli nezado¬ voljna, ali celo nesrečna: v tem oziru se nij držala splošne šege. Baš nasprotno, vedno je bila vedra in vesela, vsak čas se je posmijala. Ali v tem ko je nje soprog živel j edino svo¬ jega poziva ozbiljnim dolžnostim, koprnela je ona vsa po veselicah, in na očeh jej je bilo citati, da si želi vsak dan pridobivati novih čestiteljev. Ne verujem, da bi bila mislila o tem, kako bi jej bilo moči druzemu pokloniti svoje srce, toda, vsa zadovoljna je bila, če je očarevala moške. S kratka: podobna je bila detetu, katero lovi metulje, da se nekoliko zabava z njih krasnimi bojami, a jim naposled iztrga krila! — 21 — Mlada zakonska sta imela dvoje ljubeznji- vih otročičev: dekletce o četrtem letu in na polovico mlajšega dečaka. Nežni plavolasi stvarci se svojimi velicimi radovednimi očmi ste bili prava angelca. Dosle se je vse izvršilo srečno. Angelika je vedno imela priličen broj čestiteljev in We- restyeski jej je povsem zaupal, ter nij bil lju¬ bosumen. Drage volje je privoščil svojej so¬ progi male zmage, katere so zadovoljavale nje nečimurnost, a nij so niti najmanjše kvare de¬ lale njega časti. V tistem času dobi na prvej postaji od¬ tod, v Velikej Dolni, službo mlad uradnik, Avrelij Wisecki, potomec poljske plemenite obitelji. Svoje dni je bil častnik, a je moral zaradi dolgov odpovedati se svojej stopinji. Zdaj je iskal boljše sreče pri železnici. Urad¬ nikom nij bil priljubljen; nazivali so ga vetr¬ njakom. Tem raj še so ga videvale ženske. Zal človek, visoko vzraščen je bil, lepo se je oblačil in še lepše vedel. Govoriti je umel na srce in je vsaka beseda kazala, da je uže — 22 — prečital mnogotero knjigo. Tudi ne klavirji umel je dobro svirati. Na veselici, katero je bil priredil gradščak iz okolice tamošnje, se je Wisecki seznanil z Werestyeskim in njegovo soprogo. Od tedaj se je trdno držal svojih čudnih novih znancev. Kadar je imel količkaj prostega časa, prežil ga je najrajše v njiju družbi, zagotavljajoč Werestyeskemu svoje iskrno prijateljstvo in njega ženi prisezajoč svojo neomahljivo uda- nost. Novi uradnik je obiskaval Angeliko tudi kadar nje soproga nij bilo doma. Izgovor je imel ta, da jej je prinašal raznih muzikalij, ter jo izpremljal na klavirji, kadar je pela. Skoraj je ves svet znal in govoril, da sta si Angelika in Avrelij uže preveč prijatelja, samo Werestyeski menda o tem nij ničesar vedel. Ljudje so ga pomilovali, toda nikogar nij bilo, da bi si bil upal svojo sumnjo izreči mu v obraz. Angelika je v nečem oziru ohranila na¬ vade, katere je imela svoje dni uže gledališka pevka. Igralke imajo v obče to posebnost, da — 23 — se na odru kažo v dragocenih in prekrasnih oblekah, a sicer jim je za doma ter za izpre- hode vse dobro, ker zanemarjajo, kar bi po¬ viševalo njim lepoto. Gospe Werestyeskega pak je b’l svet nekako gledališče. Vselej, kadar je nje drobna, nežna nožiča stopila preko praga, bila je gospa Angelika po najnovejšej šegi opravljena, in sicer tako bogato in ukusno, kakor se umevajo jedino Francozinje in Po¬ ljakinje. Doma, se ve, je Meznocestne po¬ staje načelnika žena često po ves dan no¬ sila papuče, ter bila oblečena v bel jopič, ka¬ teri pak res nij vsak čas bil tako snažen in čist, kakor prvi sneg. Ali, odkar je nje dom obiska vati jel Avrelij, oblačila st je hišna go¬ spodinja toli skrbno, da se je zdelo čudno vsa- čemu — razven nje soproga. Werestyeski si nij mislil nič hudega o tem, ako je uže k za- jutrku prihajala njega žena lepo počesana in ako je doma nosila drago zeleno svilno obleko. Ker je soprogu često rekala, da po nje mislih ne more ženska za dom biti elegantnejše oprav¬ ljena, nego li ako ima s kožuhovino obrobljen — 24 — jopič, videlo se je dobremu nje možu povsem umevno, da je novi prijatelj Avrelij lepej An¬ geliki poklonil nekoliko prekrasnih kož od kun belic, katere je bil sam nastreljal. Gospa We- rest,yeskega si je s temi kožami dala obšiti in obrobiti kazabajko (jopič) od rudečega baržuna. Ta kožušič imel je biti na nesrečo vsem! Majorka Holzbacherjeva, vdova z moškim, zapovedujočim glasom, s katerim je ukazovala svojemu pokojnemu možu in po njem vsemu bataljonu, je bila vsega spoštovanja vredna gospa. Živela je o neznatnih obrestih svojega malega imetka, vžgajajoč poleg vsega štiri dol- gopete, neomožeue hčere— „device v srpanu". Ta družinica je bila vneta le za dušne naslade, vse pozemeljsko blago je črtik. Osobite so¬ vražnice so bile hčere in mati vsemu lišpanju. Po svojej starej navadi je neke nedelje prišla gospa majorka k soprogi železnocestnega na¬ čelnika, katera jej je vselej postregla z izvr¬ stno kavo. Angelika je bila toli nepozorna, da jo je sprejela v svojem novem, baržunastem, dragoceno obšitem in obrobljenem jopiči. Go- 25 — spe Holzbacherjevej se nij videlo vredno, hišnej gospodinji kaj omenjati krasne nove obleke, ali to popoludne jej kava nij bila dovolj sladka, in kruh se jej je zdel pretrd za nje slabe zobe. Domov prišedša je divjala, kakor da je ušla iz blaznice. „Kaj je nosila ?“ so vprašale matere vse štiri odcvetevše hčere, katere so obično govo¬ rile tako v zboru. „Kaj je nosila ?“ s povzdvignenim glasom povzame majorka, „to je nad vse, mislite si, detca moja, doma nosi ta ženska jopič od ru- dečega baržuna, s kuuovino obrobljen in obšit, ali čujete: obšit! Kakor da je poljska kraljica je sedela mogočno meni nasproti!“ Druzega dne je Werestyeski vzprijel pismo brez podpisa, v katerem ga je nekdo posvaril, naj pazi na svojega prijatelja A vreli jr., ter na svojo ženo, katera je nezvesta kača, vzgojivša se na njega prsih. Werestyeski je pismo cital, dočim je An¬ gelika poleg njega sedeča z otrokoma igrala se. Pročitavši list, nij se niti najmenj izpreme- — 26 nil, molčeč vtaknil je dopis v žep ter, kakor navadno, mirno šel po svojem poslu. Ko je bil v svojem uradu za hip sam, sežgal je pismo. Z večera je prišel Avrelij. Najprej so vkupe pili čaj. Potem je pela Angelika fran¬ coske pesni, in gost je izpremljal nje petje na klavirji. Werestyeski je prebiral novine, in ko se jih je nasitil, odložil jih je na mizo. Tudi Avrelij je zaprl zdajci klavir in Angelika je ugasnila luč. Tako sta oba ustregla Were- styeskega starej navadi. On je imel najrajše, če so kramoljali v temoti, ugodno raztegnivši svoje ude po širocem turškem divanu. Angelika se je zakopala v mehke blazine, ter se zavila v toplo kožuhovino svojega jopiča. Were- styeski je sedel njej na levico, k peči. Z desne se je namestil Avrelij. Dolgo nij bilo čuti ničesar druzega, nego li prasketanje gorečega lesa in jednomerno tikanje na steni viseče ure. Bil je jeden onih galiških zimskih večerov, ko zvunaj gladni voleje tulijo, bučeči vihar divja preko razsežnih planjav, a ljudje v svojih — 27 sč snegom zametanih stanovanjih radi sedajo k prijaznjivemu ognju. Popolna tema je bila v sobi, samo, kakor dve kresnici, ste bile videti goreči smodki, kateri sta pušila moža, a iz peči je svetal žarek, rudeč kakor kri, padal Angeliki baš pred noge. Ona začne pripovedovati razne smešne dogodke, katerih je doživela za svojih gleda¬ liških let. Umela je dobro vanje vpletati zbad¬ ljivih dovtipov in prijetnih šal, tako da se je Avrelij često glasno zasmijal. Tedaj je tudi lepej ženi uhajal vesel smeh. Jedini, Werestye- ski je bil resen in tih, kakor vselej. Zatorej je prišel red na Avrelija in ta je opisal ne¬ koliko črtic iz poslednje vojske ter povedal še nekatere zanimive slučaje, kateri so se mu bili svoje dni pripetili na lovih v Sedmo- gradskej. Ko bi trenil se vzdvigne Werestyeski, vrže smodko strani, podreza ogenj v peči, poljubi svojo ženo na čelo, ter gre ven. Skoraj zopet vrnivši se, prinese soboj luč in, postavivši jo na mizo, dolgo zre Avrelija. — 28 —. „ Kakšno pravico imate poljubovati mojo ženo, gospod Wiseckj?“ vpraša potem strašno hladnokrvno, a ta navidezni mir je bil hujši od vsake očite jeze. „Werestyeski, kaj vendar misliš ?“ za¬ kliče Angelika in smehljajoča se vstane. „Ali se ti meša?“ Soprog isto tako mirno potegne iz žepa majhno zrcalo in je pomoli svojej ženi, a po¬ tem deje resno: „Predno sem šel iz sobe, dre¬ zal sem v peč in tako počrnil svojo roko. Od¬ hajajoč sem te poljubil na čelo, a ob jednem te pomazal po levem lici. Pogledi se v zrcalu ter se sama prepričaj. In tu gledi desnega lica tega gospoda, katero si je na tvojem uma¬ zal. Ali še tajiš ? 0 Angelika se naglo pogleda v zrcalu in zavpije. Nje sokrivec pobledi ter jamejecljaje opravičevati se. „Ne govorite mi“, ga prekine Werestyeski. „Pojdite mi takoj iz hiše! Z vami se pobotava poznejše . 0 — 29 — Nekoliko obotavljajoč se ostavi Avrelij scibo. Angelika ihteča pade na divan, a We- restyeski, roki na hrbti držeč, stoji nepremično pri peči, dokler nijso v dalji utihnili zvončki senij, na katerih se je bil odpeljal Avrelij. „Kaj sem ti storil, ženska?" povzdvigne naposled svoj jekleni glas, katerega se je vsakdo bal, „ali mi imaš čeca očitati? Sem li zanemarjal svoje dolžnosti do tebe? Čemu me tako grozno kaznjevaš?" „Ne, ti mi nijsi storil ničesar žalega", s tresočim glasom ponavlja Angelika, »jedina jaz sem kriva". „Reci, v koliko si se izpozabila!" „To je bil — drugi poljub, katerega mi je dal“, teško umevno odgovarja krasna žena. »Nepošteno je bilo to moje vedenje, ali ven¬ dar toli hudobno nij bilo, kolikor se tebi naj¬ brž dozdeva. Svoje zvestosti do tebe nijsem bila prelomila!" „Prisezi!“ ukaže Werestyeski. Angelika vstane, a na hip se zopet zgruzi k njegovim nogam. „Na vse, kar mi je sveto, na življenje naju otrok ti prisezam, da je to istina. Kaznuj me, vendar ne pahni me od sebe. To bodi moj prvi in poslednji pogrešek!" „Tvoja prisega ti je rešila življenje", reče Werestyeski. „Ali si me nameraval usmrtiti?" vsa pre¬ plašena stoče Angelika. „Res, usmrtil bi te bil, da si toli kriva, kolikor sem si mislil", pritrdi Werestyeski. „Toda, dovolj je tega, kar se je zgodilo. Lo¬ čena sva odšle na veke!" Soprog otide; skesana omahne Angelika, ter pade na tla. Ko se je zopet zavedla in je povprašala po svojem moži, dobila je odgovor, da je bil s poslednjim vlakom odpeljal se v Veliko Dolno. Avrelija nij bilo doma, ko je Werestyeski dospel na postajo. Povsodi dolgo iskavši, najde ga naposled v ne posebno lepoglasnej gostilni Žida Samuela Joelsohna. Mladi uradnik, kateri je sam ves zamišljen sedel v kotu za mizo, pred soboj imejoč vročino iz sebe puhteč čaj, 31 — je videzno ves osupnil, ko je Werestyeski stopil v sobo, ter sedel njemu nasproti. „Gospod sosed, ali izvolite tudi čaja ? 11 vpraša pomuzani natakar, imejoč umazan prt obešen preko ramena. „Dobro, prinesite mi čaja!“ „Zaklinjam vas, gospod Werestyeski — ne napravite mi kakšne sramote 1 ', zaprosi Avrelij. „Tega niti ne nameravam 11 , potolaži ga mrzlo železnocestne postaje načelnik. „Toda vi, mladi mož, ste oskrunili čast moje hiše ! 11 „Vašo soprogo sem poljubil, to je res 11 , opomni Avrelij, „ali priznati vam imam, da se mi je branila 11 . „Ako se vam je zdaj branila 11 , mrmra Werestyeski porogljivo, „drug pot bi se vam morebiti ne. Zatorej se ima ta stvar mej nama poravnati še danes, in sicer še nocojšnjo noč . 11 „Vi zahtevate dvoboj ? 11 „Tako je ! 11 „Prav, vašo ponudbo vzprijemljem. Ali se bodeva streljala ? 11 32 — „Ne, imeti nama je pristojnejši dvoboj pravi Werestyeski. „Oba služiva na železnici, dakle naj odloči nama usodo dvoboj na plesmah (šinah)“. „Kako to mislite ?“ „Werestyeski pogleda na uro, a potem nadaljuje: „Jaz se odpeljem zdaj s tovornim vlakom nazaj v Veliko Gorno, ter bodem okolo 10. ure doma. Tamkaj dam zakuriti lokomo¬ tivo. Vi imate tukaj storiti isto tako. Mej dvanajsto in jedno uro na našej progi ne vozi nobeden vlak. Naj ne trpi nihče nikakšne kvare, kdor je nedolžen. Pred polunočjo brzo¬ javim na vse kraje, da sta mej Veliko Gorno in Veliko Dolno dva vlaka trčila vkupe in da je zatorej cesta zaprta. Potem se odpeljem iz svoje postaje baš ob dvanajstih, a vi otidete tedaj odtod. Kaj nadalje, o tem mi vam nij treba razkladati!“ Avrelij je molče prikimal. „Bog bode sodil", okonča Werestyeski, „on določi, kdo izmej naju ima nocoj umreti, — 33 — ali če imava morebiti oba pred njegov sodnji stol stopiti ob jeduern." To rekši vrže nekoliko novcev na mizo, dene čepico na glavo, ter otide. Ko je dospel na kolodvor, najde ondi uže tovorni vlak. Z njim se odpelje v Veliko Gorno, ter prišedši tija gre naravnost v kurilno in ukaže, naj se v jednej lokomotivi zaneti ogenj. Služabniki so svojega načelnika debelo gledali, a vendar so nemudno izvršili njega nenavadno povelje. Dve dolgi uri ste minoli. Avrelij je v tem na¬ pisal nekoliko pisem in svojo oporoko. Werestyeski pak je ves čas nepremično sedel na majhnej klopi v kurilni ter zrl v pla¬ men, kateri je paril vodo v lokomotivi. Nekoliko minut predno je napočil usodni čas, je odposlal nesrečo javljajoče brzojave. Baš ko je v stolpu župne cerkve od postaje malo oddaljenega mesteca ura bila polunoč, zapali si Werestyeski še smodko, zavihti se na lokomotivo in se počasi odpelje iz postaje. A skoraj je sredi tihe zimske noči zadir- jal po plesmah z vetrovo brziuo in z desne 3 — 34 — in z leve je okolica po bliskoro letela mimo njega. Drevesa, katera je pokrival beli sneg, prikazovala ter izginjala so mu kakor strahovi, oblaki na temnem nebu so se drevili kakor velikanski jahači na konjih in zvezde nad njimi so se lesketale kakor baklje, katere so oni nosili v roči. Podobna zmrznenemu morju, ši¬ rila se je razsežna ravan na obe strani. V daljnem zapadu bila je videti omejena z go¬ rami, v meglo zavitimi. Na bližnjem obcestnem grmiči je zakrokotal vrha. Nebo je bilo nekako resno in tožno. Tu leži mlaka, katero zakriva odeja, po¬ dobna srebrnemu mahu. Zdaj se zopet prikaže smrekov gozd, kateri je v noči zelo naličen krdelu sč sulicami oboroženih kozakov. Lokomotiva je srečala šeni. Zvončki so peli posebno čudno, skoraj kakor jok. Nij dolgo potem in čulo se je tulenje gladnih volkov, hitečih za senmi in hotečih raztrgati konje in ljudi, samo, da si napaso prazni želodec. — 35 — Vnovič se čuje zvonkljanje. Dečak, nesoč slabo luč v mrklej svetil- nici, stopa po stezi. Za njim korači duhovnik, z razkrito glavo. Namenjen je umirajočega bolnika spravit z njega vsemogočnim stvarnikom. Od daleč se prikažeti dve veliki, žareči očesi. To je nasprotnik, kateri z isto strašno brzino na svojej lokomotivi hiti proti njemu. Vedno bliže in bliže prihajeti lokomotivi in z njima oba smrtna sovražnika. Werestyeski se strese na vseh .udih. — Hip poznejše je okončan grozni sestanek! Ves vzduh silovito potrese ogromen raz¬ pok. Na vse strani se razprše kosci razdejanih strojev in kakor četa hudobnih duhov tuli spuščena soparica. Dvoboj je okončan. Werestyeskega je vrglo daleč tija v sneg. Nekoliko hipov je nezavesten ležal, a napo¬ sled se je zopet vzbudil. Pogleda vkrog sebe in pomišlja, potem vstane ter vidi, da je po¬ polnem zdrav in nepokvarjen. Počasi se splazi 3* — 36 — na železno cesto in se oprezno približuje kupu razvalin, iz katerih se je še vedno kadilo. Išče in preiskuje neumorno, dokler ne zasledi svojega nasprotnika. Avrelij je ležal sredi plešem — mrtev. Werestyeski je znal, da je mrtvec Avrelij, ker sicer bi ga ne bil izpoznal, niti ne po obleki. Postavši za malo poleg trupla nesrečnikovega in izmolivši za njega dušo kratko molitev, na¬ poti se Werestyeski v bližnjo vas, vzbudi ondi kmeta, o katerem je znal, da ima dobre konje in lehke šeni, ter da napreči in se odpelje na¬ zaj v Veliko Gorno. Stopivši v sobo, kjer se je bila žaloigra pričela, našel je na mizi uže do pol zgorevšo svečo, razsvetljujočo prizorišče. Angelika, je ležala na sagu po tleh razgrnenem, imejoča divan za vzglavje. Nje kodri so bili razmršeni in razpuščeni, jopič spredaj nij prikrival sne¬ žno belih in polnih prsij. Celo spečej se je vi¬ delo, da ima objokane oči. Werestyeski se skloni preko nje. Dolgo je opazoval svojo krasno ženko. Na lici mu — 37 — je bila izražena velika bolest, a tudi velika ljubezen. Potem ugasne svečo, ter gre po prstih v sobo, kjer sta spala otroka. — — — Ko se je vzbudila Angelika, je svital uže beli dan. Polagoma so jej v duši vrstili se dogodki, katerih je doživela minolege večera. Naposled se jej pojasni ves položaj. Uredivši si obleko ter popr&vivši si lase šla je v spal¬ nico. Nikogar nij bilo v njej. Od tam gre v otroško sobo. Tudi ta je bila prazna. Silno jo zaboli v srci in pričela je glasno plakati in vpiti. Preklinjala je samo sebe ter ves svet. Vso hišo je preiskala brezvspešno. Povpraše¬ vala je železnocestnih služabnikov, ali nje obup¬ nim vprašanjem nij nigdo umeval dati povolj- nega odgovora. Werestyeski je bil izginil in z njim tudi otroka. * * * Leta in leta so minola od onega straš¬ nega večera v Velikej Gorni, od groznega dvo¬ boja na železnici. Rusk zemljemer, katerega sem bil našel v Meranu in s katerim sva se 38 — v kratkem dobro sprijaznila, izvestil me je prvi zopet o mojega prijatelja Werestyeskega nadaljnej usodi. Povedal mi je namreč, da ima zdaj službo pri kavkaškej železnici, kjer ga — dasi je resen in oduren človek, splošno vrlo čislajo in ga imajo vsi njega tovariši in služabniki zelo radi. Vsako prosto uro porab- lja skrbni oča v vzgojo svojih dveh otrok. Angeliko sem zopet nepričakovano videl v Florenci ji. Pela je v gledališči, igrajoča „Lukrecijo Borgijo“. Oblečena je bila v krvavo rudečo svilo, obrobljeno s prekrasno belo in zelo dragoceno sobolovino. Na prvi pogled sem jo izpoznal, dasi je imela na glavi svoje črne kodre skrite pod plavo lasuljo. Občinstvo je izvrstno pevko mnogo hvalilo in slavilo in povedalo se mi je, da je celo samega kralja milostni svit obseval nje osobo. Mati Alfonza. Marija je bila mej štirimi otroci meščana in veletrgovca Zagoričnika naj mlajša. Oča jo je negoval bolj nego vso drugo svojo detco ter je ustrezal navadno vsacej nje želji. Dekletce, kar se tiče vnanjesti, baš nij bilo napačno, in ker je samo vedelo o svojej prividnej lju¬ beznivosti, opiralo se je nanjo kaj ošabno in v miadem srci je zgodaj pričela zoreti naj¬ večja trma. O sedemnajstem letu se je Ma¬ rija zagledala v trgovskega pomočnika svojega očeta in z vso silo zahtevala, da jej roditelji dovole v ta zakon. Zdajci prvič uprl se je oča, resno jej priporofevaje, naj si to brez¬ umno strast izbije iz glave. Toda Marija seje slovesno zaklinjala, da druzega soproga nehče, temveč rajše gre v samostan. Stari, na svoje imetje in dobro ime ponosni oča se po nobed- — 40 — n e j ceni nij htel udati, smatrajoč za veliko sramoto, ako bi zaročil svojo hčer z ubogim trgovskim pomočnikom. Poslal je dakle svoje »izgubljeno (lete 1 * — kakor je v poslednjo dobo često nazival Marijo — v samostan sv. Boromeja. Ondi je mladenka dobila redovni priimek: »sestra Alfonza 1 '. Minolo je deset let. V jednomernem sa¬ mostanskem živenji je sicer pozabila sestra Alfonza utisov svoje prve ljubezni, vendar jej nij bilo moči popolnem uzadovoljiti se. Dan za dnem je bila proti svojim soredovnicam stroža, a sž soboj je bila vseskozi popustljiva. Navzlic temu, ali baš zatorej so izvolili sestro Alfonzo za prednico moškej kazndni. Nova prednica je v svojem teškem poslu kazala vso sposobnost in odločnost, tako, da se niti prej¬ šnje moško ravnateljstvo v tem ozira nij bilo izkazalo toli veščim. Nepoboljšljivi kaznjenci, pri katerih je celo starih in izvedenih kaznil- ničnih uradnikov vsaka beseda bila samo „bob v steno", klanjali so se ter bili ukročeni, ka¬ dar je le prečastna mati Alfonza se svojim — 41 — ostrim, v srca sezajočim pogledom stopila pred nje in jih karala z osornim glasom. Za nje predništva v kaznilni je bil v soredovnicab, stražnikih in kaznjencih red vzoren. Mati Al¬ fonza je zategadelj od samega vladarja za svoje zasluge vzprejela zlat križec. Neprijetni dnovi napočijo. Leto 1866 je privabilo sovražnika v dežel in materi Alfonzi je narastla nova skrb. Krotiti jej je namreč bilo poželjivost mimo idočih sovražnih krdel, katerih poveljniki so krasno ležeče in pro¬ storno poslopje kaznilnično zahtevali v svojo porabo, za stanovanje. Naposled posrečilo se je podjetnej in neustrašne) prednici, da je do¬ bila od najvišjega vojnega zapovednika, kate¬ rega je šla osobno o tem prosit, pismo, uka¬ zujoče vsem oddelkom, da nemajo prestopati kaznilničnega praga. S tem pisanjem se je rada hvalila nasproti svojim soredovnicam, po- udarjaje: „gledite, vaša prednica je dosegla, da nas ne bode vznemirjal in motil nobeden vojak!“ — 42 Necega dne, ko je bas tamošnjo okolico preiskaval sovražne vojske oddelek, oglasi se pri kaznilničnih vratih prask kavalerijsk oficir, želeč vstopiti. Vratarica hiti povedat svojej prednici, česa hoče nenavadni gost, in mati Alfonza vsa razjarjena naglo poišče zapoved- nikov ukaz, ter ga sama nese pokazat nasil¬ nemu tujcu. Oficir, krasen mož z izbornim vedenjem, takoj izroči materi Alfonzi listek, na katerem je bilo citati njega ime: grof Haller. Ob jed- nem je uljudno zaprosi, naj ga ne smatra so¬ vražnikom, temveč naj mu, kakor sicer prihaja¬ jočim tujcem, izvoli razkazati kaznilno, o ka- terej je uže povsodi v svojej domovini cul je- dino samo toplo pohvalo. Mati Alfonza v prvi hip nij vedela, bi li naravnost odbila laskavo prošnjo oficirjevo, ali pak ustregla njega želji. Ozršej se v žarno oko zalega častnika, nij jej bilo možno reči: „ne! £i , nego vsa zmotena je pustila tujcu vstopiti, ter ga je osobno vodila po notranjih, razsežnih gradskih prostorih. Re¬ dovnice so jedva upale svojim očem, videč, — 43 kako njih prednica, malo okorno, toda vendar' prijaznjivo oficirju razkazuje in tolmači to in ono. Še bolj pak so strmele, ko je naposled mati Alfonza povabila tujca k sebi na večerjo. Grof Haller je neprestano hvalil pozorno prednico ter vzorni red, ki ga je uvela v sebi izročeni zavod. Tudi nepričakovana gostoljub¬ nost matere Alfonze ga je silno vzradostila. Omenjal je mej pogovorom, da je i on kato¬ lik, in da osobito ceni plemenite in požrtvo¬ valne namene pobožnega ženskega redovništva. Zgolj je obžaloval, da se je tako ljubeznjiva gospa, kakor je mati Alfonza, povsem odrekla svetu in njega veselju ter si izvolila takšno samotarstvo. — Stoprv drugo jutro je oficir, prebivši noč v gradu, zapustil „go?toljubi raj“, kanor ga je nazival, poslovljajoč se od redovnic. Mati Alfonza izpremila ga je preko hišnega praga. Takšno izredno čast je bila dosle izkazovala jedino vladiki, kadar je prišel obiskat kaznilno. Po sedaj je bila mati Alfonza popolnem izpremenjena. Prej toli stroga in vestno svoje^ — 44 — dolžnosti izpolnujoča prednica jela je biti ne¬ kako zamišljena in raztresena in redovnicam se je skoraj zdelo, da je v zadnji čas kaznjen¬ cem premehka in predobra. Tako je minolo pet mesecev. Čas je pri¬ šel, da je imela mati Alfonza, kakor vsako leto, potovati k vrhovnej prednici, poročat o svojem nadzorovanji, ter izročit jej prihranje¬ nih novcev. V dan, predno je odpotovala pred¬ nica, se je nje prihod vselej pismeno naznanjal vrhovnej prednici. Vzemši soboj vsa potrebna pisma in priščedeno vsoto novcev, odpelje se mati Alfonza na bližnji kolodvor. — Ali kako se zavzemo redovnice, ko druzega dne dobe od vrhovne prednice brzojavno vprašanje, je li mati Alfonza uže odpotovala, ali ne. Takoj od¬ govore istim potem, da se je to zgodilo, ter ugibajo sem ter tam, kaj bi se jej neki bilo utegnilo pripetiti. — Dan poznejše je prispela v kaznilno vrhovna prednica, soboj privedši redovnico, katerej je poverila predništvo. Re¬ dovnice si nijso drznile vpraševati ni „zakaj" — 45 — ni „kako“, molčale so in bile pokorne novej prednici, kakor nekoč materi Alfonzi. * * * Dvanajst let je zopet minolo. Prekrasno sije majnikovo solnce in vsa priroda se oživlja na novo. Po drevoredih prestolnega mesta po¬ rniče se gneča uže mnogo zaželene vzpomladi veselečih se Stanovnikov. Sredi mej pešci pak se v elegantnih kočijah prevažajo imenitniki in bogataši; mej njimi vidiš radostne, a tudi če- sto za vso vnanjo lepoto nič zanimajoče se, tope obraze. V jednej teh lehkih, gospodskih voz sedi bivša mati Alfonza, oblečena v črno baržunasto krilo in žalostno gledajoč izpre- hajalcev, toli zavistno ozirajočih se po „srec- nikih“, katerim je mila usoda naklonila tako ugodno živenje. Nje tovariš, v elegantnej ti- vilnej opravi, je grof Haller. Tudi on je za¬ mišljen in slabe volje in oko mu nemirno blodi mej množico. Posvetno živenje nij osrečavalo Marije in nežni vetrič jej je nekako šepetal na uho: »Zašla si! Zašla ši!“ — — 46 — Še vedno so se ljudje veselili majniko- vega zelenja in cvetja: jedni so hodili izpre- hajat se po ravnih drevoredih, drugi pak, ime- joč časa in novcev, ter veselje do eitanja no- vin, zahajali so na gostilniške vrte, prebirajoč pri kozarci vina ali pive politične in druge novosti. „Samo dolgočasno berilo", zamrmra jeden gostov, leno pahnivši od sebe novine. „Na, čitaj!“ opozori ga tovariš, pomolivši mu drug list. In tam je bila pod naslovom: „Nekaj za¬ nimivega iz gledaliških krogov" tiskana vest: „Jedna prenežnih naših gledaliških plesalk, pla¬ volasa gospodična F., je v minolej noči odpo¬ tovala. Zanesljiv vir nam javlja, da je odšla v Pariz v družbi grofa H." Še tri leta! Škoda za čas, ker bi se bilo lehko zgodilo prej. Kdo li povprašuje po tem? Rešilni čolni na reki Seini iščo in prepeljavajo mrtva trupla živenja nasitivših se obupancev, katera potem devajo v platneno vrečo ter jih brez vseh posebnih slovesnostij pokopavajo. — 47 Nihče se ne meni za te nesrečnike. Ej, da! Kdor je po imenu in osobi neznanec, pride še prej v mrtvašnico — „znanosti na korist". Mrzlo jeklo potem a neusmiljeno svojo ostrino reže in na kosce deli mrtveca, in kadar je okončan ta zdravniški ogled, niti kamen, niti križ ne zaznamujeta mesta, kamor se zagrebo njega kosti. * * * Reke Seine valovi šume neprestano dalje in dalje, pripovedujoč si dogodbe o tisočih ljudij, kateri so zgrešili v živenji pravi pot in so naposled zdvojeni iskali tolažbe in dušnega miru v hladnej reki. Marija — mati Alfonza — je bila takšna nesrečnica! — Kje je kaj. Osveta.3, Naib in Gusmala.9- Moj prijatelj Werestyeski.33. Mati Alfonza.39.