Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 4, 115-126 (2000Ö © Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-18y Strokovni empirieno-raziskovalni prispeve÷ Struktura psiholo.kega pregleda za4oceno delazmo.nosti#4 MARIJA MOLAN IN NIKO ARNERIA ¶ Klinieni center, Klinieni in.titut za medicino dela, prometa in .porta, Ljubljan a Povzetek: Analizirali smo rezultate psiholo.kih pregledov 46 delavcev. Vsi so bili mo.ki s srednj 1 izobrazbo in so delali kot upravljavci proizvodnega procesa. V okviru psiholo.kega pregleda so bilo uporabljeni psihodiagnostieni postopki za merjenje temeljnih in specifienih sposobnosti, osebnostni . znaeilnosti, ravni izra.ene nerazpolo.ljivosti in samoocenjeno do.ivljanje zmo.nosti za delo. Analiz a rezultatov ka.e racionalno izbiro diagnostienih postopkov. Glede na rezultate ne prihaja do podvajanj o Glede na faktorsko strukturo so pokrite tiste temeljne psihiene funkcije, ki naj bi, kot ka.ejo rezultato analiz delovnih mest, doloeale uspe.nost delavcev pri upravljanju procesa. Preliminarni rezultati analizI ka.ejo eisto faktorsko strukturo izbranih testnih postopkov in tako potrjujejo ustreznost izbrani . preizku.enj in vpra.alnikov o Kljuene besede: ocena delazmo.nosti, psiholo.ki pregled, sposobnosti, osebnost, razpolo.ljivost ¸ faktorska analiz a The structure of psychological examination and4assessment of ability for work4 MARIJA MOLAN AND NIKO ARNERI| Clinical Center, Clinical Institute for Medicine of Work, Traffic and Sport, Ljubljana, Sloveni a Abstract: Results of psychological test of 46 workers were analysed. All were men with technical highN school education and all worked as operators. Psychological tests and questionnaires for assessment o . basic and specific abilities, personality characteristics, level of manifested unavailability and self-estiN mated fitness for duty were administered. The analysis of results proofs the selection of psycho-diagN nostic procedures to be rational and economic. According to the results of factor analysis, all basi ¬ mental functions were assessed, which had previously been identified as relevant for job performancI by job analysis. According to the results of factor analysis, the administered tests are adequate and thei . factor structure is clear o Key words: assessment, ability to work, psychological examination, personality, fitness for duty, facto . analysiR CC=2228 362 1 *Naslov / address: mag. Niko Arneria, univ.dipl.psih., Klinieni center, Klinieni in.titut za medicino dela, promet a in .porta, Korytkova 7, Ljubljana, Slovenija, e-mail: institut.kimdps@guest.arnes.so #Prispevek je bil predstavljen na 3. kongresu psihologov v Portoro.u oktobra 199a 11 . M. Molan in N. ArneriY Analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta je diagnostieni postopek, s pomoej 1 katerega ugotovimo zahteve dela, obremenitve in delaveevo obremenjenost. Rezultato analiz delovnih mest doloeajo tudi obseg in vsebino predhodnih in obdobni . zdravstvenih pregledov. V dejavnosti medicine dela ima v postopku ocenjevanj a delazmo.nosti za nekatere vrste del pomembno vlogo tudi psiholo.ki pregled. Ta jI potreben predvsem za dela, pri katerih je veeja nevarnost po.kodb, nesree, pri kateri . se od delavcev zahteva vi.ja raven pozornosti, kontinuirano spremljanje dogajanj . delovnem procesu ali pa je narava dela tak.na, da lahko delavec s svoji . neprilagojenim vedenjem ogrozi svojo varnost, varnost drugih ali okolje o Obseg in vsebina psiholo.kega pregleda4 Obseg in vsebina preventivnega pregleda delavcev nista nataneno doloeena v doseda . veljavni zakonodaji in veljavnih pravilnikih. Doloeena so le osnovna navodila iU usmeritve, konkreten obseg in vsebino pregleda pa naj doloei analiza delovneg a mesta. V slovenskem prostoru se najpogosteje uporablja Ocenjevalna analiz a delovnega mesta J. Su.nika (1983). V dodatku k ocenjevalni analizi so opredeljeno tudi psiholo.ki diagnostieni postopki, ki naj bi se uporabljali v oceni delazmo.nosto kandidatov za analizirana delovna mesta. Spisek psihodiagnostienih postopkov jI zelo obse.en. Ni povsem jasno opredeljeno, kateri psihodiagnostieni postopek na . se uporabi v posamezni situaciji, prav tako tudi ni jasno opredeljen sklo . psihodiagnostienih postopkov, ki naj bi bil za posamezno situacijo najprimernej.i o Tako se pojavljajo mo.nosti .iritve in preobse.nih pregledov, ki so lahko motee o za kandidata in nesprejemljivi za naroenika, ker so obieajno tudi predragi. Zato se . dejavnosti medicine dela pogosto pojavljajo te.nje po doloeanju minimalnih obsego . psiholo.kih pregledov, ki pa bi .e odgovorili na osnovno vpra.anje, ali je delave ¬ glede na raven svojega psihienega funkcioniranja zmo.en opravljati delo za katereg a kandidira, oziroma na obdobnem pregledu, ali .e vedno lahko opravlja svoje del 1 brez .kode za svojo integriteto in zdravje o Zanesljiv odgovor na vpra.anje lahko da le optimalno oblikovan nabo . psihodiagnostienih postopkov, ki bodo dovolj veljavno in zanesljivo ocenilo posameznikovo delazmo.nost o Problem4 Pri ocenjevanju delazmo.nosti se psihologi v okviru medicine dala sreeujemo z veeimo problemi in zahtevamiç N oblikovanje vsebine psiholo.kega pregleda za oceno delazmo.nosti za dela ¸ pri katerih je potrebno spremljanje proizvodnega procesae Psiholo.ki pregled za oceno delazmo.nosto 11h N N oblikovanje vsebine predhodnega in obdobnega pregledae izbor psihodiagnostienih postopkov in utemeljitev izbora posamezneg a postopka. V okviru tega prispevka .elimo prikazati eno izmed mo.nih struktu . psiholo.kega pregleda za oceno delazmo.nosti. Enak ali zelo podoben izbo . psiholo.kih preizku.enj, kot ga bomo predstavili v nadeljevanju se je izkazal kos ustrezen v veeletni praksi dela na In.titutu za medicino dela, prometa in .porta pro ocenjevanju delazmo.nosti delavcev na razlienih delovnih mestih. Rezultati so bilo veeinoma opisani v internih poroeilih in poroeilih namenjenih delovnim organizacija . naroenikom storitev (Molan, Arneria in .inigoj, 1997), enega od primerov pa .elim 1 prikazati tudi v nadaljevanju. V okviru .ir.e zastavljenega projekta smo opravili tudi analizo delovnih mess v delovni organizaciji, kjer med drugim delajo tudi delavci, ki upravljajo z delovni . procesom. Vodenje delovnega procesa poteka preko komandnih pultov alo raeunalni.kega zaslona. Delavci spremljajo parametre, ki se izpisujejo n a prikazovalnikih. Za prekoraeitev doloeenih parametrov delovnega postopka s 1 izvedeni tudi zvoeni in svetlobni alarmi, ki delavca opozorijo na odstopanjI parametrov. Na vsako tako opozorilo mora odreagirati z ustreznim ukrepanjem. Prek 1 komandnega pulta oziroma s pomoejo raeunalnika po.lje ukaz v ustrezne delI proizvodnih naprav ali po potrebi po.lje v proizvodne prostore delavca, ki na krajß samem poskrbi za doloeeno opravilo (manipulacijo z napravami), ki bo vrnilo delovno proces v (ustrezne) zahtevane parametre. Posebno ob zagonu in ustavljanjß proizvodnega procesa in pri kritienih situacijah, ki lahko nastopijo zaradi pojavljanj a napak ali posebnih zahtev za proizvodnjo, mora delavec intenzivno, budno in natanen 1 spremljati delovne parametre na prikazovalnikih, upo.tevati tudi podatke, ki jih dobo iz proizvodnje o dogajanjih na proizvodnih napravah ter izmed vseh mo.nosti z a ukrepanje pravoeasno in pravilno izbrati ustrezen postopek oz. manever. Delo je . takih situacijah dokaj stresno, ne le zaradi zahtevnosti samega upravljanja s procesom ¸ ampak tudi zato, ker je pravilno delovanje odvisno tudi od sodelavcev, ki zagotavljaj 1 ustrezne materiale v zadostnih kolieinah, in zaradi zahtev po stalnosti in zanesljivosto delovnega procesa, ne glede na te.ave, ki nastopajo. Kadar so zahtevani delovno parametri procesa v zahtevanem obsegu, pa postane delo monotono, saj ne zahtev a stalne aktivnosti. Delavec, ki sproti spremlja parametre, bo lahko odreagiral .e o « prvih znakih odstopanja od idealnih vrednosti. V nasprotnem primeru ga bo ob dovol . velikem odstopanju parametrov na potrebo po ukrepanju opozoril zvoeni alarmno signal, ki se tudi sicer oglasi ob nenadnih spremembah stanj procesnih parametrov o 1184M. Molan in N. ArneriY Metoda4 Udele.enci V vzorec smo zajeli 46 delavcev, zaposlenih na delovnem mestu vodenja procesov. Vsi delavci so bili mo.ki, stari od 23 do 54 let, v povpreeju 33,85 let (standarn a deviacija = 8,66). Psiholo.ki pregledi so bili opravljeni v okviru zdravstveni . pregledov za oceno delazmo.nosti v zdravstvenem domu v Velenju, kjer ti delavco tudi sicer opravljajo predhodne, obdobne in izredne preglede za oceno delazmo.nosti. Vsi v vzorec vkljueeni delavci so bili v easu pregleda zdravi (niso bili na bolni.ko odsotnosti) in so bili ocenjeni kot delazmo.ni za svoje delo o In.trumenti in postopki4 Na podlagi Ocenjevane analize delovnih mest (Su.nik, 1983) in dosedanjeg a poznavanja zahtev podobnih delovnih mest smo za psiholo.ki del obdobneg a zdravstvenega pregleda izbrali preizku.nje, s katerimi lahko ugotovimo splo.ne umskI sposobnosti testirancev, njihove druge specifiene sposobnosti in osebnostno strukturo o Glede na zahteve delovnega mesta smo za preizkuse sposobnosti izbralo preizkus splo.nih intelektualnih sposobnosti Revidirana serija Army Beta (AB) iU preizkus D48 (Domino test) ter dva podtesta iz serije Kompleksnega reakciometr a Drenovac, in sicer Preizkus orientacije v polju (CRD2) ter Preizkus vizualn 1 motoriene koordinacije za enostavne in sestavljene dra.ljaje (CRD4a in CRD4b) o Poleg tega smo pri pregledanih delavcih aplicirali .e osebnostne vpra.alnike Profi× indeks emocij (PIE), Vpra.alnik .ivljenjskega stila in obrambnih mehanizmov (.S) ¸ Spielbergerjev vpra.alnik manifestne in latentne anksioznosti, Vpra.alni÷ razpolo.ljivosti (VR) in vpra.alnik CORNEX2 o Izbrane preizku.nje bomo vsebinsko le kratko predstavili, njihovI psihometriene lastnosti in podrobnej.i opisi so predstavljeni v ustreznih priroeniki . za uporabo o Preizkus splo.nih sposobnosti Army Bet a To je test, ki ga apliciramo skupinsko in je zato in zaradi relativno kratkega trajanj a preizku.anja dokaj ekonomieen (Bratina, 1972). Daje nam oceno inteligentnosti, ko jo lahko imamo za nebesedno. Posameznim podtestom bi lahko pripisali naslednj a imena: labirint, .ifriranje, razumevanje slik, delitev kvadratov oz. ploskovn a predstavljivost, dopolnjevanje slik, prepoznavanje razlik. Administracija testni . rezultatov vkljueuje tudi izraeun inteligenenega kvocienta, ki je korigiran s starostj 1 testiranca. Pri obdelavi smo upo.tevali surove rezultate, ki so jih pregledani doseglo na posameznih podtestih. Taki rezultati niso korigirani s starostjo testiranca o Psiholo.ki pregled za oceno delazmo.nosto 118 Preizkus splo.nih sposobnosti D-48 (Domino testÖ Test je zasnovan na predpostavki faktorja G, ki po Spearmanu daje intelektualni . operacijam posameznika neko skupno obele.je, in se manifestira v vseh tistih miselni . operacijah, ki zahtevajo razumevanje odnosov in odkrivanje principov ter zakonitosti o Tak koncept predpostavlja, da lahko inteligentnost merimo s pomoejo homogeneg a testa, ki je visoko nasieen z generalnim faktorjem (Bele-Potoenik, 1983) o Kompleksni reakciometer Drenova ¬ Testne aparature iz testne baterije .Kompleksni reakciometer., katere avtor je M o Drenovac, merijo sklop sposobnosti .zaznavanje - predelava informacij - motorieno odgovor. (Drenovac, 1984). To so signalno komandne naprave, njihova vsebina p a je vodenje (simuliranih) procesov. Serija je namenjena merjenju elementarni . mentalnih funkcij, na katerih temeljijo procesi zaznave, diskriminacije, identifikacije ¸ memoriranja in obdelave informacij ter procesi konstituiranja, kontrole izvajanja iU reguliranja odgovorov na aktualne dra.ljaje. Uporabljeni test prostorske orientacijI (CRD2) meri mentalno funkcijo, ki vkljueuje zapletene analitiene procese v postopkß definiranja in re.itve naloge, ki jo predstavlja odkrivanje skritega cilja orientacije o Orientacijo namree ne doloea samo fizieno obele.je, ampak je logieno odrejena X doloeenim pravilom. Na komandni plo.ei se pri.igata po dva svetlobna signala (fizien 1 obele.je), testiranec pa mora pritisniti tipko, ki se nahaja na preseei.eu koordinat te . dveh signalov (logieno odrejeno pravilo, ki ga mora testiranec osvojiti in upo.tevato ves eas re.evanja nalog). Testa CRD4 A in B merita funkcijo vizualn 1 proprioceptivnega reguliranja in kontrolo izvajanja motoriene aktivnosti v razlieno kombinaciji .tirih ekstremitet. Gre torej za operativno mi.ljenje, ki bi ga lahk 1 poimenovali vizualno motoriena koordinacija. Testni aparat vsebuje .tiri lueke, ko predstavljajo dve tipki (levo in desno) in dva pedala (levega in desnega). Glede n a pri.gane lueke mora testiranec pritisniti ustrezno kombinacijo luek in pedalov. Prvo test predstavlja enostavne dra.ljaje, pri drugem pa mora testiranec razlikovati meB relevantnimi (zelene lueke) in irelevantnimi (rdeee lueke) informacijami. Kot kazale ¬ uspe.nosti smo v vseh treh primerih uporabili skupen eas, potreben za re.evanjI nalog, in skupno .tevilo napak. Porabljen eas pomeni stopnjo aktualizacije merjenI mentalne funkcije (kraj.i eas predstavlja bolj.i dose.ek), .tevilo napak pa je kazale ¬ kvalitete re.evanja (manj napak predstavlja veejo natanenost in s tem vi.jo kvalitet 1 re.evanja). Vpra.alnik razpolo.ljivosti VR Vpra.alnik se je zaeel razvijati v okviru doktorskega dela M. Molan. Sestavljen je iX 47 postavk v obliki petstopenjskih lestvic. Odgovore testirancev zberemo v naslednjI skupine: n fiziena utrujenost, psihiena utrujenost, splo.na utrujenost, motivacija ¸ budnost, razpolo.enje in do.iveti stres. Pokazatelj stopnje utrujenosti oz. neugodneg a 1204M. Molan in N. ArneriY poeutja je povpreeje odgovorov posameznih postavk znotraj skupine in lahko zavzem a vrednosti od ena, kar pomeni odsotnost neugodnosti, do 5, ki pomeni najvi.jo stopnj 1 neugodnosti. Vpra.alnik razpolo.ljivosti je v razvojni fazi (G. Molan in M. Molan ¸ 1997). Vpra.alnik Profil indeks emocij . PIf Osebnostni vpra.alnik PIE - Profil indeks emocij R. Plutchika in H. Kellerman a (Ba.kovac, Milinkovia, Bele-Potoenik, Hru.evar in Roj.ek, 1979) nam daje slik 1 posameznikovih osnovnih osebnostnih potez in njegovih osebnostnih konflikto . (stopnja reprodukcije, inkorporacije, nekontroliranosti, samoza.eite, deprivacije ¸ opozicionalnosti, eksploracije, agresivnosti in socialne za.elenosti -bias). Za potrebI na.e analize smo uporabili rezultate na posameznih dimenzijah, ki predstavljaj 1 procent izbranih odgovorov za posamezno dimenzijo. Vpra.alnik .ivljenjskega stila in obrambnih reakcij .S Vpra.alnik je na podlagi Kellermanovega Indeksa .ivljenjskega stila razvila Tanj a Lamovec (1989). Z njim spoznavamo obrambne mehanizme oz. vedenjske oblikI posameznih obrambnih mehanizmov posameznika. Kellerman je pri konstrukcijo vpra.alnika izhajal iz temeljnih emocij, kot jih meri Plutchikov Profil indeks emocij ¸ in jih povezal z osmimi temeljnimi obrambnimi mehanizmi, ki jih je poimenovalç reakcijska formacija, zanikanje, regres, represija, kompenzacija, projekcija ¸ intelektualizacija in preme.eanje. Rezultati so izra.eni z odstotkom indikativni . odgovorov na posameznih postavkah, ki merijo temeljne obrambne mehanizme o Spielbergerjev vpra.alnik anksioznosto Stopnjo trenutne (manifestne) oz. obieajne (latentne) anksioznosti smo ocenjevali R Spielbergerjevim vpra.alnikom (Spielberger, 1976). Oba dela vpra.alnika imata p 1 20 trditev o obeutkih in poeutju delavcev. Osebe odgovarjajo tako, da na .tiristopenjsko lestvici izrazijo stopnjo, koliko posamezna trditev zanje velja. V analizi je bi× upo.tevan rezultat, ki so ga dobili na vsakem od obeh delov vpra.alnika, vi.ja .tevilk a pa pomeni vi.jo stopnjo anksioznosti. Pri obdelavi smo uporabili surove rezultate, ko jih sicer v postopku interpretacije pretvorimo v petstopenjsko lestvico. Vpra.alnik psihopatolo.ke simptomatike CORNEX2 Vpra.alnik psihopatolo.ke simptomatike CORNEX2 (Bratina, 1973), ki je sestavljeU iz 101 vpra.anja, na katera oseba odgovarja z DA ali NE, predstavlja zbirko te.av, ko bi jih vpra.ani lahko imel. Vpra.alnik opisuje te.ave s podroeja sposobnosto prilagajanja, ki se ka.ejo v obeutkih strahu in negotovosti, stopnjo depresivnosti ¸ nervoznosti in anksioznosti, izra.enost nevrocirkulatornih in gastrointestinalni . psihosomatskih simptomov, patolo.ke reakcije strahu, hipohondrijo, astenijo, znakI Psiholo.ki pregled za oceno delazmo.nosto 1214 obeutljivosti in psihopatske motnje. V na.i analizi smo uporabili kot pokazatelj stopnjI prisotnosti psihopatolo.ke simptomatike skupno .tevilo indikativnih odgovorov o Rezultati in razprava V analizop rezultatov smo vkljueili vseh 46 delavcev. Ker je razpon starosto pregledanih delavcev razmeroma velik (23 do 54 let), bo verjetno zanimiv prikaX povezanosti med posameznimi spremenljivkami in starostjo (izraeunali sm 1 Pearsonov koeficient korelacije). Navajamo le tiste spremenljivke pri katerih jI korelacija s starostjo statistieno pomembno razliena od nie. S starostjo so povezano rezultati preizku.enj inteligentnosti (razen tretjega podtesta na preizku.nji Arm Beta): AB1 (-0,63), AB2 (-0,60), AB4 (-0,35), AB5 (-0,50), AB6 (-0,69), ABSKUPA ´ (-0,66), in D48 (-0,62). Povezanost izraeunanega koeficienta inteligentnosti, ko predstavlja skupni rezultat na lestvici AB korigiran s starostjo je na sami mejo statistiene pomembnosti (r = -0,29; p = 0.049). S starostjo so povezani easi re.evanj a na preizku.njah orientacije v polju in vizualno motoriene koordinacije: CRD2EA1 (0,57), CRD4AEAS (0,41) in CRD4BEAS (0,52). Pravtako je s starostjo statistien 1 pomembno povezan rezultat na lestvici preizku.nje PIE, ki meri obeutek deprivacijI (0,39) o Pri obdelavi podatkov smo uporabili faktorsko analizo z varimax rotacijo o Uporabili smo metodo glavnih faktorjev. Preizkusili smo re.itve z razlienim .tevilo . ekstrahiranih faktorjev in se odloeili za .tiri faktorje (glej tabelo 2), ki nam dajo tudo vsebinsko ustrezno in ne prevee razdrobljeno re.itev, ki nam pojasni 50,9 % skupnI variance. Na podlagi dobljenih rezultatov in opisov spremenljivk, kot so podani . ustreznih priroenikih za posamezne uporabljene preizku.nje, lahko vsebinsk 1 interpretiramo dobljene .tiri faktorje. Glede na nasieenost s posameznimo spremenljivkami smo te faktorje poimenovali takoleç 1. Sposobnosto 2. Do.ivljanje sebe in svoje razpolo.ljivosti za del 1 3 .Odnos do okolj a 4. PrilagajanjI Faktor Sposobnosti zajema vse posamezne podteste iz preizku.nje AB ¸ preizku.njo D48 ter eas na preizku.njah iz serije CRD pa tudi .tevilo napak pro preizku.njah CRD4 A in B. Zajema torej domala vse pokazatelje sposobnosti. Tudo uvrstitev obeh spremenljivk iz lestvice Profil indeks emocij in .ivljenjski stil jI logiena. Testirance z visokim rezultatom na lestvici deprivacije opisuje avtor kos .alostne in potrte, nezadovoljne in z obeutki prikraj.anosti. Opi.emo jih lahko tudo kot osebe, ki niso zadovoljne s tem, kar so (v .ivljenju, pri delu?) dosegle. Osebe, ko dosegajo visok rezultat na lestvici nekontroliranosti, lahko opi.emo kot ljudi, ki s 1 stalno v gibanju, so radovedne in navdu.ene nad spremembami in raznovrstnostjo o 1224M. Molan in N. ArneriY Tabela 1: Rezultati preizku.enj psiholo.kega pregleda (pojasnilo imen spremenljiv÷ najdemo v besediluÖ Spremenljivka Aritmetienam sredina Standardna deviacija Opis spremenljivke AB1 13,04 1,91 1. podtest Army Beta (toeke)4AB2 11,98 2,35 2. podtest Army Beta (toeke)4AB3 10,30 2,49 3. podtest Army Beta (toeke)4AB4 12,54 2,33 4. podtest Army Beta (toeke)4AB5 12,54 1,95 5. podtest Army Beta (toeke)4AB6 11,37 2,31 6. podtest Army Beta (toeke)4ABIQ 111,63 7,98 Inteligeneni kolienik Army Beta4D48 28,46 7,36 toeke na preizku.nji D-48 (IQ @ 107) CRD2CAS 48,07 10,45 orientacije v polju; eas v sekundah4CRD2NAP 1,65 1,86 orientacija v polju; število napak CRD4ACAS 52,74 20,19 vizual. motor. koordinacija, enostavni dra.ljaji, eas4CRD4ANAP 6,35 4,50 viz. mot. koord. enostavni dra.ljaji, napake4CRD4BCAS 49,66 17,49 vizual. motor. koordinacija, sestavljeni dra.ljaji, eas4CRD4BNAP 5,00 2,88 viz. mot. koord. sestavljeni dra.ljaji, napake4PIEREP 85,11 12,71 PIE reprodukcija PIEINK 83,98 12,18 PIE inkorporacija PIENEK 62,28 16,25 PIE nekontroliranost PIESAM 59,96 14,21 PIE samoza.eita4PIEDEP 24,96 14,03 PIE deprivacija PIEOPO 25,02 11,19 PIE opozicionalnost PIEK 50,57 14,70 PIE eksploracija PIEAGR 22,09 11,52 PIE agresivnost PIEBIAS 78,63 12,61 PIE bias (socialna za.elenost)4ZSREAFOR 24,35 17,08 .S reakcijska formacija4ZSZANIKA 44,78 15,24 .S zanikanje4ZSREGRES 15,91 11,89 .S regres4ZSREPRES 31,52 17,51 .S represija4ZSKOMPEN 37,61 19,46 .S kompenzacija4ZSPROJKC 53,11 22,97 .S projekcija4ZSINTELE 62,48 16,74 .S intelektualizacija4ZSPREMES 14,13 15,86 .S preme.eanje4CORNEX 8,33 7,11 Cornex SPIEL1 29,48 5,86 manifestna anksioznost SPIEL2 34,04 6,31 latentna anksioznost VRFU 1,73 0,49 VR fiziena utrujenost4VRPU 1,96 0,59 VR psihiena utrujenost4VRSU 1,79 0,59 VR splošna utrujenost VRM 1,93 0,60 VR motivacija VRB 1,57 0,83 VR budnost VRR 1,79 0,57 VR razpolo.enje4VRS 1,77 0,48 VR stres Psiholo.ki pregled za oceno delazmo.nosto 1234 Tabela 2: Nasieenost spremenljivk s 4 faktorji po varimax rotaciji (pojasnilo imeU spremenljivk najdemo v besediluÖ Spremenljivka Faktor 1 Faktor 2 Faktor 3 Faktor 4 ABIQ 0,807 -0,163 0,017 0,154 AB6 0,800 -0,200 0,020 -0,119 CRD4BCAS -0,767 0,142 -0,077 -0,047 AB1 0,757 0,198 -0,004 0,134 CRD2CAS -0,756 0,087 -0,161 -0,034 AB2 0,739 -0,189 0,032 0,009 AB5 0,737 -0,091 0,010 -0,072 D48 0,724 -0,136 0,110 -0,178 CRD4ACAS -0,688 0,109 -0,144 -0,008 AB4 0,648 -0,112 -0,160 -0,003 CRD4ANAP -0,620 -0,028 0,099 0,148 AB3 0,561 -0,097 0,245 0,261 CRD4BNAP -0,539 -0,080 0,263 0,132 PIEDEP -0,347 0,104 0,170 0,326 ZSREAFOR -0,332 0,064 0,186 -0,075 PIENEK 0,294 0,158 0,228 -0,074 VRS -0,090 0,837 0,058 0,098 VRR -0,036 0,820 0,067 0,032 VRPU -0,128 0,767 0,102 0,104 VRSU -0,179 0,720 0,165 -0,088 SPIEL2 -0,141 0,656 -0,227 0,472 VRFU -0,320 0,603 0,187 -0,035 CORNEX -0,175 0,589 0,103 0,318 ZSPROJKC -0,249 0,582 -0,115 0,092 VRM 0,035 0,570 -0,126 0,113 ZSREGRES -0,084 0,553 -0,047 0,499 VRB 0,007 0,552 0,113 -0,287 ZSINTELE -0,117 0,538 0,131 -0,408 SPIEL1 -0,322 0,520 0,055 0,366 ZSKOMPEN 0,034 0,472 -0,275 -0,095 ZSREPRES 0,131 0,442 0,157 0,041 PIEAGR -0,129 0,040 0,871 0,185 PIESAM -0,014 -0,232 -0,806 0,181 PIEBIAS -0,132 0,058 -0,681 -0,200 PIEOPO 0,165 0,078 0,582 0,223 PIEK 0,326 0,035 -0,562 0,326 PIEREP -0,219 0,071 0,036 -0,746 PIEINK -0,235 -0,186 -0,443 -0,670 ZSPREMES -0,022 0,383 0,137 0,609 ZSZANIKA 0,204 0,302 -0,057 -0,435 CRD2NAP -0,206 0,235 0,077 0,334 124M. Molan in N. ArneriY Eeprav jim smotrna aktivnost ni cilj, pa se njihova .rado.ivost. ka.e tudi v visoki . rezultatih na preizku.njah sposobnosti in spretnosti. Dimenzijo reakcijska formacij a na lestvici .ivljenjskega stila povezujejo avtorji z manieno dispozicijo, za katero jI znaeilna velika energija in potreba po vedno novih naertih in dejavnostih o Drugi izlu.eeni faktor Do.ivljanje sebe in svoje razpolo.ljivosti za delo zajem a prav vse lestvice na Vpra.alniku razpolo.ljivosti, poleg njih .e obe lestvico Spielbergerjevega vpra.alnika anksioznosti, rezultat na lestvici psihopatolo.kI simptomatike Cornex2 in lestvice Regres, Projekcija, Intelektualizacija, Kompenzacij a in Represija iz vpra.alnika .ivljenjskega stila. Prisotnost utrujenosti in drugih postav÷ iz Vpra.alnika razpolo.ljivosti seveda lahko, podobno kot prisotnost psihopatolo.kI simptomatike in anksioznosti, povezujemo z ni.jo manifestacijo sposobnosti. To slik 1 slab.ih sposobnosti logieno dopolnjuje potreba po vzdr.evanju nekontroliranega stanj a in impulzivno motorieno izra.anje (regres), zavraeanje in obeutki moene osebnostnI neustreznosti (projekcija), pretirana kontrola in odreagiranje na intelektualni namest 1 na eksekutivni motorieni ravni (intelektualizacija), prisotnost obeutkov izgube iU odreagiranje na nivoju sanjarjenja (kompenzacija) ter strah, ki povzroea inertnost iU usmerjenost k nedejavnosti (represija) o Tretji faktor Odnos do okolja sestavlja pet spremenljivk iz vpra.alnika Profi× indeks emocij. Slab.e izra.ene sposobnosti lahko prieakujemo pri agresivnih osebah ¸ ki so nagnjene k prepiranju in ogoreenju, saj kljub poudarjeni aktivnosti taka naravnanoss ne privede do ustrezne manifestacije sposobnosti, pa tudi pri ljudeh, ki ka.ejo te.njo ÷ opozicionalnosti, torej k stalni kritienosti, trmoglavosti in zavraeanju. Nasprotno p a oseba s poudarjeno samoza.eito kljub opreznosti uspe bolje manifestirati svojI sposobnosti zaradi poudarjene skrbi za svoj uspeh. Prav tako na manifestacij 1 sposobnosti pozitivno vpliva te.nja po organiziranosti, natanenosti in pedantnosti ¸ vestnosti in toenosti (eksploracija). Rezultat na lestvici bias je pravzaprav povzete÷ izbiranja tistih besed, ki so socialno bolj za.elene. Ta rezultat nam lahko predstavlj a tudi podatek za opis te.enj obna.anja osebe, torej se osebe z visokim rezultatom na te . lestvici tudi v testni situaciji vedejo tako, kot od njih prieakujeta testator in testn a preizku.nja. V eetrtem faktorju Prilagajanje sta zbrani po dve spremenljivki iz vpra.alniko . Profil indeks emocij in .ivljenjski stil ter nekoliko presenetljivo postavka, ki mero .tevilo napak na preizku.nji orientacije v polju iz serije CRD. Veejo ueinkovitost lahk 1 prieakujemo pri osebah, ki so dru.abne, prisrene, ekstravertirane (reprodukcija) iU imajo te.njo po sprejemanju, zaupljivosti in poslu.nosti (inkorporacija) ter hkrato sposobnost selektivne nepozornosti in s tem izkljueevanja negativnih (moteeih) lastnosto objektov (zanikanje). Nasprotno pa obrambni mehanizem zanikanja povzroei usmerite . na drug objekt, kar se v testni situaciji ka.e kot odvraeanje pozornosti od naloge o Preizku.nja orientacije v polju iz serije CRD je relativno enostavna in napake pro re.evanju so redke (v povpreeju le 1,6 napak pri posamezniku), zato lahko sklepamo ¸ da je prisotnost napak bolj povezana s pozornostjo, pazljivostjo in sposobnostj 1 prilagajanja kot s pomanjkanjem sposobnosti o Psiholo.ki pregled za oceno delazmo.nosto 1254 Faktorsko analizo lahko uporabljamo tudi kot konfirmatorno faktorsko analiz 1 (Kline, 1993), s katero potrdimo ali ovr.emo hipoteze. Tako dobljene podatke, bo lahko uporabili tudi kot osnovo za izbiro spremenljivk pri sestavi psiholo.kih testo . ali pri izboru skupine testov za doloeeno uporabo. Pri taki uporabi faktorske analize jI .e posebej potrebno upo.tevati vse pogoje, ki so nujni za veljavne in zanesljivI zakljueke. V na.em primeru ni izpolnjen pogoj o dovolj velikem vzorcu testirancev, . I posebej ee upo.tevamo veliko .tevilo spremenljivk zajetih v faktorsko analizo. RezultatI torej ne bi mogli uporabiti kot edino potrditev za pravilen izbor uporabljenih testni . preizku.enj, kljub temu pa smo mnenja, da so zanimiv dodaten pokazatelj ustrezneg a izbora testnih preizku.enj in tako nam tudi faktorska analiza ka.e, da s tako izbrani . obsegom pregleda pokrivamo .tiri temeljna podroeja psihienega funkcioniranja, ko sovpadajo z najpomembnej.imi zahtevami dela spremljanja procesa proizvodnje o Faktorska struktura testne baterije je dokaj eista, izbrani so le diagnostieno postopki, ki dopolnjujejo sliko in ne pomenijo podvajanja razen v primeru dve . preizku.enj splo.nih sposobnosti. Rezultati preizku.nje D48 in rezultati na preizku.njo Army Beta tvorijo skupaj isti faktor in tako potrjujejo obieajno prakso, da ji . uporabljamo kot alternativni preizku.nji o Taka testna baterija, kot je bila uporabljena v tem primeru omogoea ocenjevanjI delazmo.nosti s psiholo.kega vidika pri predhodnih pregledih in pri ob.irnih obdobni . pregledih. Za sprotno spremljanje ravni razpolo.ljivosti na rednih obdobnih pregledi . pa bi zado.eala le uporaba diagnostienih postopkov, zdru.enih v faktorju do.ivljanjI sebe in svoje razpolo.ljivosti za delo. Tako usmerjeni pregled bi dal zadosten obse . informacij za spremljanje in redno obdobno ocenjevanje delazmo.nosti. Za obse.nej. I ocene delazmo.nosti ali ocene preostale delazmo.nosti pa je smiselna uporaba celotnI baterije o Na.e in svetovne izku.nje ka.ejo, da je subjektivno ocenjevanje sebe in svojI razpolo.ljivosti za delo uporaben in.trument v ocenjevanju delazmo.nosti v medicino dela, ergonomiji dela, organizaciji in humanizaciji dela. V svetu postaja do.ivljanjI sebe in svoje razpolo.ljivosti tisti osrednji temelj, ki doloea funkcioniranje posameznik a v realni delovni sredini. Vpra.alnik razpolo.ljivosti se je izkazal kot ustrezen in.truN ment za ocenjevanje do.ivete razpolo.ljivosti za delo tako v okviru predstavljenI raziskave kot tudi .e v mnogih drugih projektih ocenjevanja delazmo.nosti, ki so bilo v okviru In.tituta za medicino dela, prometa in .porta izvedeni v razlienih podroeji . industrije, v zdravstvu in pisarni.kih dejavnostih (M. Molan in G. Molan, 1997) o Predlagan selektivni izbor preizku.enj je tudi uporabni.ko ugoden. Prilagodite . vsebine predhodnih in obdobnih pregledov zahtevam dela in iskanje usmerjeni . odgovorov na zastavljena vpra.anja o do.iveti obremenjenosti sta potrebni tudi zarado racionalizacije in prilagoditve pregledov kandidatom in naroenikom. Naroeniki tak 1 plaeajo le tisti obseg pregleda, ki jim daje odgovore na relevantna vpra.anja, z a kandidate pa je prilagojen obseg pregleda manj utrujajoe o 1264M. Molan in N. ArneriY Literatura4 Ba.kovac, Milinkovia, Bele-Potoenik, Hru.evar in Roj.ek (1979). PIE, Profil indekR emocij - priroenik. [PIE . profile index emotions . handbook]. Ljubljana: ZavoB SR Slovenije za produktivnost del a Bele-Potoenik, .. (1983). D-48 : test Domino .D-48. : priroenik [D-48 Domino test .DN 48.: hendbook]. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost dela, Center z a psihodiagnostiena sredstva o Bratina, T. (1972). Priroenik za revidiran Army-Beta inteligeneni test [Handbook fo . revised Army-Beta itelligence test]. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnoss dela o Bratina, T. (1973). Priroenik za vpra.alnik Cornex2 [Handbook for Cornex2 questionary] o Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost dela o Drenovac, M. (1984). CRD - serija psihodiagnostiekih in.trumenata - priruenik [CRDN series of psychodiagnostical instruments - manual]. Ljubljana: Zavod SR SlovenijI za produktivnost dela o Kline, P. (1993). The handbook of psychological testing. London: Routledge o Lamovec, T. (1989). Emocije in obrambni mehanizmi [Emotions and defence mechaN nisms]. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za produktivnost dela, Center z a psihodiagnostiena sredstva o Molan, M., Arneria, N. in .inigoj, V. (1997). Psihosocialna analiza vpliva dela in delovni . pogojev na zdravje, delovno zmo.nost in .ivljenje delavcev TermoelektrarnI .o.tanj; Poroeilo o znanstveno raziskovalni in razvojni nalogi za naroenik a Termoelektratno .o.tanj; Projekt - Humanizacija dela v Termoelektrarni .o.tan . [Psychosocial analysis of influence of work and working conditions on health ¸ ability to work and life of workers of Thermal plant .o.tanj; Scientific Report fo . Termal plant .o.tanj; Project - Humanisation of work in Termal plant .o.tanj] o Ljubljana: Klinieni center Ljubljana, Klinieni in.titut za medicino dela, prometa iU .porta o Molan, G. in Molan, M. (1997). Presentation of a model for measurement of mental wor÷ load at the working place. V F. Avallone, J. Arnold, K. de Witte (ur.), Feelings wor÷ in Europe. Quarderni di psicologia del lavoro - Volume 5 (str. 253-259). Milanoç Edizioni Angelo Guerini e associati SpA o Molan, M. in Molan, G. (1997). Development of the expert model of work humanization o P. Seppala et al. (ur.) From experience to innovation. IEA.97Proceedings of thI 13th triennial congress of the International ergonomics association. Tampereç Organization design and management, . ol 1. (str. 510-512). Helsinki: Finnis . institute of occupational healthA Spielberger, C.D. (1976). Emotions and anxiety : new concepts, methods, and applications o Hillsdale, NJ: Lawrence Erlbaum o Su.nik, J. (1983). Ocenjevalna analiza delovnega mesta. [Estimational analysis of wor÷ place]. Ljubljana :EGP Delo, TOZD Gospodarski vestnik o Prispelo/Received: 22.07.200 1 Sprejeto/Accepted: 06.11.200 1