AKTUALNO VPRAŠANJE
1. aprila bo odšla na otok Stenjak delovna brigada gorenjske mladine, ki bo pomagala pri dokončni ureditvi zgradb in okolice. Zanimalo nas je, kako bo letos z letovanjem in zdravstvenimi kolonijami, pa smo postavili nekaj vprašanj Okrajni zvezi društev prijateljev mladine, od katere smo prejeli naslednje pojasnilo:
»Otok Stenjak je namenjen izključno zdravstvenim kolonijam.  V aprilu in
maju bodo lepo uredili okolico, v zgradbah pa opremili kuhinjo, jedilnico in spalnice. V poletnih mesecih se bodo na Stcnjaku izmenjale tri skupine po 170 otrok, šole v kranjskem okraju so že dobile obvestila, da bodo lahko pravočasno sporočile število otrok, ki so potrebni okrevanja ob morju.
Ostali otroci bodo letovali pod šotori v Fazani. Tam se bodo izmenjale štiri izmene po 200 otrok. Društva pri-
jateljev mladine bodo s sodelovanjem taborniške organizacije pričela zbirati prijave že v aprilu. Okrajna zveza DPM upa, da bo v letošnjem poletju več interesentov tudi iz Poljanske in Selške doline, medtem ko je bilo v mestih do sedaj za letovanje povsod dovolj zanimanja. Prvi dve izmeni za Fažano in Stenjak bosta odpotovali na oddih takoj po končanem pouku na šolah.«
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
leto x. — št. 26 — cena din 10.—
Kranj, 1. aprila 1957
PRED 11. LETI
/. april — dan mladinskih brigad
1. aprila 1946 so odšle na delo prve milatdinske delovne brigade. Tedaj so začela graditi progo Brčko—Banovini.
Na V. kongresu CK LMS je bilo sklenjeno, da se ta dan praznuje kot dan mladinskih delovnih brigad. Na ta dan se mladina vsako leto spominja preživelih dni na delovnih akcijah in uspehov, hi so bili pled njenega dola. Lami je v počastitev tega dneva sodelovalo pri raizAih delovnih akcijah v kranjskom okraju okoli 3000 mladink in mladincev. Lotos bo mladina gledal* raane filme o brigadnem# življenju, poslušala predavanja, se raz-govarjala, najlepše pa bodo počastila. 11. obletnico odhoda prve brigade na delo s tem, da se bo mladina prijavljala za delovne akcije v letošnjem letu.
1. aprila bo odšla z Gorenjske tudi prva mladinska delovna brigada vaške mladine. Ti brigadirji bedo urejali otok Stenjak. Druge mladinske delovne brigade bodo odšle na delo 15. junija in 1. julija. Do sedaj se je prijavilo za mladinske delovne brigade v kranjskem okraju že nad 370 mladincev in rntadčnk.
V počastitev tega dneva bo 7. aprila odkritje spominske plošče na cesti Koprivnik—Gorjuše, tam, kjer so lani mladinske' delovne brigade prenehale graditi cesto.
Dobra organizacija prinaša milijone
Ustanovljena }e Gorenjska turitsiena pod*veza
V petek je bila v Kranju ustanovljena Gorenjska turistična podzveza. Za predsednika je bil izvoljen Dušan Horjak, dosedanji predsednik Stalne turistične konference okraja Kranj. 2e prvi dan se je t podzvezo včlanilo 33 članov.
Gorenjska turistična podzveza je bila ustanovljena z namenom pospešit razvoj turizma na Gorenjskem, da *e ustvari trdnejša vez med posameznimi turističnimi društvi. Gorenjska turistična podzveza naj bi bila tudi glavni iniciator pri pospeševanju in usmerjanju turističnega življenja tta Gorenjskem.
Ker smo na pragu nove turistične sezone in ker o turizmu, v pravem Pomenu besede za sedaj pri nas še ne Moremo govoriti, so naloge Gorenjske turistične podzveze še toliko večje In zahtevnejše. Seveda podizveza sama še daleč ne bo mogla rešiti gorenjskega turizma, pač pa je potrebno sodelovanje vseh — turističnih in olepševalnih društev, Svetov za turizem in gostinstvo, zbornic, potovalnih agencij, prometnih podjetij, prav >seh — vse do cestne uprave.
Začeti je treba prav pri temeljih pri stolih, mizah, prtih, če hočemo doseči svoj namen. Gorenjska je po svojih naravnih lepotah lahko rečemo Ustvarjena za oddih in razvedrilo turistom. Vendar sama priroda" še ni vse. Današnji turist si išče pri' oddihu udobja in razvedrila. Naši go-' stinski obrati pa so zastareli in neudobni, saj jih je bila pretežna večina zgrajena že pred vojno. Treba iih je modernizirati, kar zahteva precejšnje investicije. Gostinska zbornica je sestavila predlog za najnujnejša investicijska dela v gostinskih m turističnih obratih. Celokupnega investicijskega načrta (280,460.000 dinarjev) pa ne bo moč realizirati v letu 1957.  Treba bo odločno  stremeti za
tem, da se plan čimprej uresniči. Sredstva so predvidena v prvi vrsti za dograditev žičnice Viitranc v Kranjski gori, Izpopolnitev avtobusnega parka, adaptacijo kopališča v Radovljici, hotelov v Bohinju, Kranjski groti, na Bledu, v Lescah, Kranju, na Jezerskem in drugih važnejših turističnih krajih.
Lani je obiskalo naše kraje skupno 92.175 gostov, od tega domačih 70.808 in 21.287 inoezmskih. Nočilo pa je 276.452 domačih turistov in 71.932 inozemskih. Vendar smo lani dosegli le štiri petine turističnega prometa napram letu 1&56. Statistika nočnin nam kaže tudi na izredno nizko povprečje zasedenosti naših prenečninskih kapacitet. Gorenjska razpolaga s približno 4000 posteljami, kjer so všteta tudi privatna ležišča. S to kapaciteto smo dosegli rezultate, ki so daleč pod evropskim povprečjem.
Če se bodo investicije vložene v te obrate izplačale, je v največji meri odvisno od nas samih, od tega, kako bomo znali ravnati s turistom, kakšno razvedrilo mu bomo preskrbeli, skratka kako se bo turist pri nas počutil. Turistične investicije ni moč meriti samo v eni številki, dohodek se pokaže prav v vseh panogah — prometu, trgovini, gostinstvu, kmetijstvu itd. Če upoštevamo, da je bilo lani skupno 839.841 nočnin (kjer so všteta tudi okrevališča in nočnine v planinskih postojankah) in če ocenimo, da vsak turist porabi dnevno z nočnino in prehrano 1000 dinarjev, dobimo že visoko številko — 839,841.000 dinarjev. Če pa vzamemo, da bi vsak gost po
rabil šc 500 dinarjev za pijačo, kulturne potrebe itd., se turistični dohodek poveča na 1.259,761.000 dinarjev. Tak rezultat bi dosegli samo z najnižjo kapaciteto — 4000 posteljami, vendar je bila povprečna zasedenost le 20 %. Samo ta znesek nam jasno kaže, koliko bi lahko prispeval turizem k celotnemu narodnemu dohodku.
Neurejene prometne zveze so ena izmed največjih vrzeli pri razvoju našega turizma. Železniške proge in strojni park so do kraja iztrošeni, zveze z vlaki pa so iz dneva v dan slabše, saj pridemo v Bohinj in Planico danes uro kasneje kot smo prišli z vlakom na začetku stoletja. Avtobusni promet pa je za sedaj na področju okraja Kranj še nesmotrno razvit.
Posebno pozornost bo Gorenjska turistična podzveza morala posvetiti turističnim prireditvam. Upoštevati moramo, da v naših krajih rado dežuje in je turist v teh dneh prepuščen dolgočasju. Zato turisti iz naših krajev tudi tako kmalu oddidejo. Vrzel pa se je pokazala tudi pri organiziranju večjih turističnih prireditev, ker inozemski kaikor tudi domači gostje niso bil zadosti in pravočasno obveščeni o prireditvah.
Umestna je bila pripomba zastopnika ribiškega društva, naj bi se več pozornosti posvetilo tudi ribolovu in lovu. Saj precej turistov prihaja na Gorenjsko prav zaradi tega športa, ker so naše vode dokaj bogate, vendar pa šc vedno preveč zanemarjene. Z ureditvijo in izpopolnitvijo lovišč bi prav gotovo pridobili marsikaterega inozemskega in domačega turista.
Lj.
BRIGADA PRI DELU
ZAČETEK LJUBLJANSKO-PRIMORSKE   NOGOMETNE LIGE
TEŽKA ZMAGA
TRIGLAV : TRŽIČ 1:0 (0:0)
Kranj, 31. marca. — Ljubljan-sko-primorska liga. Igrišče Triglava. Gledalcev okoli 1000. — Strelec Mihelčič. Sodnik Erlich.
Danes je okoli tisoč gledalcev, ki so se starali, da vidijo jesenskega prvaka v borbi s Tr-žičenvprecej razočaranih. Igra, ki sta jo prikazali olbe moštvi ni bila lepa niti za oko. Trži-čaml so se odločili že pred tekmo, da bedo igrali na neodločen rezultat, in zato so se Tri-glavovi napadnlci zaman trudili ves prvi polčas in tudi dober del drugega, da bi prodrli pred njihova vrata. Obramba goltov je delovala sigurno in vsi napadi so bili brezuspešni. Tržiča-ni so zelo redko prodirali pred Tri glavo v gol in prav tako niso znali svojih prodorov realizirati. Tokrat so tudi nastopili brez Elerja. Čeprav je bil vratar Tr-žičaruov zelo nezanesljiv, je zu-radi zelo redkih strelov na gol osiala mreža nedotaknjena vse do 84. minute, ko je M'helčič po desni strani prodrl pred gol in
streljal v spodnji desni kot. — Stranski sodnik pa jo pomahal z zastavico, češ da je bil gol dosežen z offsidea. Da je bil gol regularen ni treba dvomiti in bi Triglav ta nepravilna odločitev, na kar je glavni sodnik gol razveljavil, spravila ob dragoceno točko. Pet minut prod kuncem tekme je Mihelčič še enkrat prejel žogo na sredini kazenskega prostora. Vratar je stekel k njemu, vendar je Mihelčič prisebno poslal žogo mimo njega v mrežo. Tržičani to po tem golu prešli v napad, vendar jim ni uspelo izenačiti.
Scdnik Erlich je vodil srečanje d:ibro. M.
NEZASLUŽENA KATASTROFA Ljubljana, 31. marca. — Nogometna tekma Lj ubl j ansko-pri-morsžce lige. Igrišče Slovana ugodno za igro, gledalcev 300, strelci: za Mladost Jocif; za Slovan : Verbek 3, levo krilo 2 in desni krilec 1. Sodnik Majer.
V prvi tekmi Ljubljansko-ori-morske lige je Mladost doživela (Nadaljevanje na 3. strani)
naš ra%govor
BREZ Z1V-ZAVA
Antonija Osredkarjcva iz Stražišča je ena najboljših rejnic v kranjski občini. O njeni vzorni skrbi za otroke vedo povedati številne matere, pa tudi v oddelku za socialno varstvo pri Občinskem ljudskem odboru jo dobro poznajo. Marsikaterega otroka so ji že zaupali.
Ko sem jo pred dnevi obiskala na njenem domu, se je pravkar vrnila iz Ljubljane s triletno rejenko NežikO'. Vzela jo je s seboj na pot in deklica je bila vsa navdušena nad tisočerimi novimi stvarmi, ki jih je videla, posebno pa še nad vožnjo z avtobusom. Teto, ki skrbi zanjo, ima zelo rada, ker jo vedno vzame s seboj. Pri njej biva že dve leti. Osredkarjeva ima čez dan v oskrbi tudi fantka, ki ga starši zvečer odpeljejo domov.
»Veliko otrok je preživelo prva mladostna leta v mojem domu,« mi je z nasmehom pojasnjevala tov. Osredkarjeva. »Nekateri so celo odrasli v moji oskrbi. Brezi živ-žava v hiši mi je dolgčas, ker sem čisto sama. Tudi kadar se odpravim na kak
obisk ali v mesto, vzamem otroke po možnosti s seboj. Otroci tako prijetno čebljajo, da uživam, če me spremljajo. Ob takih priložnostih jim vedno kupim tudi bonbone ali kake druge slaščice, česar se še posebno veselijo. Včasih sem imela v reji tudi po štiri hkrati. Zdaj, ko nisem več tako pri močeh, imam z dvema kar dovolj opraviti. Brez njih pa ne bi nikdar želela ostaiti. Skoraj vsak teden se pri meni oglašajo matere, predvsem nezakonske, ki bi mi rade izročile v oskrbo svoje otroke. Zal jim ne morem ustreči, čeprav se mi včasih otrok zasmili. Zdaj si želim imeti še eno deklico. Vzela jo bom takoj, kakor hitro bo fantek odšel domov,« je pripovedovala,
Na mizi v Osredkarjevi kuhinji otroci nikdar ne pogrešajo dobrega in izdatnega kosila. Pa tudi s prijazno besedo rej niča Osredkarjeva nikdar ne varčuje. Mladih prijateljev ima že lepo število in vsi tisti, ki so kdaj živeli pri njej, jo še vedno radi obiščejo, J.
VESDARLE NAPREDEK
Koliko kletvic, nerganja in godrnanja je žc bilo slišati na račun »lepe ceste«, ki pelje iz Kranja v Škofjo Loko. Vsi, ki se morajo voziti po tej cesti s kolesi, motorji, avtomobili, trepetajo in vsak hip pričakujejo, da jim bo zračnica- počila. Toda od danes naprej bo zadeva povsem drugačna . ..
V smeri od Kranja do Škofje Loke je danes posebni bager že začel riti cesto in jo pripravljati za asfaltiranje (slika zgoraj), s škofjeloške strani pa so dela žc bolj napredovala, saj cesio že tlakujejo (slika spodaj).
2    Glas Gmremjshe
Krsn|, 1. aprila 1957
<§) Na petkovi tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje v Državnem sekretariatu za zunanje zadeve je Branko Draškovič odgovarjal na vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavljali.
Glede izjave predsednika sovjetske vlade Bnl-ganina in predsednika madjarske vlade Janoša Radarja je dejal: »Jugoslovanska stališča glede dogodkov na Madjarskem in g!eđe Nagyjevega primera so splošna znana. Ocene predsednikov Bul-ganina in Kadarja v zvezi z jugoslovanskimi stališči so neutemeljene. Kar pa zadeva izjavljeno pripravljenost, da se nesporazumi odpravijo, si je Jugoslavija za to vselej prizadevala in bo to delala tudi v bodoče. Po našem mnenju lahko le obojestranska prizadevanja brez vsiljevanja lastnih stališč privedejo do pozitivnih rezultatov.«
Spričo osvoboditve nadškofa Makariosa pa je Draškovič pripomnil: »Osvoboditev nadškofa Makariosa pomeni vsekakor določen napredek, vendar pa z ozirom na dejstvo, da se Makarios ne sme vrniti na Ciper smatramo, da rešitev tega vprašanja ni popolna...«
£ Iz Berlina poročajo, da bodo v Vzhodni Nemčiji 23. junija letos občinske volitve.
O Kakor poroča agencija Nova 'Kitajska, je predsednik kitajske vlade Ču En Laj prispel v soboto s posebnim letalom v Kunming, kjer se bo sešel z burmanskim predsednikom vlade U Ncjem.
O V političnih krogih se je zvedelo, da bo mandatar za sestavo nove indonezijske vlade Suvirdjo skušal sestaviti vlado sestavljeno izključno iz zastopnikov nlegove nacionalistične stranke neodvisnih, če muslimanska stranka »Nahda.tul ulama« ne bi hotela sodelovati. To bi pomenilo, da v vladi Suvirdja ne bi sodelovali niti zastopniki komunistične partije. Politični krogi pa izražajo mnenje, da bi taka vlada težko dobila potrebno večino v indonezijskem parlamentu.
O Predsednik egiptovske vlade Nascr je v soboto sprejel skupino urednikov ameriških listov in agencij in ob tej priložnosti izjavil, da je vprašanje plovbe izraelskih ladij skozi Sueški prekop zvezano z vprašanjem arabskih beguncev in poudaril, da je treba to vprašanje rešiti v celoti.
Govoreč o odnosih z ZDA pa je dejal: »Mi želimo biti prijatelji z ZDA, toda vi ne morete izsiliti tega prijateljstva.« — Ko je govoril o arabskih deželah, jc predsednik Naser izjavil, da arabski nacionalizem od Maroka do Bagdada pomeni sodelovanje med temi deželami proti agresiji. Poudaril je, da to ne pomeni ustvarjanje arabskega imperija, ki bi mu gospodoval Egipt.
4 Uradno so sporočili, da bosta predsednik sovjetske vlade Bulganin in član prezidija Vrhovnega sovjeta Hruščev na povabilo finske vlade obiskala 6. junija Finsko. Tam bosta ostala teden dni.
£ Kakor poročajo iz Nikozije, nadaljujejo britanske čete vojaške operacije proti ciprski organizaciji EOKA na vsem otoku. Predstavnik varnostnih sil je izjavil, da bodo varnostne patrulje nadaljevale svoje operacije kakor prej, le da bodo streljali samo ponoči. Hkrati so objavili, da bo za Grke na Cipru, ki ^o mlajši od 27 let, znova veljala policijska ura. Ne bo pa veljala za Turke in pripadnike drugih narodnosti, ki živijo na otoku, z izjemo Famaguste, kjer se morajo vsi ravnati po predpisih o policijski uri.
IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO • PODJETJE »GORENJSKI TISK« I DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK .MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 190 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600  DINARJEV,  MESEČNA  50 DINARJEV
LJUDJE IN DOGODKI
TUDI NJIM VZHAJA SONC
Kljub nekaterim važnim političnim dogodkom, ki so popolnoma potegnili pozornost nase, vendar nastane vprašanje prihodnosti v nekaterih deželah zahodne Evrope. In morda ne samo kljub, temveč prav zaradi teh dogodkov, ki so nedvomno vplivali tudi na notranje odnose v političnem življenju teh dežel. In tako se postavlja vprašanje prihoda na oblast nekaterih socialističnih strank, predvsem v Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji.
Družbeni razvoj je v zadnjih dveh ali treh desetletjih, zlasti po drugi svetovni vojni pokazal stalno krepitev vloge države, nacionalizacije širokih obsegov, važne socialne reforme in poudarjanje vpliva delavcev v u-pravljanju v gospodarstvu. V večini evropskih dežel socialdemokratske stranke že več let sodelujejo v vladah ali pa jim celo načelujejo. Drugod pa postajajo socialisti iz dneva v dan močnejši faktor, na katerega bo treba resno računati, če bo prišlo do volitev ali kakršnih koli sprememb.
Takšna je na primer perspektiva Ollenhancrjevih socialdemokratov v Zahodni Nemčiji. Te dni so objavili, da bodo volitve v novi Bundestag (skupščino) 15. septembra. Socialdemokrati že dlje časa brusijo orožje in se pripravljajo za od-
ločilno jesensko bitko. Pri tem jim gredo na roko marsikatere olajševalne objektivne okoliščine. Adenauerjeva trma gre počasi na živce tudi togo mislečim ljudem v Nemčiji, njegov snežni mož blokovske politike pa se počasi taja pod toplejšimi pomladanskimi žarki splošne mednarodne odjuge. Nemcem postaja vsak dan jasneje, da njihov glavni cilj ni povezava z Zahodom po vsej s»'li, marveč iskanje najkrajše poti za združitev Nemčije. Adenauerjeva politika pa dela vse prej kot to, da bi skušala poiskati bližnjico do tega sicer osnovnega problema vsega nemškega naroda. Adenauerjeve napake pa so glede tega najboljši politični in moralni kapital socialdemokratov. Ollenhauerjeva stranka se že dlje časa zavzema za gibč-nejšo politiko do Moskve, ki bi pospešila združitev. Hkrati pa stalno grajajo preveč enostransko povezovanje z Zahodom, zlasti v Atlantskem paktu, Zahodno evropski skupnosti in najnovejšem projektu skupnega tržišča šestih evropskih dežel. Socialdemokrati se v ta namen zavzemajo tudi za zboljšanje odnosov z vzhodnoevropskimi deželami, medtem ko je Adenauerjeva vlada za to melodijo še vedno precej gluha, zlasti kar se tiče Vzhodne Nemčije. Kar pa zadeva  notranje  politični pro-
gram, stoji socialdemokratska stranka nekolikanj slabše in bo morala še precej storiti, da bo lahko stopila pred volivce z jasnimi pogledi in čistimi računi. Ollenhauer si je pridobil tudi delno naklonjenost doslej nedostopnega strica Sama z onstran oceana. Doslej so ZDA podpirale samo demokristjane, medtem ko se je z zadnjim Ollenhauerje-vim potovanjem v ZDA tudi tu marsikaj obrnilo in je socialdemokratski vodja postal zanimiva osebnost v ameriški prestolnici.
Potovanja preko »velike luže« so postala sploh nekako slmpto-matična za morebitne spremembe v vrhovih nekaterih zahodnoevropskih dežel. Tako je tudi vodja britanske opozicije Hugh Gaitskell odpotoval preko Atlantika, da bi si utrdil ugled »bodočega predsednika vlade Njenega veličanstva.« Enako kot njihovi tovariši v Zahodni Nemčiji, so tudi britanski socialisti-laburisti sosredili svoj ogenj na zunanjepolitična vprašanja. To seveda ni niti toliko čudno, saj jim je ponesrečeni Edenov izlet v deželo piramid ponudil dovolj gradiva za uspešen napad na konservativce. Slabosti Edenove politike, zlasti pa njegova usodna egiptovska napaka, so ustvarile ugodna tla za propagandno dejavnost laburistične opozicije. Predvsem ji gre  v  prid njeno
nasprotovanj« vladini »sueški« politiki, pa čeprav le-to ni bilo preveč odločno in dejavno. Znaten premik v volilnih množicah so že zabeležili volilni rezultati nekaterih nadomestnih volitev, ki so se vsi zasukali v korist la-buristov. Seveda sc do časa volitev lahko še marsikaj spremeni, saj se je štiriletna doba nove vlade šele komaj dodobra začela. To je tudi stvar, na katero računajo konservativci, laburisti pa se zaradi nje pripravljajo na nadaljevanje napada. Laburistom koristi znatno tudi na novo upostavljena enotnost v stranki, ki so jo dosegli s tem, da so predstavniku levega krila Bevanu dodelili visok položaj v laburističnem vodstvu.
Upanja, da bi se dokopali do krmila dežele, so za obe deželi precej verjetna. Nemški socialdemokrati so v tolikanj boljšem položaju, ker so pač bliže volitvam. Seveda pa so v primeru volilne zmage tudi v znatno ne-prijetnejši situaciji, ker morajo oblast deliti z drugimi strankami, medtem ko bi bili laburisti popolnoma sami na poveljniškem mostičku. Vse tc perspektive pa so seveda še vedno v sferi ugibanj, medtem ko bo končni izid v marsičem odvisen od morebitnih sprememb in dosledne in jasne politike obeh socialističnih strank.
MARTIN TOMAZlC
J
v nedeljo smo zabeležili
15 LET SMRTI STANETA ŽAGARJA
Bovec, 31. marca. — V sredo je bilo petnajst let, kar je padel na Planici nad Crnim grabnom pri Škof ji Loki narodni heroj Stane Žagar. Domačini z Zage pri Bovcu so se velikemu in neustrašnemu heroju oddolžili s tem, da so na njegovo rojstno hišo vzidali spominsko ploščo.
IZVOLILI SO DELEGATE ZA KONGRES ZVEZE BORCEV
Jesenice, 31. marca. — Danes dopoldne je bil na Jesenicah drugi letni občni zbor ZB NOB Jesenice. Razen poročila in razprave o problemih organizacije Zveze borcev, dosedanjem in bodočem delu so izvolili tudi delegate za republiški kongres Zveze borcev. U.
PLENUM OKRAJNE GASILSKE ZVEZE Kranjska  gora, 31. marca. —
Danes je zasedal v Kranjski gori tretji plenum Okrajne gasilske zveze Kranj. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu izvršnega odbora, razprava o problemih strokovne vzgoje kadra v gasilskih organizacija na Go-
renjskem in o sodelovanju mladine v gasilskih vrstah.
NOVA CESTA V ZABREZNICI Zabreznica, 31. marca. — Sinoči je bila v Zabrcznici otvoritev nove ceste, ki veže vas Zabrcznico z glavno cesto Ljubljana—Jesenice. Nova cesta jc za prebivalce Zabreznicc velikega pomena, zato so jo domačini pomagali graditi s prostovoljnim delom; opravili so okoli 1000 prostovoljnih ur.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 31. III. do 7. IV.
Sredi prihodnjega tedna lepo vreme. Sicer nekoliko nestalno vreme z manjšimi, vendar le kratkotrajnimi padavinami v drugi polovici tedna.
STOTA PREDSTAVA DPD »SVOBODA« KRANJ
Kranj, 31. marca. Z današnjo popoldansko predstavo »Pri belem konjičku« praznuje DPD »Svoboda« Kranj lep jubilej. Po treh letih dela je dramska sekcija »Svobode« stotič nasto-
pila pred občinstvom ter mu nudila razvedrilo in zabavo.
Eden najlepših uspehov pomeni za to prosvetno društvo prav gotovo to, da ljudje z zanimanjem spremljajo njihovo delo. Pred dnevi pa jih je povabilo na gostovanje tudi Mestno gledališče iz Ljubljane, kot eno najboljših delavsko prosvetnih društev. 1?. aprila bodo gostovali v Ljubljani s »-Stražo na Renu«.
ŠAH
V moštvenern tekmovanju za prvenstvo kamniškega okoliša vodijo Domžale z 1,5 točke pred Solidarnostjo (Kamnik). Zadnji rezultati: Domžale : Podgorje 7,5:0,5, Domžale : Crna 7:1. Z. KRANJ : JESENICE 7:1
Kranj, 31. marca. — Šahovsko društvo Kranj je priredilo danes mladinski šahovski dvoboj na osmih deskah med šahovskim društvom Kranj in Jesenice. Po dokaj ostri borbi so zmagah mladinci iz Kranja z rezultatom 7:1. Rezultati: Šmid : Janhar remi, Koren : Zelezni-kar 1:0, Škrob : Smrke 1:0, Me-zek : Brinar 1:0. Beton : Melov-šek remi, Medja : Zavrl 0:1, Smrke II. : Brtoncelj 0:1, Sko-bre : Filipovič 1:0. J.
Dmntsšmie
O Direkcija Jugoslovanskih železnic v Ljubljani je sklenila, da bo hkrati, ko bo elektrificirala progo Ljubljana — Kranjska gora, tudi zgradila novo železniško postajo v Radovljici. Postaja bb dograjena še letos, do tedaj pa bodo popravili le stopnice na postajo.
48 Gostilno »Turist« v Lescah so že začeli olepše-vati. Do sezone bo torej že vse v najlepšem redu, tako da se turisti ne bodo več zgražali nad neurejenimi sedanjimi prostori.
V Kranju se je vendarle našel prostor za pionirsko knjižnico. Prostora je v njej za 50 pionirjev, prostor je svetel in zračen, pionirji pa lahko najdejo v njej tudi vse mladinske knjige in revije.
4 »Stanovanjska« baraka nasproti železniške postaje na Jesenicah se je včeraj podrla. Žrtev ni bilo.
0 Iz Bohinja so nam sporočili, da je bila danes zjutraj dograjena žičnica na Vogel. To je vzradostilo na tisoče Tržačanov in Goričanov, ki jih jc pripeljalo v Bohinj 5 posebnih vlakov. Smuka na Komni bo čudovita.
umi    iKtiii it:tini»':tunri.';imfiif|nf ,t«!j|in.i.
■IIIIIKIIIIII   llMilla*tl»l.:)«li;l.lln. HliMKffftMtlll »r|»»«l,lt«K|,'ll.>«lrltlPl..»lll!<li.l,'li>»::li:l «"I~H IUM-MUI, I 1 ]f | | | , | | . , | | , , , , ,
12.     NEUSPELO POSLANSTVO
I
P O
E D E L
J
E
K
Sodna dvorana. — Malce prozaična zadeva.
»Nisem nameravala s salamo podkupiti mlada človeka, hotela sem jo dati njej, ker mi je naredila že več usluig in mi prihranila čas, da meni ni bilo treba odhajati v mesto . ..« se je zagovarjala obtoženka.
»In ste všteli tudi uslugo, ki ste upali, da vam jo bo naredila?« »Da.«
Torej ni več izgovora — šlo je za podkupovanje. In zato, ker je hotela s podkupovanjem zvedeti uradno tajnost, je-bila obsojena pogojno na 14 dni zapora. Razen tega pa je tajna  še vedno ostala w tajna ...
Je bila torej salama glavni vzrok obsodbe? Ne. Prav gotovo njeno zmotno mišljenje, da bo s podkupnino — salamo zadoščeno njeni »radovednosti
Nekoč je namreč zvedela oziroma zaslutila, naj bo kakorkoli, da se tam za zidovi zbirajo podatki o njenem možu. In ona ne bi biLa ona, če ne bi na vse kraje rarcpredla svoje mreže poizvedovanja.
In tako je ustavila tudi njo, dekle uslužbenca, ki bi ji lahko postregel s podatki. Začela jo je nagovarjati in pregovarjali, prositi in obljubo vati, da njeno »razumevanje«, njena usluga, prav gotovo ne bo zastonj.
»Takih uslug od mene zaman pričakujete. V tem vam jaz ne morem ustreči,« ji je jasno in odločno povedalo dekle. »2e že, toda ...«
Ona ,ie ostala v upanju in pričakovanju — pa ni bilo nič. Potem si je zamislila, da bo vendarle
uspela s podkupnino — prepustila je glavno vlogo salami. Tedaj ko jo je zavijala in dala dečku, naj teče na avtobusno postajo in jo izroči dekletu, ki se bo odpeljalo k svojemu fantu, je bila skoro prepričana v uspeh. Sprevodnik je že skoraj zaprl vrata, ko je deček pomolil njej — salamo. Hočeš nočeš jo je morala vizeti s seboj. Na nedeljski sprehod? Zakaj jo je poslala ravno v nedeljo? In če je bila namenjena njej — zakaj takrat, ko je odhajala v mesto?
Prav gotovo s posebnimi nameni. . .
Takoj prihodnji dan ji je dekle po nar^iLu njega vrnilo salamo.
»Kako si nespametna, zakaj si mu dala celo salamo? Pustila bi jo doma in mu jo vsak dan po koščkih narezala ...«
Zakaj je ona potem zatrjevala, da je bilo j darilo« namenjeno njej, ne njemu .. .? Po teh besedah tega ni več verjeti . . .
Salama je zaključila svoje poslanstvo. Neuspešno. Ona in njeno podkupovanje je našlo svoj epilog pred sodiščem.
Ta primer je le eden med mnogimi stičnimi . . .
Dandanes je še precej takih ljudi, ki skušajo na podoben način — s salamo, steklenico likerja, klobaso, morda zlatimi uhani, ali s čimerkoli, zabrisati svoja nečastna dejanja, si pridobiti celo zaupanje in ugled. Nekaterim uspe, drugi, ki so poraiženi, pa so naleteli na ljudi, ki so si že sami izklesali svoje pošteno mišljenje. —CA
illlllllllll IHIIIIIIIIIIIII ii ii 1141 i' i i i :f 11 I.Mlinll.l 1HIM<I'i( ll)l^l4i<.'tlHKH:it^l.(t4il4i|trlril l!!!^! j|j.|rlli|n>l<i>i^l>*r'lnl it':|:>liil ■ l; i^i. i' ■ 1- l'ir i 1.|. i i r »t l-li^ 'hi:;!:,!;!!. i.iihI: l>,|!,| imu ■ | r i: «:,■:,■ i |.r|H| >>(
POSLANCI PROUČUJEJO KOMUNALNI SISTEM
Od četrtka do sobote je bila v kranjskem okraju skupina republiških poslancev, ki so člani odbora za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS. Poslanci so se v četrtek med drugim sestali s č'ani delavskega sveta jeseniške železarne, z občinskima ljudskima odboroma Jesenic« in Bohinj in s krajevnim odborom Srednja vas. V petek so poslanci razpravljali v Kranju s, predsedniki gorenjskih občin ter s predstavniki raznih organov družbenega upravljanja, državne uprave in ustanov. Na teh sestankih so poslanci proučevali razvoj in probleme komunalnega sistema ter delavskega in družbenega upravljanja.
PREDLOG ODLOKOV O GRADBENIH OKOLIŠIH SPREJET
V četrtek 28. marca je bila v sejni dvorani OLO Kranj seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora, na kateri je predsednik Sveta za urbanizem ing. Krajnčič podal obrazložitev predlogov odlokov o gradbenih okoliših. Predloge posa-
meznih občinskih ljudskih odborov je pregledala strokovna komisija sveta in jih po potrebi spremenila oziroma dopolnila. V industrijskih središčih in večjih naseljih zajemajo gradbeni okoliši TRV.cn obstoječih naselij tudi nove zazidalne površine, namenjene stanovanjski gradnji. Rezervirane so tudi površine za gradnjo industrijskih objektov, fiizkulburnih naprav, cest, daljnovodov, železnic itd. Dovoljenja za vse gradnje znetraij gradbenih okolšev bodo izdajali občinski ljudski .odbori, za gradnje izven mej gradbenih okolišev pa izjemno lahko tudi Okrajni ljudski odbor.
Skupni seji sta sledili ločeni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev.
ZA ŽIČNICO VITRANC BODO NAJELI KREDIT
V sredo je bila na Jesenicah seja Občinskega ljudskega »dbora, na kateri so ponovno razpravljali o odkupu zemljišča za gradnjo osemletke na Jesenicah. Imenovan je bil tudi odbor za dograditev osemletke v Žirovnici in sprejet sklep o najetju kredita za žičnico Vitrano v Kranjski gori.
U.
Kranj, 1. aprila 1957
Glas Gorenjmhe_3
Zaradi preselitve je nova telefonska številka naročniško -oglasnega rudeika »Glasu gorenjske« 190.
GLEDALIŠČE
Mlatilnico na robkar (šrctar) za koruzo prodam. Slane. Preddvor.
Prodam 1.5 leta staro rodovniško psieo pasme »Doberman«. Kern Franc, Kokrica.
Kupim sedežno banjo. — J. Povšnar, Kranj, Primskovo 52.
ISčcm začasno stanovanje v Nižini Visokega. Stanodajalcu nudim nagrado. Ponudbe dobite * ciglaSnem oddelku.
Nova telefonska številka na-r°čnišk0 - oglasnega oddelka je 190.
V smislu 63. člena Uredbe o plačah delavcev m uslužbencev v gespo-darskuh organizacijah pozivamo vse tiste, ki jim je v teku leta prenehalo delovno razmerje pri našem na plače iz dobička, da v Podjetju a imajo pravico roku 15 dni prijavijo svoje naslove na:
Komunalno podjetje »C?:STE IN KANALIZACIJA« — KRANJ
Sobo oddam tovarišici. J. So-8i&- Kranj, Primskovo 52.
Mlade pisarniške moči s prizmo izobrazbo in prakso ,I>re,imemo takoj. Predstavite se ^bno ali pošljite pismeno ponudbo na tovarno usnja »Stan-aard«, Kranj.
Preklicujem št. bi. 32875 iz-*a'neSa v Komisijski trgovini Qne 24. I. 1957 za neveljavnega. M. a.
sprejmem bolniško strežnico
2a dva meseca. Plačam dobro, Matic Egidij, Žirovnica 36.
Kino »storžjC« kranj
Od
1. do 3. aprila, sovjetski
Oarvni fUm »VESELE ZGODBE vOJAKa BROVKINA« ob 16., I«, in 20. uri.
, • aprila, amer. risanka »na-
Si
le
zvesti prijatelji«, ob
■ m 20. uri.
KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO
2- aprila,   amer.   barv. film
*P°T V HOLLYWOOD«, ob 20. Uri.
KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE
^ aprila, ameriški barv. film
»POT V HOLLYWOOD«, ob 20. Uri,
RlNO »RADIO« JESENICE
1. aprila, angleški Mm »OČKA VRNl SE«, ob 18. in 20. uri, j.°d 2. do 4. aprila, ameriški Jim »BELI JORGOVAN«, ob 13. 111 20. uri.
KlNO »PLAVŽ« JESENICE
»J- aprila, amer. film »ONA ~CE SREČO«, oto 18. in 20. uri.
aprila, engleski film »OČKA ftINrI SE«, ob 18. in 20. uri. KINO ŽIROVNICA Ks3- aprila, ameriški film »ONA IScE SREČO«. JlN'O DOVJF. MOJSTRANA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek 2. aprila ob 16. uri Red D ' in izven. Fran Milčinski: »MOGOČNI PRSTAN«.
Trgovsko podjetje »Kariro« Kranj, telefon 192 ©bvaMn «-njene potrošnika, racpr«dla.$a fižolovkc in a» ««rv
nike p« znižanih mtttM — komad po dtfa T in 5 DaNe »rkf>»-r«da potročaikem, <Sa m n*wio-•loje.ta poitrp$nlHiin> tamVm m nakup p reiaogn. Ki e<M bwdk> dn-j*k) teanko ta farasitad«« «4 L 3. d« 3«. 7. ti. delarr*wn in tv »lužfcsaoaffia • poasrad-ovfiv* j atn podjetij, uradov in «rttno», •Hta^m peirojSafiPMn aap*«re*o», Te u&octooBti se Inhk* pcabntri-j<žjo tudi potroSedM, M BtaJMJ-jejo v M5«b b osa-tralnu« «0r»-van.je.ua po Mftrv.h vreVh pnateo atanovesnjsif« steapottatl. PuMio-žujte »e zgoraj navedanik ugodnosti pravočasno.
Okrajni higienski zavod v Kranju opozarja vse organizacije na Gorenjskem: SZDL, Rdečega križa, Društva prijateljev mladine in Zdravstvene domove, da svetovni dan zdravja dostojno proslavijo. Organizirajo naj predavanja, v katerih bo poudarjena pomembnost tega dne. v ta namen naj se držijo naših prismenih navodil.
TI?*K< PREGLED
V KRANJU
Stojnice na kranjskem trgu so bile v petek dobro založene, izredno lepo vreme pa je privabilo tudi precej kupcev. Cene zadnje tedne nihajo le za majhne razlike. Za solato ni bilo zadrege, predvsem regrata je bilo na pretek. Tudi jajc je bilo dovolj. Cene: jabolka 40 din kg, kislo zelje 50—60 din kg, f. I ' 60 din kg, jajca 13 in 14 din komad, kaša 80 din kG, surovo maslo 500 di:n kg, radič in motovileč 25 din merica, regrat 20 din merica.
V ŠKOFJI LOKI
V soboto smo zabeležili na škofjeloškem trgu naslednje cene: kislo zelje 50 din kg, por komad 5 do 10 din, špinača 20 din merica, radič in motovileč 25 din merica, regrat 20 din merica, črna redkev 5 din komad, cvetača 130 din kg, korenje 5 do 10 din za komad, peteršilj 10 din zavitek, čebula 100 din kilogram, česen 7 do 10 din glavica, čebulček 300 do 3J0 din liter. Jajca so bila po 13 din, surovo maslo 100 din zavitek, simetana 150 din liter, sirček 12 dinarjev komad, jabolka 80 do 45 din kg in suni fižol po 60 din liter.
Tudi na kamniškem živilskem trgu je bilo v soboto vsega na pretek.  Zabeležili  smo nasled-. nje cene: špinača in radič po 120 din kg, motovileč in regrat 15 do 25 din merica, jaibolka 40 J dinarjev kilogram. Jajca so bila po 12 din. Na trgu je bilo dovolj semena in sadik, zlasti mačeh in marjetic. Čebula je bila po 100 din kg. Zelenjava je šla slabše v kup, ker so trgovine dobro   založene  z   dalmatinsko I solato.
EKIPNO  PRVENSTVO SLOVENIJE  V  NAMIZNEM TENISU
Ljubljan a in Triglav zmagovalca
NESREČA
31. marca dopoldne je bila na cesti pri Puštalu lažja prometna nesreča. Kclcsar Ivan Frlinc je imel na kolesu montiran motorček. Med vožnjo se mu je zlomila os pri prvem kolesu. Pri padcu jc dobil težje telesne poškodbe in so ga takoj odpeljali v ambulanto v Škofji Loki.
Kranj, 31. marca. — Na enajstem povojnem ekipnem namiz-noteniškem prvenstvu Slovenije za ženske in mladinke je bila udeležba številnejša kot lani, saj je nastopilo 6 ženskih in 7 mladinskih ekip. Kvaliteta prikazanih iger je bila precej slabša kot lani. Od vseh 36 dvobojev je bilo na dostojni višini samo srečanje med Triglavom in Ljubljano. Pogačarjeva in   Trampuževa   sita zasluženo
osvojili prvo mesto. Plutov a in Teranova nista igrali slabše kot nasprotnici, vendar nista' znali doseči točke ob najbolj primernem času — na koncu seta. v tem je bila Trampuževa veliko uspešne j ša.
Od šestih ekip, ki so nastopile pri ženskah: Triglav, Ljubljana, Fužinar - Ravne, 'Partizan - Kočevje, Iilirija - Ljubljana in Storžič - Golnik, so bile zadnje ekipe sestavljene iz mladink.
Mm
Tako lima smisla
Vzroki   prometnih   nesreč so prav različni, prav tako pa so različne tudi kazni, ki jih sodišča izrekajo zoper krivce, ki iz malomarnosti    ogrožajo javni promet. Redki 90, ki bi v takih I primerih, ko se prvič znajdejo! na  sodišču, »odnesli«  kaj  huj-1 šega kot posojno( kaizen. Prav je tako,   saj   marsikdo  po   enem! spodrsljaju bolje pazi in ne pri-I de več v nasprotje z zakoni. So pa primeri, ko je treba ostrejših kazni, kot je bil to primer Štefana Basaja, ki sicer ni ogrožal drugih, pač pa je bil sam poškodovan.
Zaporna kazen 20 dni, ki jo je izreklo kranjsko sodišče, je bila izrečena zato, ker je bilo ugotovljeno, da je motorist precej vinjen sedel za krmilom in vozil ponoči brez šoferskega izpita tako hitro in nepazljivo, da mu je ob prehodu z betonskega na mokro makadamsko cestišče spodneslo zadnje kolo. Zadel je v kup peska in obležal poškodovan na tleh. K sreči pri tej prometni nezgodi ni bilo na cesti drugih vozil ali pešcev, ker bi bile sicer posledice precej hujše.
Kljub predpisom, da vozniki motornih vozil med vožnjo ne smejo uživati alkohola, kljub obilici nesreč, ki dnevno opozarjajo na posledice alkoholizirano-sti šoferjev, se še najdejo posamezniki, ki jim tovrstni predpisi niso mar. Po prestani zaporni kazni bo Basaj verjetno že bolj previden, prav pa bi bilo, da bi tudi drugi vozniki to sprevideli, še predno gredo v zapor.
L.
(Nadaljevanje s 1. strani)
katastrofalen poraz. Prve minute igre niso niti malo spominjale na to, da bo morali a »Mladost« kloniti s tako visokim rezultatom. Prva polovica prvega polčasa je potekla povsem v premoči Mladosti, ki je v tem delu iigre dosegla tudi vodilni in edini gol. »Slovan« je kasneje najprej izenačil, potem pa povišal na 2:1. Mladost je bila še vedno enakopraven nasprotnik in v drugem polčasu je zopet takoj na začetku ostro napadala na gol Slovana in bila v premoči. Vendar napadi niso bili realizirani! Slovan je prav v tem času dosegel še en gol po krivdi obrambe, kar pa je prineslo popolen preobrat na igrišču. Napadi »Mladosti« so bili vse redkejši in tudi obramba je povsem pozabila- na svojo nalogo. Mladost je doživela katastrofo, ki je že dolgo ni. Za poraz je predvsem kriva nezanesljiva obramba. M.
VESTI
KOŠARKA
POKAL »KAD« JE OSVOJIL TRIGLAV I    Kranj, 31. marca. — Danes je bil   na   košarkarskem igrišču Triglava turnir za pokal kranjskega akademskega društva. So-j delovale so ekipe z Jesenic, Par-I tizana iz Škofje Loke in 2 do-; mači  ekipi.  Po lepih  igrah je I zmagala prva ekipa »Triglava«.
Drugo mesto je osvojila- ekipa j Partizana s Škofje Lcke, ki je I ugodno presenetila z zmago nad
MLADOST B : NAKLO 6:4 (3:1) Kranj, 31. marca. — Drugo moštvo »Mladosti« je danes v prvenstvu Gorenjske nogometne podzveze premagalo nogometaše iz Nakla. Igra je bila zanimiva, zmaga Mladosti zaslužena.
M.
PARTIZAN ŠKOF.TA LOKA : BLED 7:0 (2:0) Škof ja Loka, 31. marca. — Tu
je bila. danes odigrana nogometni) prvenstvena tekma Gorenjske nogometne podzveze med domačim moštvom »Partizan« in Bledom. Zmagali so domači. — Gole so dosegli: Grašek 3, Bož-nar 2, Jarbec 1 in desni branilec gostov avtogol. Zaradi lepe igre bi Škofjeločani lahko dosegli še boljši rezultat, vendar napadalci niso zncfli, izkoristiti številnih lepih priložnosti. Pri Blejčanih se je izkazal vratar, ki je ubranil vrsto golov in tako rešil moštvo še hujšega po-razai. B.
Rezultati  posameznih srečanj
pri ženskah: Ljubljana : Triglav 3:1, Fužinar 3:0, Partizan ?:0, Ilirija 3:0 in Storžič 3:0; Triglav : Fužinar 3:0, Partizan 3:0, Ilirija 3:0 in Storžič 3:0; Fužinar : Partizan 3:1, Ilirija 3:2, Storžič 3:1; Partizan : Ilirija 3:0, Storžič 3:0 in Ilirija : Storžič 3:0. Tabela ženskega prvenstva:
1. Ljubljana 5  9  0 15:1 10
2. Triglav Kranj   5   4   1 13:3 3
3. Fužinar Ravne 5  3  2  9:10 6
4. Partizan Koč.   5  2  3  7:9 4
5. Ilirija L j ubij.   5   l   4  5:12 2
6. Storžič Golnik 5  0   5   1:15 0 Rezultati  prvenstva mladink:
Triglav : Partizan 3:1, Ljubljana 3:2, Fužinar 3:0, Ilirija 3:1, Triglav II 3:0 in St:ržLč 3:0; Partizan : Ljubljana 3:1, Fužinar 3:0, Iliirija 3:0, Triglav II 3:1 in Storžič 3:1; Ljubljana : Fužinar 3:1, Ilirija 3:2, Triglav II 3:1 in Storžič 3:0; Fužinar : Ilirija 3:2, Triglav II 3:1 in Storžr'č 3:1; Ilirija : Triglav II 3:0, Storžič 3:0 in Triglav II : Storžič 3:1.
Tabela mladinskega prvenstva:
1. Triglav Kranj 6   6   0 13:4 12
2. Partizan Koč. 6   5   1 16:6 10
3. Ljubljana        6  4   2 15:10 8
4. Fužinar Ravne 6  3   3 10:13 6
5. Ilirija Lj.        6   2   4 11:12 4
6. Triglav II Kr. 6   1   5   6:16 2
7. Storžič Golnik 6   0   6   3:18 0 Tako   so   mladinke Triglava
postale sedmič prvakinje Slovenije. Ženske Ljubljane pa so postale prvič prvakinje Slovenije in se tako priMjrč.le svojim klubskim kolegom, ki so preteklo nedeljo na Jesenicah osvojili moško ekipno prvenstvo Slovenije. SR
aprila, angleški film »OC-VJlNI SE«.
KINO RADOVLJICA
*. • toi 3. aprila, jugoslovanski »ZASLEDOVANJE« (Pre^ j aSa),  v  glavni vlogi Lji-biša vanovič, Vasa Pantelič.
»ELEKTRARNA SAVA« — KRANJ
razpisuje na podlagi čl. 134 do 156 Uredbe o iizvrševanju proračunov   in  računovodstvenem  posloi/anju  državnih organov (Uradni list F LRJ štev. 35/55) pismeno licitacijo za prodajo
1 kom. stari neraben diesel motor tipa Grazer vVagen v teži cca 10 ton.
V zvezi z uredbo bo diesel prodan prvenstveno državnemu sektorju. Pismene ponudbe poslati na naslov: Elektrarna Sava — Kranj do 15. aprila 1&S7.
Omenjeni diesel si lahko reflektanti ogledajo v elektrarni HE Škof j a Loka.
Jesenicami.
REZULTATI: Partizan (Šk ,-ja Loka) : Triglav II 61:29 (33:7); Triglav I : Jesenice 79:43 (43:20) v Jesenice : Triglav II 59:52 (35:34); Partizan (Škofj-a Loka)  : Triglav I 46:87 (17:36).
M.
NOVO DELOVNO MESTO
H g'c'nJ' čas čedalje bolj dežujejo od vseh stra-
j*nkete vseh vrst in vsebine, d.^-. Podjetjih, ustanovah, skratka vseh gospo-^liv,      orSanizacijah pa se je pojavilo novo
j^no mesito... t^^da se je to novo delovno mesto pojavilo *okw nekatenih potrošniških in hišnih svetih,
p^h odborih itd. ^tevrr ZU nov0 delovno mesto so dokaj za-v&aj ^ vendar ga lahko zasede vsakdo, ki ima Torej smisla za lepe in pohvalne odgovore, ^azen ^a Posebna kvalifikacija ni potrebna. «dp,0s, J^Sa dela mora znati samo še odgovore v te^ * na naslov, ki jih zahteva. Težava je le doi'     r bodo podjetja stremela za tem, da
_   _ ^lOv-n« .  ^ .... ...
l>odipi?Vl10 mesto zasedel človek, ki bo znal del» še kot
organizacije   olepševati, govoriti
^govi! resnici 1e-r^snicni ri torej  ni treba, da  so popolnoma
Včasih n *"G^'° "sprotno — resnica podjetju »Ov e ki koristila. Praksa kaže, da odgovora to č/0, mkol'i ne preverjajo, ker nihče nima •d'Sovar -a- ln SG za'nesei0> da vsi ljudje pošteno
Ker pa nekateri ljudje vendarle težko govorijo lepše o svojem delu, se za novo delovno mesto- ne bo mogftl vsakdo prijaviti.
Končno — to novo delovno mesto ima- posebni maziv — »odgovarjajoč na ankete«, z razponom v tarifnem pravilniku. . ., v posebnih primerih se predvideva tod:, dodstek na osnovno piačo — o. čemer sklepa delavski svet glede na kvaliteto odgovorov. Zato sčasoma lahko dobi »oclgovar-jač« plačo visoko kvalificiranega uslužbenca« kajti ankete so in kot kaže, bodo v prihodnje, v organizacije deževale še pogosteje. Ko bo prišla v podjetje vsaj ena anketa dnevno, mu bo prav gotovo za njegovo delo priznana visoka kvalifikacija ...
Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za to delovno mesto, naj takoj vprašajo v podjetjih, morda jih, ker smo danes ravno prvega, sprejmejo že danes. Sicer pa naj priporočijo onim, kii ankete rrrapošiljajo, naj bodo v svojem delu še bolj aktivni. Kajti podjetja bodo v tem primeru hočeš nočeš morala pristati na to, da bodo za to delo sprejela novega človeka.
—Ca
SMUČANJE ŠE VEDNO SMUČARJI
Rovtarica, 31. marca. — Na Rovtarici nad Bohinjem je bilo danes zftdnje pomembnejše zimsko športno tekmovanje — šta-fefni tek za prehodni pokal Tomaža Godca ter hkrati republiško prvenstvo v štafetnem teku za miadince, članice in člane. Tekmovalo je pet mladinskih rtafet, štafeta članic in pet štafet članov. Proga je bila zaradi novo zapadlega snega težka.
Rezultati — mladinci: 1. »Partizan« Gorje 1.03 52; 2. »Enotnost« Ljubljana 1.08,09; 3. »Prešeren« Lesce. — Članice: »Enotnost« Ljubljana 1.23,50. Obe štafeti sta tekmovali na progi 3 krat 5 km. — Člani so tekmovali na progi 4 X 10 kilometrov:
1. »Enotnost«   Ljubljana 2.45,03;
2. »Triglav« Kranj 2.45,31; 3. »Rudar« Idrija 3.09.49; 4. »Bohinj« 3.26,13; 5. »Prešeren« Lesce 3 ure 26,13.
Prehodni pokal Tomaža Godca je ponovna osvojila »Enotnost« iz Ljubljane. J. R.
MULEJ, ANKELETOVA in STAR C
Krvavec, 31. marca. — Danes je bilo tukaj prvenstvo v veleslalomu za pokal Planinskega društva Kranj. Proga je bila dolga 1200 mci'.rov s 35 vratci. Po izjavah tekmovalcev jo je tovariš Magušar postavil zelo dobro, tako da tekmovalcev tudi precejšen snežni metež med tekmovanjem ni oviral. Prehod-
ni pokal je osvojila ekipa Triglava iz Kranja pred ekipo Lju-beija iz Tržiča. Sodelovalo je 78 tekmovalcev.
Rezultati - člani: 1. Mulej Tine 1:04,6, 2. Matevž Lukanc 1:09,6, 3. Janez Jenko 1:11,3. — Članice: 1. Majda Ankele 1:30,7, 2. Barbka Jamnik 1:39,3, 3. Maja Rutar 1:50,3. Mladinci: 1. Rajko Stare 1:16,4, 2. Branko Lebe 1:25,4 in 3. Ciril Cop 1:31.3.
M.
KEGLJANJE
AMBROŽIC — PRVAK GORENJSKE
Kranj, 31. marca. — Danes popoldne je bilo zaključeno prvenstvo Gorenjske v kegljanju za posameznike. Sodelovalo je 41 kegljačev iz Kranja, Tržiča, Bleda, Kranjske gore in Jesenic. To tekmovanje je bilo obenem iz:birno za sodelovanje na slovenskem prvenstvu, ki bo v Ljubljani. Prvih dvanajst se bo tega tekmovanja lahko udeležilo. Najboljši je bil danes Mar-telanc (Triglav), ki je podrl 872 kegljev. Prvak Gorenjske pa je postal Ambrožič s skupno 1755 podrtimi kejrlji. Drugi jc Mar-telanc 1733 (oba Triglav) in tretji Pečar (Kranjska gora) 1708.
M.
MLADI KEGLJACI TRIGAVA PRVAKI
Kranj, 31. marca. — Včeraj je bilo   na   kegljišču   Gradisa v
Ljubljani republiško prvenstvo mkdinsikih ekip v kegljanju. — Nastopalo je 13 ekip, tekmovali pa so v disciplini 3 X 100 mešano. Triglav je dosegel prvo mesto in tako postal republiški prvak za leto 1957.
REZULTATI: 1. Triglav 1178 (Vehovec 371, Rogelj M. 402, Turk 405), 2. Tehnika Ljubljana 1167, .3. Jesenice 1124, 4. Domžale 1114 itd. M.
RmzuUmtt acadrojih športnih dog&dteov
I. ZVEZNA LIGA Lokomotiva : Vojvodina 0:2 Sarajevo : Spartak 2:2 (1:1) Crvena zvezda : Zagreb 6:0 (2:0) Radnički : BSK 1:1 (0:0) Vardar : Hajduk 4:1 (3:0) Dinamo : Velež 1T4 (1:2) Budućnost : Partizan 2:2 (2:1)
I. CONSKA LIGA JADRAN : TREŠNJEVKA 1:2 (0:2)
ULJANIK  : TEKSTTLAC 0.3 ŠIBENIK  : TURBINA 1:0 (0:0) SPLIT : REKA 3:0 (2:0) Grafičar : Odred 3:2 (2:1) Metalac : Ljubljana 1:0 (0:0)
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA
N. GORICA : IZOLA 1:1 (1:0) GRAFIČAR : KRIM 3:6 ILIRIJA : BRANIK 4:1
GORENJSKI  NOGOMETAŠI   PRED SEZONO
Prav tako kot Tržič in Triglav se je pripravljali a za tekme pomladnega dela prvenstva tudi Mladost iz Stražišča. Morda so bile njene priprave še mnogo bolj resne kakor v ostalih klubih, ker moštvu grozi izpad iz lige. O pripravah nam je spregovoril tovariš Lončarevič, trener moštva Mladosti. Takole je govoril: »Pri; nas je vse pripravljeno in treba bo le dovolj volje in samozavesti, pa bomo uspeli. Probleme, ki jih je bilo ob zaključku jesenskega dela precej, smo po večini rešili. Se najbolj nas skrbi oprema igralcev, ki je vse prej kot zadovoljiva. Uprava nima potrebnih sredstev za nabavo opreme in rekvizitov. Trenirati smo začeli že zelo zgodaj, sprva v telovadnici, nato pa na terenu. Igralci
»o, zale ni ton iz
so trenirali večinoma ločeno, ker so zaposleni v ovarnah in delajo v izmenah. Skupne treninge smo imeli le enkrat tedensko in zelo ostre. Pripravljalo se je 16 igralcev, med njimi večinoma mladi, nanje še posebej računamo-, in pa r.ekaj igralcev iz jesenskega moštva, ki bodo verjetno še vedno tvorili jedro moštva, ter nekaj vojako* . Forma vseh igralcev je dnbi in tudi morala je VDOOika. Vsi se zavedamo, da nas čaka v pomladanskem delu težka naloga, da se obdržimo v ligi, zato se bomo tudi borili kot še nikoli. Mislim, da ne bomo i.-padli in da se bomo plasirali nekako pod polovico- lestvice. Težka je bila pot do vstopa v to ligo in zato je ne bomo kar tako zapustili.
M.
Grbast Blažek se je prisiljeno zasmejal. „Jaz pač sedim na denarju, jaz! Vso zimo še za davke ne iztočim! Kruh prodajam na upanje, še po tobak za žvečenje prihajajo na upanje!"
„Od izgube živiš, kajpak!" mu je zabrusil Voltrešč. „Špan ludi. Hudič naj vzame vse skupaj!"
„Ti je odpovedal?" je tipal krčmar.
Voltrešč je jezno zamahnil z roko, kakor bi o stvari ne bilo vredno govoriti. Njegov sosed, bledičcn, jeLičen možic, je previdno povedal:
»Odpovedal ni, samo zaslužek je utrgal. Po osemdeset krajcarjev bo plačeval za vsak dan."
„Te, te!" se je čudil Blažek. „Ali noče več plačevati od kosa?"
„Pravi, da ne more."
„Jaz pa ne morem za osemdeset krajcarjev delati," je jezno rekel Voltrešč. »Doslej sem zaslužil vsak dan pol d rug goldinar. Najraje bi vse skupaj pustil in šel." Zamajal se je na klopi, kakor bi že hotel oditi.
„Kaj hočemo," je ponižno rekel sosed. „Pozimi drugod ne boš dobil dela."
Dominik je pozorno opazoval Voltrešča, všeč mu je bil. Slišal je že o njem, da je dober delavec in res se mu je zdel pravi, ves, kar ga je bilo. Bil je nizek, a tako širokopleč, da je (zaslonil pol mize. Pomislil je, potem pa glasno rekel:
„Jaz vem za delo!"
Vsi hkrati so se ozrli vanj. „Kje?"
„Pri meni. V Gašperinovem vigencu."
Blažek je prišel bliže, „A, ti si Zgončev iz Kamne gorice? Sem že slišal, ko so se menili, da si vzel v najem. Pa misliš takoj začeti?" Sedel je zraven Dominika.
„Takoj. Samo da si poiščem delavcev," je možato reko! Dominik.
Kovači so se počasi primikali bliže. Kmalu so vsi sedeli pri njegovi mizi. Voltrešč je gledal Dominika in se smehljal, premlad se mu je izdel za mojstra. Blažek je tiščal vanj:
„Koliko najemnine boš pa plačeval, kaj?"
„Glej ga, ali te jaz sprašujem, koliko davkov plačuj<\š?" se je zasmejal Dominik. „Tebe, Voltrešč, bi pa vzel. Všeč si mi. Kovač, ki zasluži poldrug goldinar na dan, mora biti dober delavec. To pomeni, da si vsak dan skoval dva tisoč sekancev. Tega ne zmore vsak."
„Dva tisoč in več, tudi sto ali dve čez," se je ponesel Voltrešč. „Toliko že rečem, da se nobenega ne ustrašim. Koval sem navadne žeblje in sekane, „kladivca" za pribijanje tračnic in celo ladijske žeblje. Potem pa pride Špan in mi ponudi osemedeset krajcarjev dnine! Kakor bi se norca delal!"
„Saj je vsem isto povedal, ne samo tebi," je rekel ponižni sosed.
Voltrešč ga je preslišal. „Koliko bi pa ti plačal?" je tipal Dominika.
„1, kolikor boš zaslužil. Železo ti bom dajal." „Torej po starem?" • '
„Po starem."
Voltrešč je še trenutek okleval, potem pa je stegnil široko dlan in zavpil:
„Velja! Kdaj pa lahko začnem?"
Dominik je udaril v ponujeno roko. „V ponedeljek začneš! Velja! Možje tukaj so za pričo."
SPECIALNO ZA „GLAS GORENJSKE"
Kranjska gora, 1. aprila 1956 (po telefonu) — Davi je bila Kranjska gora pobeljena od snega, ki je v tem letnem času sicer ne kdovekako izreden, vendar le nenavaden pojav. Starejši ljudje pomnijo sneg v Kranjski gori še t maju, vendar kaj takega že precej let nismo doživeli. Zapadlo je okrog 60 cm južnega snega, ki ga bo po cestah in prisojnih pobočjih ob državni meji kaj kmalu pobralo, ki se pa imenitno drži pod Vitrancem, kjer tečeta obe vzpenjači — stara in nova. Nova sedežna žičnica na Vitrane je začela obratovati navsezgodaj Zjutraj. Po mali intimni svečanosti je direktor podjetja „Zičnica Vitrane v izgradnji" žičnico odprl. Med prvimi, ki jih jc nova vzpenjača ponesla visoko pod Vitrane, so bili naši znani alpski smučarji in ljubitelji belega športa iz bližnjih krajev Gorenjske. Med njimi smo opazili direktorja tovarne „Elan" v Begunjah, jeseniško smučarsko elito in številne novinarje-smučarje, ki »o pred dobrim mesecem dni pod Vitrancem tekmovali na svetovnem novinarskem prvenstvu v smučanju.
Ob nenadno %apadlem snegu v Kranjski g >rž
fie maćela obratovati nova žičnica na VHvanc Kaši gostinci so ob tem pokazali i%vedno iznajdljivost
Ob cesti, ki vedi iz Kranjske gore v Podkoren, je kranjskogorsko Turistično društvo uredilo zasilni prostor za parkiranje številnih avtomobilov, ki v času, ko to poročam, še vedno prihajajo. S ploščadi nad Esom, kjer je vmesna postaja nove žičnice in sijajno založen bife, je lep razgled na cesto preko Podkorenskega sedla; po njej prihajajo številni osebni avtomobili in posebni avtobusi Putnikovih poslovalnic v Celovcu, Graizu, Salz-buirgu in Munchenu »(Putnik je takoj, ko je bi.1 obveščen o novozapadlem snegu v Kranjski gori, organiziral prihod več posebnih skupin in;>zemcev). Inozemski obiskovalci Kranjske gore so zlarti pohvalili ekspeditivnoist naših carinskih organov, ki so z naglimi ca-
rinskimi pregledi omogočili živahen in nepretrgan promet preko meje, prav posebno pa so navdušeni nad iznajdljivostjo našega gostinstva, ki je v izredno kratkem času, tako rekoč preko noći, organiziralo vi.;oko zmogljivo gostinsko mrežo v Kranjski gori in bližnjih krajih. V zasilnih, toda okusno urejenih bifejih na smučiščih pod Vitrancem in v samih kranjskogorskih gostinskih lokalih je res na razpolago vse, kar potrebuje tudi najbolj razvajen turist. Postrežba je nagla in solidna, cene — kljub priložnosti za navijanje — zmerne in na običajni ravni.
Vožnja z novo vitranško žičnico je pravi užitek. Zičnica potegne smučarja v petih minutah do prve postaje, do ploščadi nad Esom, odkoder se ahko
VESELO NAVZGOR -SMUK!
POTEM PA
POGLED NA ZAČETNO POSTAJO NOVE VITRANSKE ZlCNICE. OB NJEJ PROSTOR ZA PARKIRANJE IN ZASILNE, VENDAR LEPO UREJENE
OKREPČEVALNICE
spusti v dolino ali pa prestopi in nadaljuje pot na vrh Vitranca. Smučar ima na izbiro več prog. Tako imenovana »poseka« je izravnana z buldožerjem in dvakrat širša, kot je bila prej, medtem ko so iz Brsnine odstranjeni vsi neprijetni kuclji in ostanki štorov, obenem pa je ozko grlo proge, to je celotna Brsnina, razširjeno in splanirano.
Živahno življenje na kranjskogorski železniški postaji je v trenutku, ko to telefoniram, nekoliko zamrlo, vendar bo, kot pravi prometnik, že čez pet minut spet prispel na postajo no\r motorni vlak; posebni motorni vlaki Jugoslovanskih železnic prihajajo v razmakih po pol ure in Iz njih se vsip-ljejo gruče nasmejanih smučarjev, ki so v dveh urah in pol prispeli iz Ljubljane. Vendar železničarji računajo, da bodo čas vožnje iz Ljubljane do Kranjske gore skrajšali pod dve uri.
Turistično društvo in poslovalnici »SAP-Turista« ter »Putnika,*-, ki nosijo težo te sijajno organizirane »zimske športne sezone v malem«, pričakujejo še večji naval turistov v prihodnjih dneh, dokler bo sneg še trajal. V ta namen žc pripravljajo stalne avtobusne zveze s hoteli v Martuljku in v Planioi, ker so hotelske kapacitete Kranjske gore žc zdaj polno zasedene. Turiste obveščamo, da bodo avtobusi odhajali izpred hotela »Razor« In izpod ■■začetne postaje vitranške žičnice vsake pol ure v obe smeri.
Torej, zares: nobene besede več čez gorenjski turizem! Naša turistična in gostinska podjetja SO to precejšnjo preizkušnjo prestola z odličnim uspehom. Peter Struna.
101. Skoro pol leta po teh dogodkih se je zbralo v Ljubljani vojno sodišče. Soditi je moralo rokovnjače, tiste, ki so jih ujeli v Črnem grabnu in tiste, ki so jih pozneje na ta ali oni način prijeli.
Bili so to naši znanci: Boječ in Toča, ki sta že popolnoma okrevala, Samoglav, mešetar Tonček in še nek rokovnjač, ki so ga zalotili pri menjanju ukradenih bankovcev.
102. O samem sodnem procesu so se ohranili zapiski, ki jih je iz francoščine naš Vodnik takole prevedel:
»Ti na povele Excclenz gospoda Maršala vojvoda, poglavarja slovenskih dežel, vkup poklicani vojskini sodniki, so sc zbrali v svoji njim odkazani hiši, de bi sodbo sklenili čez obdolžene .. .«
Nato zapisnik navaja rokovnjaške grehe, ki so nam že tako poznani.
103. Obsojenih je bilo 32 hudodelcev, ki so bili navzoči pri roparskem napadu. Zanje so zvedeli, ker so jim ujetniki povedali njihova imena. Tudi Grocja je bil imenovan, a kaj več o njem niso vedeli. Pred sodiščem jih jc stalo le pet, ostali so bili sojeni »v odsotnosti«.
Vsi prisotni obtoženci so bili obsojeni na smrt. Nobena pritožba ni mogla več odvrniti tc obsodbe. Se najbolj ravnodušno je sprejel sodbo Pctor. ki je z cčmi ujel Tončka in r.e mu porogljivo nasmehnil: kajti nekoč se je kobilar v Bistriškem gozdu norčeval, da bosta skupaj visela.
104. PopoJdne se je zbralo na pokopališču mnogo ljudstva. Ob treh je prišel tja močan vojaški oddelek z obsojenci.
Postavili so jih k zidu, nato je bral vojni komisar še enkrat vso obsodbo.
Nekoliko trenutkov pozneje so zagrme-li streli iz francoskih pušk in pravici je bil plačan krvavi dolg.
In kak prostor je to, kjer se je to godilo! Kako lepo se vidi tja na Kamniške planine in na goro, pod katero se vije Crni graben!