357
Deželni zbori.
Deželni zbor kranjski.
V 17. seji utrjuje dr. T o man predlog svoj zarad železnice iz Loke v Gorico in željo izrekuje, da deželni zbor se zarad nje obrne do ministerstva kupčij -stva in državnega zbora. Predlog se je izročil gospodarskemu odseku. — Posl. Kromer poroča v imenu finančnega odseka o sprejemu normalno-šolskega zaklada v oskrbništvo deželnega odbora, in o proračuna tega zaklada za leto 1870., po kterem se kažejo stroški z 7401 gold., dohodki skupni pa z 10.895 gold. tako, da konec leta bi ostalo še 3494 gold. Vsi predlogi so bili sprejeti. — Poslanec Svetec poroča v imenu odseka za gruntni davek tako-le: „Kar je namreč deželni zbor lani od si. predsedstva c. kr. deželne vlade prosil, naj bi se po Najvišem sklepu od 31. decembra 1864. 1. gruntni davek ne odpisoval samo zavolj slabe letine, ampak tudi zavolj preobloženja, — potem naj bi se tisti zneski, ki se imajo zavolj preobloženja odpisati, že precej od začetka leta izločili in ne tirjali, in potem naj bi se nasveti, koliko in komu se ima kaj odpisati, konec vsacega leta in pred ko mogoče predlagali, temu vsemu popolnoma ustreza ukaz, ki ga je izdalo c. k. finančne direkcije predsedstvo dne 19. avg. t. 1. do c. k. okrajnih glavarstev in c. k. davkarij, in ki se nahaja v rokah si. zbora v prilogi 37. Le eno vprašanje je zdaj še, namreč ali bodo tudi izvršilni organi, to je, cesarska okrajna (kantonska) glavarstva in davkarije svojo nalogo na tanko in
vestno dopolnovale v tem obziru, da bodo, kolikor je koli mogoče, vse preobložene gospodarje izkazovali, ter ne glede na veliki trud in težave, ki jih ima tako delo, za to skrbeli, da bodo ti vsi, kolikor mogoče v pravični razmeri deležni dobrote, z Naj visim sklepom od 31. decembra 1864. leta jim namenjene. Le ako tudi te gosposke stor6 svojo dolžnost, nadjati se je primernega in zdatnega vspeha. Ako pa te gosposke za kteri kraj nič ne predlože, potlej se samo ob sebi razume, da ministerstvo tudi nobenega odpisa privoliti ne more. To je bilo, kakor je podoba, tudi krivo, da se je za 1867. leto več ko dve tretjini menj odpisalo, kakor za 1866. leto; to je krivo, da se nekim okrajem odpisujejo precejšnji zneski, a drugim, ki so tudi preobloženi, nič; ali da se istemu okraju eno leto odpiše, drugo ne. Iz pridjanega izkaza je razvidno, kako se je v imenovanih dveh letih po raznih okrajih zastran tega godilo. Vidi se, kako različno se je ravnalo, kako neenako je bila dobrota razdeljena. Po vsem tem je eno gotovo, namreč to, ako hočemo, da se blagosrčni namen Njih Veličanstva izpolni, moramo z vso pazljivostjo na to gledati, da se pozvedbe, kdo je preobložen, po vseh okrajih, in to kolikor mogoče enakomerno store. Zato bo treba, da se tista c. kr. okrajna glavarstva, ki so doslej v tej reči zaostajala, prebude na živeje delovanje; da če potrebujejo kacega navoda ali nauka, jim se ta da, in ker je posebno veliko na tem ležeče, da so zaupniki, ki se po finančnega vodstva ukazu smejo privzeti, res izvedeni, zanesljivi in tudi pred ljudstvom zaupanja vredni možje, zato naj bi se priporočilo c. k. glavarstvom v ta namen jemati tudi take može, ktere bi občinski zastop sam za to izvolil. Vrh tega mora odbor povdarjati še to-le: Ljudem se namreč izdajajo davkovske bukvice še zmirom samo v nemškem jeziku, čeravno je že zdavnej obljubljeno, da bodo tudi v slovenskem. Potem je pri nekih davkarijah večkrat ta navada, da ljudem, ki imajo na več bukvic plačevati, če kaj na odbot (a konto) prines6, jim se to ne zaračuna po primeri na vse bukvice, ampak včasi menda iz same lagoti (komoditete) samo na ene bukvice. Potem se pa lahko zgodi, da je na ene bukvice ves dolg za celo leto izplačan, na druge pa za celo leto še ostane, in ljudje, ki so mislili, da je znesek, ki so ga plačali, vsaj za ene kvatre, ali morebiti za pol leta za ves davek zalegel, ostanejo po omenjenem ravnanju še naprej v dolgu in rubežni. Poslednjič se je omenilo katastralne reambulacije, ki je še zmiraj v naši deželi, in odsek je bil zastran nje te misli, da je zdaj gledč na novo postavo o zemljiškem davku najbrže odveč, in da bi lahko prenehale, ali vsaj , ako se vladi zdi še potrebne, naj bi se vsaj nikakoršni stroški več občinam ne nakladali, ker ima po §. 14. omenjene nove postave vse take stroške sama država trpeti. — Po vsem tem je odbor na-svetoval: Slavno c. kr. deželne vlade, oziroma c. kr* finančne direkcije predsedstvo se prosi: a) Naj blagovoli svojo pozornost obračati na to, da se bo Naj visi sklep, dotično njegov ukaz od 19. avgusta t. L, po vseh okrajih, kolikor mogoče, enakomerno spol-noval, ter v ta namen delovati na c. kr. okrajna glavarstva in c. k. davkarije, ako bo treba, z naukom in spodbudo, b) Naj blagovoli c. kr. okrajnim glavarstvom priporočiti, da bodo pri pozvedovanju, kdo je preobložen, za izvedence in zaupnike privzemali tudi take može, ktere občinski zastop za ta namen naznani, c) Naj blagovoli poskrbeti, da se davkovske bukvice izdado v nemškem in slovenskem jeziku, d) Naj blagovoli c. kr. davkarijam ukazati, da naj tistim davka-plačnikom, ki na več bukvic plačujejo, njih delna plačila (Theilzahlungen), ki še niso zapadla, kolikor je mogoče,   na  vse bukvice   enakomerno   zarajtujejo.    e)
358
Naj blagovoli poskrbeti, da se vsi stroški za katastralne reambulacije, če te vsled nove postave o zemljiškem davku ne prenehajo, po §. 14. te postave, prevzemo na državo, in se občine od njih rešijo." — Odborovi nasveti so bili z dodatkom Dežmanovim, da deželni odbor nasvetuje prihodnjemu zboru, kako bi se zgubi, ki jo po davkovskih odpisih trpijo deželne in občinske pri-klade, v okom prišlo, vsi sprejeti. Pri tej priliki je dr. T o man povdarjal, kako različno se v posamnih krajih odpisujejo davki in da je podoba, da se odpisujejo le, kakor se okrajnemu predstojniku poljubi. V okolici ljubljanski se za leto 1867. ni nič odpisalo, za leto 1866. pa 17667 gold., tudi ribniškemu okraju se ni nič odpisalo, v radoliškem 1866. leta 243 gold. 7 kr., 1867. leta nič — vse to je dokaz, kako malo naši uradniki skrbijo za ljudstvo — (dobro!) in vendar se nekteri še bahajo, kakor da bi to, kar odpišejo, njih milost bila! — Poslanec Pintar v imenu gospodarskega odbora poroča o predlogu Raz-lagovem zarad naprave deželne asekuracije zoper škodo ognja. Odbor pritrjuje Razlagovemu predlogu, vendar nasvetuje, naj deželni odbor to stvar na tanko pretehta in prihodnjemu zboru poroča. Dež man misli, da je treba pred vsem določiti, ali ta asekuracija ima biti p o silna ali ne; Zagorec je za posilno, če bo plačilo majhno in se prav revni hišni gospodarji celo oprostijo plačila. Naposled se sprejme predlog gospodarskega odseka. — Poslanec Dežman poroča v imenu deželnega odbora o prošnji mestnega ljubljanskega starešinstva, da bi se mu dovolilo prodati celo posestvo na mahu (močvirji), ki je cenjeno na 43.000 gld. Dr. Bleiweis govori zoper to prodajo in svari mastno gosposko, naj nikar ne posnema države, ktera tudi skor vse prodaja, kar ima, da nazadnje nič nima, skup-ljeni denar pa jej tudi zgine. Zdaj prodajati zemljišča, ko se le malo za-nje skupi, bilo bi znamenje slabega gospodarja. Ljubljanski mah bode čedalje več vreden; cena drv gre leto za letom kviŠko, in s to dragino prihaja tudi vrednost šote veča. Izprva se je oral (joh) močvirja kupil po 20 kr., zdaj je cena nekterim zemljiščem ondi že po 100, 200 gold. in še čez. In saj hranilnica ne pritiska na mesto, da bi mu dolg plačalo , ker se jej ni bati, da bi pri mestu kaj zgubila. Tudi ni res, da bi mesto pri najemnikih (štantmanih) mahu kaj zgubilo; če nekteri tudi počasi plačujejo, pa vendar plačajo vsi. Zato naj deželni zbor nikar ne dovoli prodaje, al nasvetuje naj mestnemu starešinstvu, da bolje gospodari na „Hauptmanici". V tem smislu govori tudi dr. To man. Dr. Kaltenegger in Dežman (mestna odbornika) nasprotujeta in povdarjata, da niti država niti mestna gosposka ne moreta s posestvom tako dobro gospodariti, kakor posamezen lastnik. Potem pa seže baron Apfaltrern v besedo in se čudi, da dva deželna odbornika (Bleiweis in Toman) nasprotujeta predlogu dež. odbora. Deželni glavar, dr. Costa in Dežman razjasnujejo, kako je ta predlog prišel tak, kakoršen je bil, v zbor. Sklep je bil, da se mestu ne dovoli prodaja. — Dr. Zamik poroča v imenu ustavnega odseka o organizaciji deželne bolnišnice. Po kratkem ugovoru posl. Dežmana se sprejme predlog, po kterem se je deželnemu odboru dal nalog, da prihodnjemu zboru nasvetuje, kako naj se izvrši prena-redba bolnišnice.
Ob dveh se je seja končala in na večer ob 6. uri začela, pa še le ob 11. uri končala 18. seja. Dr. Zar-nik v svojem imenu in v imenu družnikov svojih praša c. k. vlado, ali je ni volja, da se pri vodstvu južne železnice potegne za to, da se službe oddajajo ljudem, ki razumejo slovenski. C. k. deželni predsednik je brž odgovoril na to  vprašanje  in rekel,  da. — Po-
tem poroča dr. Bleivveis v imenu šolskega odseka za vpeljavo slovenskega jezika kot učnega jezika šol in za napravo pravoznanstvene akademije, ali če te ne more biti, vseučilišča v Ljubljani. Tu pa se je vnela jako živahna razprava, ki je trajala blizo 3 ure in se končala s tem, da je bila postava zarad jezika v ljudskih šolah in v šolah za pripravnike, in pa prošnja do c. kr. vlade, da se napravijo slovenske gimnazije na Kranjskem, za Nemce pa paralelni razredi z nemškim učnim jezikom, in pa pravoznanstvena akademija ali pričetek vseučilišča v Ljubljani, z veliko večino sprejeta. Drugi pot prinesemo na drobno popis te obravnave, pri kteri je za gospodstvo nemščine zavzeta manj-ščina očitno razodela, da ni nič pozabila a se tudi nič ne naučila. — V tej seji je bil predlog zarad spremembe s o dni j glede na nove občine sprejet, — isto tako tudi predlog zarad vpeljave slovenskega jezika v uradnije deželne; — predlog, da deželni zbor voli deželnega glavarja in namestnika njegovega, se je popustil, in predlog finančnega odbora, da se ljubljanskemu mestu naložite le dve petin k i stroškov za ljubljanske bolnike, bil je zavržen. — Proračun o stroških in dohodkih posilne delalnice za 1. 1870., o kterem je poročal dr. Costa, je bil potrjen. — Dr. Bleiweis poroča v imenu deželnega odbora o podpori za nauk v modelovanji na realki, ki je bila dovoljena.
V 19. seji je dr. pl. Kaltenegger o vodni postavi poročal v imenu odbora (v kterega so bili izvoljeni dr. pl. Kaltenegger, dr. Oosta, dr. Toman, Ju-govic, Kotnik in Pintar. Bila je po nekterih spremembah s tem dostavkom sprejeta, da se vlada naprosi prihodnjemu zboru predlagati tudi postavo o ribštvu. — Potem poroča dr. Costa o sprejemu nekterih ustanov (štifteng) v deželno osk*rbstvo, ki mu jih c. kr. vlada ponuja, in dodaja, da se tudi Kalistrova ustanova privzame. Zbor je sprejel ta predlog. — Dežman v imenu finančnega odbora poroča o računskem sklepu deželnega zaklada in njegovih podzakladov, ki se potrdi; — Kromer poroča o proračunu deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1870., iz kterega se razvidi, da bodo stroški znašali 280.555 gld. 19 kr., dohodki pa le 89.312 gold. 65V2 kr. Največ stroškov prizadenejo revni bolniki, za ktere mora dežela plačevati, in sicer so za leto 1870. prera-čunjeni na 85.000 gold., potem stroški za ženske z nezakonskimi otroki z 44.810 gld. 481/2 kr. — Ker se za prihodnje spet vpelje strelnina (talija) za roparske zverine (za medvedke po 40 gold., za medvede po 30 gold., za volkulje po 25 gold., za volke po 20 gld., za bistrovide tudi tako), je dr. Bleiweis predlagal, naj se talija vpelje tudi za stekle pse, ki so človeku in živini še nevarniši od roparske zveri in da se takemu, kdor ubije psa, kteri je bil po zdravniški komisiji za steklega spoznan, da 10 gold. v darilo; ta predlog je bil sprejet, kakor tudi dr. To mano v, da se v proračun vpiše 200 gold. za podporo domačih umetnikov in ta podpora prihodnje leto da mlademu kranjskemu slikarju Janezu Franke-tu, ki se vi-šega slikarstva zdaj uči v Benetkah. — Ako se gori našteti skupni stroški poravnajo z dohodki, bi konec 1. 1870. primanjkalo deželnemu zakladu 191.243 gold. 13y2 kr. Da se tedaj ta primanjkava pobota, je treba priklad na direktne davke, kakor dozdaj, z 16 od 100 gold. in pa priklad z 10 odstotki na davek povžitega vina, mošta in mesa, — une priklade bodo znesle okoli 156.700 gld.', te pa 34.200 gld.; pri vsem tem bode sicer še premalo 343 gold. 131/2 kr.; to pa se more prihraniti s tem, da se tu ali tam stroški zmanjšajo. Ker dalje za zemljiščino odvezo dežela za leto 1870. potrebuje 624.217 gold., bode, kakor do-
359
zdaj, priklad na direktne davke po 24 od sto, in 10 odstotkov na davek za vžitnino od vina, mošta in mesa potreba. — Posl. Peter Kozler v imenu finančnega odseka poroča o zidanji nove norišnice ter predlaga, naj deželni odbor prihodnjemu zboru nasve-tuje, kako in kaj. — Dr. Razlag v imenu ustavnega odseka poroča o postavi zarad vpeljave slovenskega jezika v ces. uradnij e in utemeljuje to postavo na vse strani jako temeljito. Tudi to prineso „Novice" po stenograf. zapisniku. — Po vsem tem je bila volitev državnega poslanca namesti grofa Koronini-a; izvoljen je bil z veliko večino grof Margheri; dr. V. Zarnik ni volil; — in za tem je bila volitev državnega poslanca namesti dr. To mana, ki se je poslanstvu odpovedal; izvoljen je bil zopet dr. T o man z 18 glasovi proti 11 glasovom, ktere je dobil od svoje stranke dr. pl. Kaltenegger. Grof Margheri in dr. T o man sta sprejela volitev; dr. Tomanu pa je ta nova volitev bila še posebna zaupnica, ki mu jo je dala večina deželnega zbora za delovanje njegovo v državnem zboru. — Potem so se rešile še nektere prošnje, — al ko je imel deželni glavar odločiti dnevni red za popoldansko sejo, se vzdigne c. kr. deželni predsednik in naznanja zboru, da je po telegrafu od ministra notranjih zadev prejel dopis, v kterem se ima po Najvišem sklepu mahoma skleniti zbor.— Deželni glavar sklene na to s kratkim govorom, v kterem kaže na veliko delavnost zborovo in se c. kr. deželnemu predsedniku zahvaljuje za preprijazno udele-Ltvo, ter naposled zakliče Njegovemu Veličanstvu „hoch" in „slava". In trikrat se ponavljajo ti klici. Potem pa še dr. To man dodd besedo in se zahvaljuje deželnemu glavarju za nepristransko voditeljstvo in obžalovaje, da, ako je vlada ta nenadni sklep na Naj višem mestu na-svetovala, ni skazala enake pravice našemu deželnemu zboru kakor drugim zborom; ali bodi si kakor koli, svojemu Gospodu in Cesarju kličejo Slovenci vsigdar navdušeni „živio"! In spet se ponavljajo živahni živio-klici.
In tako je mahoma ura odbila zboru že 23. okt., ko vsi drugi so še zborovali. Slov6 so tedaj za letos vzeli narodni poslanci s sladko zavestjo, da so zvesto spolnili dolžnost proti domovini svoji, proti narodu slovenskemu — a tudi kot verni sinovi Avstrije. Da-si-ravno jim ministerstvo ni pripustilo v zadnji uri še odkritosrčno in na ustavni podlagi izreči, da zahteva korist domovine in sreča Avstrije premembo ustave, izvedel je to vendar ves svet, in — deželni zbor je dosegel to, kar je hotel.