Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 19. maja 1937
Štev. lit. Leto 50, 'XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
HadotnesUia
Zvoki te besede nas zavedejo v med-vojno dobo, ko ni na področju obeh cenilnih sil človek že skoro vedel, kaj je Pristno ali nepristno, kaj je prirodno ali umetelno, kaj je pravo in kaj le nadome-stilno. Ta pojem nadomestilnosti je prešel na vsa področja in je prodrl tudi v območje aprovizacije. Toda pokazalo se ie, da niso vsa ta nadomestila nazadnje Prav nič pomagala. Nemčija in Avstrija sta igro izgubili.
Ta pojem nadomestila stopa v zadnjem času zopet zelo v ospredje. Je to v zvezi s ponovno poudarjenimi rajhov-skimi ter laškimi avtarkijskimi težnjami. Nadomestilo si skuša utreti pot predvsem v dveh smereh: v smeri -vojnoteh-ničnih te" aprovizacijskih sredstev. Svetovna vojna je pokazala, da so zadevni Poskusi ustvarjanja nadomestil za naj-raznovrstnejše potrebščine uspešnejši v Prvem kakor pa v drugem oziru. Narav-nost oblike manije in nervoznosti pa Privzema v zadnjem času to stikanje po nadomestilih v Nemčiji ter Italiji. Obe državi sta revni in siromašni na sirovi-nali. V bink. uvodniku smo podčrtali iz-redno zanimive elemente ter borbe za Silvine, ki Nemčijo ter Italijo lahko vsak trenutek radi nedostajanja teh sredstev Jsrožajo v njenih oboroževalnih ter splo ”no političnih in gospodarskih ciljih. Ka-‘astrofa '>Hindenburga« kaže, kako važ-jj°st igrajo že v mirnem času sredstva, ^kor je na pr. nevnetljivi helij, ki ga Američani nc marajo dati Nemcem pre-VfiČ na razpolago, ker se bojio. da ga ne 'ranili za bodoče eventualnosti, mesto ^ z njim napolnjujejo svoje zrakoplo-
ve...
|z Nemčije ter Italije, pa tudi iz drugih rŽav, prihajajo v zadnjem času poučne Vesti o gotovih nadomestilih. Pri nadomestilu je bistvenega pomena odgovor ^ vprašanje, če je nadomestilo uspelo.
nekaterih nadomestilih zatrjujejo na !;r,> da so boljša nego prirodna sredstva.
Turčija ponuja Veliki Britaniji zvezo prijateljstva
LONDON, 19. maja. Včeraj so se nadaljevali razgovori med predsednikom turške vlade Izmetom Inenijem ter angleškim zunanjim ministrom Ede-nom. Kakor poroča »Daily Herald« gre pri tem za ožje sodelovanje med Veliko Britanijo in Turčijo. Po informacijah tega lista je Turčija pripravljena obnoviti z Veliko Britanijo obojestranski pakt o pomoči, ki je bil sklenjen za časa režima sankcij in to tembolj ker želi Turčija sama. da bi ta pogodba postala trajna. Kar se tiče turških pogajanj z Irakom, Iranom ter Afganistanom ter bodoče pogodbe, ki bo podpisana med temi državami, povdarja Turčija, da obvladuje skupno s temi državami kopno pot v Indijo in so potom takem te zemlje skupno s Turčijo pozvane, da igrajo važno vlogo pri ohranitvi statusa quo v vzhodnem delu Sredozemskega morja, saj je Velika Britanija največja pomorska sila v tem delu sveta,- Turčija pa najmočnejša vojna sila na Levantu.
To
velja n. pr. za takozvani kavčuk »Bu-
Dr. Schmidt je gost francoske
PARIZ, 19. maja. V središču tukajšnjih diplomatičnih posvetovanj je razgovor sovjetskega komisarja Litvinova s francoskim zunanjim ministrom Delbosom.
Litvinov je posetj tudi vojnega ministra Dfiladiera in letalskega ministra Pierra Cota. Glavni interes je posvečen bodočemu zapadnemu paktu. Tudi Francija išče formulo, po kateri bi se ta pakt mogel privesti v sklad s francoskimi obvezami napram Mali antanti in sovjetski Rusiji. Danes bo Delbos sprejel avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta, ki bo za časa svojega pariškega bivanja gost francoske vla de. Polslužbeni »Petat Parisien« posveča dr. Schmidtu kot na^mlajšemu zunanjemu ministru v Evropi poseben uvodnik.
Litvinov je bil pri Delbosu na obedu, ki mu je prisostvoval tudi predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo zadeve Mistler. Kakor se doznava, je Litvinov zahteval v imenu svoje vlade, da se izgradi in razširi sovjetsko ruski francoski
Reorganizacija valencijskega generalnega štaba
vlade
pakt. S tem v zvezi se s francoske strani naglasa, da se zaenkrat v tej smeri ne morejo pričakovati nikakšne odločitve ter da imajo razgovori med Litvinovim in Delbosom izključno informativni značaj.
PARIZ, 19. maja. V zvezi s prihodom avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta v Pariz piše tuk. Ex.:r	da je izven vsakega dvo
ma, da je zbudilo v pariških krogih posebno pozornost vprašanje sporazuma francoskega sistema z Madžarsko. »Jour nal« piše, da v Parizu zelo razumejo skrbi Avstrije in da si je prav lahko predstavljati,-kaj se je v Londonu obravnavalo med Edenom Delbosom Indr. Schmidtom. Največja nevarnost za Avstrijo pa bi bilo, če bi postala predmet igre rivalitet posameznih velesil. Učinkovita grupacija v Srednji Evropi zahteva slej ko prej sodelovanje Francije, Anglije ter Italije.
a«. katerega trpežnost in druge svojine Odkriljujejo naturni proizvod te vrste. „.e P1' v nujni zvezi s tem tudi — senčna ’r«n, i<i pa v vsakem slučaju drži: namestila se nikdar ne morejo prodajati Ijj1 nižjo ali celo isto ceno, kakor naturno aSo. in v tem ravno tičijo zle posledi-nadomestilnosti, ki ne more nikdar Seni10 rac*‘ v’^e ccne raz8ibati intere-laiil ih PlaSt’ 0110 stopnjc' kakor i"'1
naravna sredstva.
«b fl?Si pr‘mer nudijo nemški kabelski rati (preje Felten in Guilleaume), ki
Jtofo pri svojih vodih pretežno domači ni mill>i mesto bakra, ki ga pa Nemčija pri gotovi vrsti kablov pa tako-Shnil-C st'rofleksne izolatorje. Nekateri rj^njaki, ki stikajo po svojih labo-f31.1'-. Po najrazličnejših nadomestilih, - JUfeto, da' bodo nekateri novi prolz-ričo svojih večjih odlik v prilasti in drugih pojavih pohištvene io povsem potisnili v ozadje do-l«W-“ zadevna srbstva. Celo umetno
PARIZ, 19. maja. Po informacijah pojde Caballero v Mehiko, kjer si je pred nedavnim kupil vilo v vrednosti
600.000	zlatih pezet, dočim namerava predsednik parlamenta Barios v emigracijo v Francijo. Po tukajšnjih interpretacijah je naloga nove Negrinove vlade, ki se smatra za poklicano zastopnico vseh strank in skupin, da zagotovi svobodo in neodvisnost Španije. Vlada sma-
tra kot svojo poglavitno nalogo, da nadaljuje borbo proti upornikom do končne in popolne zmage. Pogoj zmago pa je popoln mir v zaledju, kjer ne bo nova vlada dopustila ni kakšnih nemirov ali neredov. V zvezi s sestavo nove vlade je 'bil razglašen razpust vrhovnega vojnega sveta ter se bo izvršila reorganizacija republikanskega generalnega štaba.
W-io’ da’ hoc]o nekateri novi prolz ^..^čo svojih večjih odlik v prila-indiI«V?8ti in drt,Kn' pojavih pohištvene Seri*. povsem potisnili v ozadje do-
teS ,a’	■	"
(* So Pričeli izdelovati in sicer iz mle v ..^ebnem stanju. Če pa bo seveda »niliin 11 voinc ,n°Koi!e zadovoljili 60 ve^ nnv ljudi s takšnim zrnjem, je se-
okvir !D,raSan-e zase' ki ne sPada v stVn tc'1 izvajanj. Nova umetelna sred-v0jn za-,;»nčtijcjo izdelavo nadomestil za lacijoe ,ter plinske inštalacije, nadalje izo Pitdlfn !" Priredbo žarnic iz gotovih od-So ’ it<j'
'istre-/1,1 tu.^' nadomestila. k| že danes ne ^r||, V/'° Celičnim pričakovanjem, in kamele v °nčna uporabnost bi sc izkazala Slli hi stiski bodoče vojne. V Nem-
Kcniiški Odmevi
V	svoji binkoštni številki so je »Slovenec« čisto po nepotrebnem obregnil ob naša poročila o stavki v Laurichovi tvornicl v Slovenskih Konjicah. Pone-deljski »Slovenec« je včeraj prinesel na prvi strani obširen pamflet, z isto snovjo se peča tudi »Slovenec« v svojem da-
našnjem uvodniku. Nič ni treba povdar-jati, koliko verodostojnosti še gre danes »Slovencu« in ni treba posebej posveže-vati spomina na staro prislovico »Reci, da ti ne porečejo«, ki je očividno pri »Slovencu« zelo v čislih, saj je segel na področje, ki je za njegove ljudi v Konjicah precej kočljiva in nevarna zadeva. Dobro znano- je, da so bili, kakor ugotavlja današnje «Jutro«, konjiški Nemci vse do zadnjega zanesljivi zavezniki bivše SLS, katere politične kandidate so
čiji so na pr. hoteli nadomestiti bombaž 'i neko posebno nadomestilno tkanino »Vistro«, ki pa se jp v mnogih' slučajih izkazala'za neuporabno, ker se ta nado-mestilha tkanina takoj vname, čim postane oljnata. Tudi številna druga nadomestila še niso doživela odločilne preizkušnje, Prav gotovo pa je že danes, kar je pokazala španska državljanska vojna, da so tanki nemške in laške produkcije manj uporabni, kakor n. pr. ruski, ki so izdelani Iz pristne, popolnoma nemešane kovine.
Tudi je še vprašanje, koliko jn -kako dolgo bodo mogle kemično prehranjevalne pilule ustrezati učinkovitosti istoka-
lorične pečenke z blagookusniini prikuhami in kako dolgo bodo lahko vzdržali sendviči iz kitovega mesa proti pristni klobasi ali šunki.
Dokončnih odgovorov ne more v teh ozirih nikdar dati ugibanje ali kombiniranje, marveč edino ter izključno realno j življenje ter stvarne preizkušnje v odlo-; Silnih, usodnih trenutkih.
Brižna prizadevnost in nagel tempo j nemških laboratorijev pa kažeta, da je | Nemčija izgubila precej upanja na — kolonije in se hoče s proizvajanjem ter od- j kritjem najraznovrstnejših nadomestil' glede manjkajočih sirovin za vsak slučaj zavarovati.
(vedno vneto podpirali. Še leta 1933 so skupno z njimi sestavili listo za občinske volitve, dočim je pripisati le slučaju notranjih nesoglasij med konjiškimi Nemci,' da niso Nemci kompaktno podprli pri lanskih jesenskih občinskih volitvah liste JRZ, na katere drugem mestu je kandidiral eksponirani svoječasni nemškutar, 'o katerem je znano, da je Slovence zmerjal s psovko »Windischer Hund«. Sedaj pa bi »Slovenec« rad zasukal vso zadevo, ter jo spremešal z izrodki naj-| bujnejše fantazije, ki sega celo do čudno ' mistične planinske koče na Rogli, katere že izvršeno 'kolavdacijo je svoječasno razveljavil ‘baš napredni nacionalni občinski odbor in se je potem zgodilo, da je bilo pridržano drugemu slovenskemu odvetniku v Konjicah, kjer sta samo dva, da je prevzel posredovanje za to, da se ukrep proti planinskemu domu prekliče. »Slovenec« je toli zaposlen s fantastičnimi utvori, da je pozabil na te stvari in da je razen tega šel gladko mimo one dobe, ko je konjiški srez zastopal v parlamentu ugledni poslanec JRZ g. Karel Gajšek.
Razen tega so pa tudi dobro znane prijateljske in družabne zveze vodilne »katoliške osebe« v Konjicah z rodbino, ki ni — slovenska. Današnji »Slovenec« piše med drugim v svojem uvodniku: »Konjiški škandal je z odmevajočim udarom snel lažnjivo krinko. Za njo se je pokazala spaka. Krinke bodo tudi še drugod zletele z obrazov.« Morda se ' »Slovenec.« ne zaveda, koliko resnice je zajel v teh. besedah o — sebi. Še bodo padale krinke!
Da pa gre »Slovencu« prav malo za dobro delavcev, o tem pač ni treba izgubljati mnogo besedi, ker ve danes pri nas že vsak otrok, kako je ta list darežljiv z milimi besedami in dobrim srcem, toda kako malo in prav nič ni takšnih de janj pri ljudeh in podjetnikih, ki se jih »Slovenčeve« pisarije prav nič ne primejo, Četudi so sicer v taboru, katerega vodilni organ je »Slovenec«.
Predsednik vlade in Sokolstvo
Na Cetinju je bila v nedeljo, v prisotnosti kraljevskega odposlanca, odličnih predstavnikov pravoslavne cerkve, vojske ter posebnega odposlanca predsed. vlade dr. Stojadinoviča svečana blagoslovitev nove sokolske zastave, ki jo je daroval društvu Nj. Vel. kralj Peter II. Po govoru kraljevega zastopnika generala Vasica, je spregovoril tudi zastopnik predsednika vlade Jeftič, ki je med drugim dejal, da je predsednik vlade dr. Stojadinovič posvetil veliko pažnjo razvoju našega Sokolstva, ker si je v sve-sti, da vrši Sokol važen del velikega programa naše dobe.
Pomožno gostinsko osebje
Minister za trgovino in industrijo je izdal uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih. V smislu te uredbo se smejo kot pomožno osebje zaposliti le one osebe, ki imajo strokovno izobrazbo
INDIJANEC
rad je medvedjo šunko
Mi ljubimo in emo naše
Bno kiod povsod!
Htik s tneje
nekdanje	dobro	življenje
še prav Ilira!
.ansko leto je, kakor znano, bilo za našega kmetovalca katastrofalno. Letina je namreč razen maloštevilnih poljskih pridelkov bila skoraj ničevna. Imamo kraje, kjer je udarjala po 8—10 krat toča. Zima od leta 1935 na 1936 je izkazala ie par mrzlih dni, januar je bil naravnost topel, februar meglen in deževen, edino marec suh in lep, kar je povzročilo prezgodnjo vegetacijo. Naravnost strašen je pa bil maj, skozi in skoz poln deževja, nalivov in poplav, ki so uničile seno :n onemogočile pravočasno košnjo in spravljanje. Otava je tudi bila bolj pičla in s tem je bila škodepoltio obračunana živinoreja. Vlažna druga polovica junija s pogosto meglo je rodila peronosporo, ki še v naših krajih ni nikoli tako obsežno in katastrofalno nastopila kot lani. Že opisani maj je popolnoma zavrl zacvete-nje sadnega drevja. Naše Slov. gorice,
Haloze in bližnje pokrajine so doživele strašno obsodbo skoraj ničcvne letine v vinogradih in sadovnjakih, ki še zdaj kažejo šhodljive posledice. Vse kmetovalske panoge so bile občutno prizadete! No in letos? Sedaj še komaj sejemo, sadimo, na mesto, da bi že okopavali, osipavali. Mnoge dolinske travnike so poplave poblatile, seno lo le še za steljo. Prezgodnji poljski posevki so radi nalivov zginili. Mnogo živine so radi pomanjkanja krme in sploh pomanjkanja dohodkov morali prodati. Ker sila lomi kola, so živino prodali še letos dalje, ker so se cene nekoliko popravile, nikakor pa ni živinorejec dobil sorazmerno one zvišane cene, v kolikor so iste poskočile pri mesu. Meščani, ki prihajajo na deželo ter imajo odprte oči in odprta srca, strme nad sliko revščine na kmetih in vidijo, da je nekdanje dobro življenje na kmetih le še — pravljica!
1 Zakaj in komu te vrste? Namenjene in
■	naslovljene so na odločilne davčne oblasti! Davčne uprave namreč te dni odrejajo licitacijske komisije, da radi izterjave davkov na javnih dražbah prodajajo zarubljene predmete. Odločilni činitelji pri d--vski finančni direkciji naj blagovolijo upoštevati katastrofalno stanje davkopla-čevalcev-kmetovalcev, ki so daleč, daleč o' tega, odtegovati se državljanskim dolžnostim plačevanja davkov in ki z vsem upom pričakujejo vsaj nekaj boljšo letošnjo letino v jeseni ter si hočejo resno prizadevati, da potem po svojih najboljših močeh zadoste davčnim zahtevam. Ne suhi paragrafi, ampak težke prilike, suho gospodarsko stanje našega kmetovalca — njegov proseči in obupajoči klic naj odločilne oblasti gane, da napovedane dražbe preložijo po shranitvi letošnje letine!
Sirk razstavlja v Kazinski dvorani
V	okviru oblastnega odbora J. S. je naš priznani umetnik Albert Sirk razstavi! v beli kazinski dvorani 40 svojih del, ki so nastala po večini v zadnjem času. Vselej, ko gledam Sirkove slike, še vprašam: Kje jemlje umetnik toliko energije, da tako neumorno dela in se nam kaže vedrio v novi luči in razvoju? Kdor njega pozna, bo našel odgovor v njem samem. Deset let je živel na morju, vsa mladostna leta so prepojena z bučanjem valov, temne . nevihte in borbe za obstanek v obmorskem kraškem življenju. Morje pozna v vseh pojavih njegovega gibanja in moči
—	od mirne solčne tišine, ko urno drsijo po gladini ribiška jadra do temnih vetrovnih noči, ko divjajo razklenjeni valovi med gromom in bliskom in podijo ljudi v varni pristan. Razstavil nam je vrsto marin, v katerih so pojasnjeni vsi ti pojavi od vročega »Popoldne« do burne nevihte Cozeti«. Glejte njegove barve, kako čudovito se spajajo z ozračjem in prosto-
v smislu te uredbe. Uspešno absolvirana hotelirska šola doma ali na tujem bo zadostni dokaz za zaposlitev v hotelih, prenočiščih itd. brez dokaza o prejšnji 3 letni zaposlitvi. V gostinskih obratih v čl. 76 odst. 1, 2, 3 in 6 obrtnega zakona, to je v hotelih, restavracijah, gostiščih in penzionih, bodo v tujskih krajih in večjih mestih, ki jih bo določil ban, prišteli gostom na račun nagrade za pomožno osebje največ 10% od zneska računa. V teh gostinskih obratih ne sme pomožno osebje sprejeti od gostov napitnine v kakršnikoli obliki. Zneski, ki se dobijo od gostov na račun nagrade, sc razdelijo pomožnemu osebju. Uredba predvideva globo od 50 do 10.000 Din za one gospodarje, ki bodo zaposlili pomožno osebje v nasprotju z določili uredb. Strokovna izobrazba v smislu nove uredbe pa se ne bo zahtevala od pomožnega osebja, ki bo že v službi na dan. ko stopi ta uredba v veljavo.
rom, s problemom, ki ga avtor v mislih podaja in upodablja na platnu. Ribiči, tisti ribiči, s katerimi je živel sam s svojini očetom, so v dozorelem umetniku postali središče hrepenenja in izživljanja njegove nemerne duhovnosti.
Vidimo jih v večerni molitvi na povratku v pristan. »Večer na morju«, »Družina«. Vidimo jih na delu »Ribolov« in v soparnem poletnem dnevu »Popoldne«. Samo, kdor je ljubil to življenje in bil z njim zvezan vso mladost, ga lahko tako raznoliko prednaša in oživlja na platnu.
Njegovi akvareli so večinoma motivi iz Makedonije in Južne Srbije. Vsi ti akvareli živijo v neposredni bližini z življenjem svojega kraja. Avtor jim ni nič dodal in nič odvzel, pustil jih je živeti v realnosti in resničnosti svoje slikovitosti in prirodne iskrenosti. Tu je umetnik predvsem le slikar, mojster barvne tehnike in barvne občutljivosti in emocije. Med našimi akvarelisti je on morda še najbolj tehnično dovršen. Poglejte njegovi umetnini »Ribe« in »Pijača« (Skoplje), koliko lepote in nevzdržnega hrepenenja je v njih. Pa tudi drugi akvareli so lepi: »Kotiček v solncu (Ohrid), .-Ribiška hiša« (Ohrid), »Ulica« (Ohrid in Bitolj) in »Ribiška hiša ob jezeru« (Ohrid). Ponekod je umetnik preveč naklonjen barvni kričavosti in slikovitosti, zato se dozdeva, da so obrisi in barvne ploskve pretrdi, toda povsod vladata skladnost in harmonija barv. Iz Slov. goric sta tonsko in barvno zelo značilna in resnična: »Strma gora« in »Večer v Slov. goricah«. Težko je slikati Slov. gorice v njihovi svojstve-nosti zelene barve spomladi. Sirku je to v tej sliki čudovito uspelo. Pestra, otožna jesen v svoji slikovitosti ob siju mesečine je lepo podana v drugi sliki. Ti dve deli naj bi ostali v Mariboru! Oglejti si razstavo, ki je najpopolnejša od Sirkovih razstav!	L. B.
Naš izvoz v prvem četrtletju 1937.
Naš izvoz je bil marca meseca znatno večji kakor v istem razdobju lanskega leta. Prav tako tudi v prvem četrtletju 1937, ko se je naš izvoz napram 1. 1936 povečal za 484 milijonov Din ali za 57%.
V	prvem četrtletju tega leta smo izvozili za 1333 milijonov dinarjev, dočim je znašala vrednost izvoza v istem razdobju leta 1936 le 849 milijonov Din, leta 1935, torej pred sankcijami, pa 867 milijonov Din. Tako smo v prvem četrtletju izvozili med drugim 7.986 vagonov pšenice, 9.894 vagonov koruze ter 1317 vagonov drugega žita, nadalje 21.222 vagonov stavbnega lesa, ter 1979 vagonov drugega lesa. Med deželnimi pridelki smo izvozili 795 vagonov graha (lani 180) ter 1020 vagonov konoplja. Tudi izvoz govedine sc je povečal, in sicer smo izvozili 22.600 glav (lani 12.800), 15.600 konjev, 88.600 svinj ter 91 vagonov perutnine. Svežega mesa smo izvozili za 97 milijonov Din (lani 48 milijonov Din), masti za 54.5 (lani 28.1). Nadalje smo izvozili v prvem četrtletju letošnjega leta 739 vagonov bakra ter 32.870 vagonov rude. Največ smo izvozili v Nemčijo in sicer za 349 milijon dinarjev, dočim smo iz Nemčije uvozili za 332.3 milijonov minarjev. Drugi naš največji odjemalec je Italija, kamor smo izvozili blaga za 113.1 milijonov Din. dočim smo iz Italije uvozili blaga z 143.1 milijonov dinarjev.
Slabo vreme slaba volja
Nekaj let sem opažamo, da hi s pomladi na poletje pravega stopnjevanja topline in po deževni ter hladni pomladi nastopijo hkratu vroči dnevi. Ta nezaželje-ni vremenski pojav izzove neprijetne posledice v zdravstvenem, moralnem in gospodarskem pogledu. Organizem je v tesni zavisnosti od vremenskih prilik in zelo občutljiv zlasti v dobi obnavljanja (na pomlad). Ob nenormalnem vremenu ko* je bilo letošnjo pomlad se raznim organskim boleznim (prehlad, revma, "'nvobob pridruži še duševna potrtost, ki je pravi odraz grdih dni: slabo vreme, slaba volja-Tako narekuje živčni sistem zlasti onim v zrahljanem ali bolnem stanju, ki jih n m '
, volja ne more obvladati.
I Gospodarska škoda, ki jo prinese tako vreme, je vidna in razumljiva. Rastlinska rast zavisi od pravega sorazmerja med onimi tremi činitelji, ki tvorijo organski svet, torej od zraka, vlage in solne?- Kakor hitro je enega od teh preveč a':.premalo, normalna rast odpove. Letos ie deževje zemljo zbilo, radi tega se njene hranine (rudnine) ne morejo tako čvr-r*~ razkrajati (pomanjkanje dostopa zraka) in vlage ne more pronicati iz spodnjih plasti. Dež in vetrovi zaskorijo površje. Najbolj uspešno pomagamo rastlini, če zemljo čim bolj rahljamo. Svetujem vrtnarjem in hišnim gospodarjem s ko«om vrta, da zelenjavi rahliajo in bol) redko, a izdatno zalivajo. — F.
NARODNO gledališče.
Sreda, 19. maja: Zaprto.
Četrtek, 20. maja ob 20. uri:	»Školjka'
Red C.
Petek 21. maja: Zaprto.
Sobota, 22. maja ob 20. uri: »Bela bok'• zen«. Premiera.
Nedelja, 23. maja ob 15. uri:	»Kraljica
gausterjev«. Nastop Omladinskega gledališča iz Zagreba. Izven.
Premier: »Bele oolezni« bo to soboto-
»Bela bolezen«, senzacionalna dram« češkega pisatelja Karla Čapka, je cm' izmed onih redkih idejnih dram. ki st; lahko ponašajo z izredno odrsko učiU' kovitostjo. Ta drama lmmanitete, ki se njen konflikt in njene ideje posnete >a sodobnega evropskega političnega življenja, obravnava konflikt idealov dcniO' kracije z ideal' neomejenih diktatur. ' Pragi je to delo v teku treh mesecev doseglo 60 uprizoritev, kar je tud' a:’ Prago rekord. Mariborsko uprizorite' pripravlja Peter Malec.
Gostovanje ljubljanske opere s Pucd* nijevo opero »Madame Butteriiy« bo v ponedeljek. Zasedba je ista, kot je bi**1 jeseni, ko so Ljubljančani gostovali s'° opero pred razprodano hišo. Naslov'1,
ulogo poje priljubljena primadona
Zl-
Darujte za azilni sklad Pri!
Mojstrski izpit za mehanika in avtomc-
mehanika je napravil te dni sin tukajšnjega posestnika in ključavničarja Henrik Dobnik mlajši. Mlademu in agilnemu mojstru, ki si je uredil v lastni hiši krasen lokal za trgovino s kolesi ter moderno delavnico, iskreno čestitamo!
Spe minite se CND!
Gjungjenčeva, Pinkertona (iostič, k°n' zula pa Janko. Ker vlada za to gostov n>3 mnogo zanimanja, rezervirajte vstoj niče! (Tel. 23-82).
Omladinska opereta iz Zagreba je v nedeljo popoldne z opereto »Krab c gansjerjev«, ki jo je uglasbila BI. Din doba. Za to predstavo se dobe vstopu^ v trgovini A. Gusel, Aleksandrova c. • in pri gled. blagajni.
VestoCItitut tiukzeti
V	hišo je prispel sel Konstantinovega tabora. Nič niso skrivali, da zapleše Konstantin krvavi ples z Maksencijem. Ta se je jel v naglici napravljati nanj. In tedaj se je pokazalo, da je udana Makscnciju le telesna straža in maloštevilna druga vojska. Gospodar Rima je ukazal pleniti po hišah bogatih Rimljanov. S teni plenom je vzdrževal, bogato nagrajal svojo vojake in vabil nove bojevnike v svoj tabor. S svojim nasilnim početjem je še bolj žalil meščane, kristjani mu že itak niso zaupali. Navzlic ediktu, s katerim jim je zagotovil svobodo, je Maksencij izvrševal dejanja, ki so pričala, da tudi kristjani nimajo ničesar pričakovati od Mak-sencija.
Zato so se zbirali kristjani in pogani v Konstatinovem taboru.
Stari sel, vdan še domačim bogovom in Rimljan prave korenine, se je malce razsrdil, ko je to pripovedoval. Sporočil
| je tudi Rimljanki, da so zdravi mož in oba I brata Valcrijanova. Najbrž pridejo kmalu j domov, kamor tako hrepene. V kratkem j se bosta spoprijela oba imperatorja v odločilni bitki.
Komaj je sel odšel s pismom, katerega je poslala Kornelija na svojega moža, že je došel močan oddelek pretorijancev. Poveljnik se je obnašal zelo dostojno in je naznanil Valerijami, da ima povelje od Maksencija, povabiti mladega moža v imperatorjevo vojsko. Priti mora, da si ne nakoplje cesarjeve jeze. Sicer ima poveljnik ukaz, da zapleni vse premoženje, kakor se je zgodilo danes že mnogim imperatorjevim nasprotnikom. Ker je prosila tudi mati mladeniča, je le-ta šel, dasi s težkim srcem. Ko je stopil na ulico, je zapazil celo trumo mladeničev, ki jih je doletela enaka usoda. Mod njimi so biti ljudje iz najbogatejših in starodavnih rodovin. Mnogi so rešili sebe in imetje le na ta način, da so vstopili v Maksencije-vo vojsko, dasi bi najraje zoper trinoga 1 dvignili Sf/oje^ orožje.
Kmalu so došli v pretorijanski tabor. Bilo je tu silno živahno, kakor lc tedaj, kadar so se legije pripravljale na bojni pohod. Imperator sam je bil tukaj. Njegovo lice je sijalo v vladarski milosti. Bilo je to lice dokaj prikupljivo, dasi je kazalo sledove preobilnega uživanja.
Vsem se je zdelo, da hoče imperator popraviti v zadnjem času vse, kar je zagre šil nad kristjani in pogani. Njegova milost se je razlila zadnji dan nad ves Rim.
Valerijan je videl od blizu Makscncijev obraz. Nič skrbi ni bilo poznati na njem. Izražal je samozavest in zaupanje v svojo moč in dobrohotnost.
Imperatorjevo povelje se je glasilo: zbrati se tretji dan v pretorijanskem taboru na vežbanje. Novinci so prisegli vpričo vse rimske posadke in cesarja.
Valerijan ni spal skoro vso noč. Vse njegove misli so bile posvečene njej, ki ga je bila rešila. Njegovo edino hrepenenje je bilo, videti jo, slišati njen glas, ji povedati navzlic vsaki nevarnosti, kako jo obožuje. Hrepenenje je rastlo z vsa-
kim trenutkom. Bal se ni smrti samc> • zdelo sc mu je nekaj groznega, da bi N dohitela v boju smrt, predno bi vCSt‘’o^ rekel »par besedi«. Sklenil je, da -to in naj velja, kar hoče.
od-
Jedva se je zdanilo, ko je vstal 111 hitel v mesto. Zdelo se mu je čud n ■
nuei v jiivoiu. ^uciu m jhu	v.	go
je že toliko ljudi na nogah. Množil bile razburjene. Gotovo jc zopet iz ^ dogodek. Po forumu in drugod s°
mi.
Nehote se je spomnil Valerijan ,:i0|j cija. Kmalu je izvedel, da je P°va p0-razburjenosti res cesar. Na a naj-velje so napadli vojaki ponoči cneg rljC. bolj bogatih Rimljanov in iz.r,° <.cC|aj ,l! govo hišo. Torej Maksencij n,j!. prema' mogel brzdati svoje lakomnosti- fl(ju goval sc je le en dan. Ker je P ‘ki se izgubil splošno priljubljeni RinUll ’ s sije zoperstavil cesarjevim Yc))‘l nrorčenoPf novi in sužnja, življenje, !e silno narasla.	na4aJjuW
(Se
r i b o r u. dne 19. V. 1937.
.: 7L.,z.~ •	. • •"yyrBam
Pri prijateljici na čaju
Ati so,'vsi možje tako natam?n)£
Moj lojže še danes beži od doma, kc-dar se pefei
In gledajo, kako se me ntučimo.
In se .potem^u-dijo, če penlo dolgo ne trpi!
jSeveda rr-tolikemv ju’-in .drgnenjulj
Ti surovezi — samo-prte zamažejo!
No- ce bi možje morali pratil
I
(»Vseiaice tožbe so. odveč če se. za pranje upo--. rablja
Schichtovo
Jelen",
ker boste' imeli potem z manj truda vedno čisto 'spe-
fkm&oeske ih	Moukž
It leteti oahofiaM ttagaiha s 35.000 din
pmvme in 25.000 Ditt vtedua z&oImm.
V 5 cm globokem potočku utonil
Za binkoštne praznike je bil v sredini "testa, in sicer v Vetrinjski ulici, izvršen drzen vlom. Ko se je namreč lastnik »Trpinovega bazarja« v Vetrinjski ulici, gosp. F- Trpin vrnil iz binkoštnega izleta do-*"ov, je našel vse stanovanje v neredu. Ko je preiskal omare v stanovanju, je ■"oral ugotoviti, da mu je bila ukradena razna zlatnina v vrednosti 25.000 dinarjev. Ko se je naposled podal še v trgovino, kjer je imel v neki ročni blagajni shranjen Prcdbinkoštni izkupiček, je opazil, da ni
0	ročni blagajni nobenega sledu. Takoj sc ie obrnil na služkinjo Matildo Resnikovo, ki je preko praznikov ostala sama doma, ki pa ni mogla ničesar izpovedati, kar bi 'ajinstveno tatvino razjasnilo. Zadevo je K- Trpin takoj prijavil tukajšnji policiji, ki !c takoj aretirala služkinjo. O zadevi ni-smo doslej radi prošnje policije še ničesar poročali, da ne bi bila preiskava otež-kočena.
Tekom včerajšnjega dne so na policiji najprej zaslišali aretirano služkinjo Matil-‘io Resnikovo, o kateri je bilo znano, da ^ je čestokrat sestajala z raznimi fanti j« da morda o tatvini kaj ve. Preiskava
imela popoln uspeh. Policija je dogna-la, da sta bila pri Resnikovi v odsotnosti gospodarja g. Trpina na stanovanju dva "'lajša moška, ki sta potem proti večeru nckam plašno odrinila skozi hišna vrata, podlagi teh okolnosti, je policija pri-
čela poizvedovati za omenjenima moškima in je aretirala 21 letnega dijaka prvega letnika tukajšnje Trgovske akademije Igorja M. ter 21 letnega tkalskega praktikanta Edvarda L. Vodja kriminalnega oddelka tukajšnje policije g. Cajnko, ki jc vodil preiskavo, je oba aretiranca zaslišal, toda oba sta vsako krivdo odločno tajila. Pri zasliševanju pa je zašel Igor M. v protislovje, tako da se je sum vsebolj zgoščal. Po daljšem oklevanju je M. vendarle priznal, da je v družbi svojega tovariša L. izvršil vlom in da je odnesel železno ročno blagajno na svoj dom v Dr. Medvedovi ulici št. 13, kjer je blagajno zakopal v zemljo v kleti pod premogom. Policijski organi so se takoj podali v Dr. Medvedovo ulico ter tamkaj res našli v kleti zakopano blagajno, v kateri je bilo
35.000	dinarjev gotovine ter razno zlatnino v vrednosti 25.000 dinarjev. Od ukrade nega denarja in zlatnine sta storilca porabila samo 50 dinarjev, katero vsoto sta na binkoštni pondeljek izdala za pijačo. Železno blagajno z vsebino so policijski organi takoj vrnili lastniku, ki pač ni mislil, da bo tako hitro dobil ukradeni denar in zlatnino nazaj.
Služkinja vztraja pri tem, da ni za vse to nič vedela in tudi ni nobenih znakov, ki bi kazali na njeno krivdo ali sodelovanje. Preiskava se nadaljuje.
Okolica Šoštanja je v zadnjem tednu morala beležiti kar dve smrtni nesreči. Za Petrom Klančnikom v Lokovici se je smrtno ponesrečil Janez Glasenčnik, znani in ugledni posestnik v Zavodnjem pri j šoštanju. Mrtvega so našli v soboto, ne-j sreča pa se je morala zgoditi že v četrtek,
i	Na ta dan zvečer je odšel Glasenčnik po j opravkih k Smrečniku. Vračal se je okrog 11. ure zvečer po kolovozni poti domov. Pot dela večkrat večje ovinke in vzpone, največji ovinek pa je v gozdu pod Sklopč-
nikom, kjer teče tudi potoček. Glasenčnik je očividno domneval, da je ovinek že tu in je krenil na levo. Pri tem pa je zgrešil brv, ki drži čez potoček, pade! je po ka-menitem prepadu 5 metrov globoko v strugo in si prebil lobanjo ter zlomil levo ključnico. Vode v strugi je sicer jedva za pet centimetrov, a ker je priletel z obrazom v njo, je smrt nastopila zaradi utop-ljenja. V soboto dopoldne sta ga našla dva voznika, ki sta v mrtvem truplu morala spoznati Glasenčnika.
tudi brez ozira na ta neprijeten duh, s slabim milom s: boste popolnoma pokvarili svoje perilo. Za pranje bi morali uporabljati samo dobro jedrnato milo — kakor je pristno Schichtovo milo Jelen! Tedaj bo perilo lepo in trpežno — :nbo imelo prijeten, zdrav vonj! Za namakali): perila ne pozabite »Ženske hvale«.
Tudi ‘blondinke, ki težko po-rjave na solncu, potrjujejo, da jih solnce pri uporabi Tschamba-fii-ja ni opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rjavo polt. Glavno zastopstvo drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Vasja Pirc na Poljsko, 23. t. m. se pri-C|,e v Gdinji poljski nacionalni šahovski ll'rnir, ki se ga udeležijo tudi povabljeni Mostje iz inozemstva, med njimi tudi naš Veleniojster V. Pirc.
Ljudska univerza. V petek, 21. maja 1)r«dava prof. Ivan Šedivy iz Maribora !> o 1 j s k i in o svojih vtisih, ki jih je ,°bil na svojem potovanju. S pomočjo zbirke, skioptičnih slik, bo razkazal i;°Uska mesta, pokrajine tovarne, rudo-i°Bc in znamenite solarne. Prestavil pa J° tudi delavnice poljskih duševnih veli-k;'Hov in očrtal duševni in materialni ra*voj te slovanske velesile, ki jo le pre jl'^0 poznamo. Govoril bo končno o po-j-Čnili in gospodarskih smernicah mo-'enie Poljske.
Mariborska harfa, redek in dragocen 'J^rument, je last glasbenega društva rava«. Po dolgem času jo bomo spet ,. ^illi 2. junija na koncertu »Drave«, kjer »O mojstrova! železniški uradnik gosp. -ykež.
1 *. redu bčiii zbor Tujsko prometno Jeze za bivšo mariborsko oblast v
0	'" ihoru se vrši v sredo dno 26. S. 1937 , uti v posvetovalnici mestnega ■sr,strata v Mariboru. Predsedstvo. ^Kolesarska sekcija »Perun«— Pesnica : ,a svoj ,čni zbor na praznik 27. maja J!e v nedeljo 30. maja, kakor je bilo uer.r) v včerajšnji številk!. Ob 9. uri pr' l','eri<11- Pesnica. li|>? “riiženje upokojenih častnikov in voj. vsp1 0v v Beogradu naproša ponovno |t> upokojeiK častnike in voj. uradnike •Jj v^°ve> kateria pokojnine se izplaču-
,,.l. 110 zakonih iz leta 1904 in 1923, da 1 »uino ,	prepise svojih pokoj-
;>4s 1,1 l'e*<rL‘tov- Udruženje jc prevzelo tr:;dapolno delo v korist na veto v	upokojencev. Prepisi penz. dekre-
ti -iil’ "i potreba legalizirati, naj se
i	>?">: Upravi Udruženja penz. oficira
■	činovnika kraljevine Jugoslavije,
Beograd, Prestolonaslednikov trg br. 5.. ali tukajšnji mestni upravi Udruženja: Vrbsnova ul. 55.
Prednjašl:: zbor Sokola Maribor matica ima danes ob pol S. uri na letnem telovadišču kratek sestanek radi organizacije naš*-;,, nedeljskega izleta v Št. lij. Vabimo vse brate, da sc tega sestanka udeleže. Načelstvo.
Poziv; Sokol.ko društvo Maribor 1. vabi vse s . oje članstvo obvezno, da sc udeleži izleta v Št. liju. Telovadci odhod z vlakom zjutraj ob 7. uri, kolesarji zbor ob pol 6. :: i i ‘lovadiščM. Bratje v krojih, ostali v eivilu z znKks Bratje in sestre db!ž;;ost nas veže, da por.-iemo svojo zastavo na skrajno severno mojo v Slovenske gorice. Stara garda zgani se! Načelstvo.
Glasbena Matica priredi danes teden v unionski dvorani edinstven koncert. Pokazala se bo namreč v vsej obsežnosti svojega delovanja in poskusila na zunaj podati neke vrste živo sliko svojega vztrajnega in mnogovrstnega notranjega dela. Na koncertu bo na pr. videti ili slišat! vse, kar se ustvarja na tem znamenitem kulturnem zavodu. Tako bo pel mladinski zbor, naraščaj naših pevskih zborov, nastopi orkester gojencev in nekateri izmed najboljših učencev. V drugem delu izvaja pevski zbor Glasbene Matice osem pevskih točk, celo prireditev pa zaključi orkester Glasbene Matice s svojo posebno točko. Prireditev je čisto svojstvena in se bo najbrž odslej ponavljala vsako leto na podoben način.
Kadar žena potuje... Neka gospodinja, ki je morala na svojem potovanju prenočiti v malem hotelu podeželskega mesta, pride zjutraj na zajtrk ter omeni lastninil hotela: »Skoda, da kvarite svoje perilo s slabim milom.« Gostilničar jo začudeno pogleda, gospa pa nadaljuje: »To se takoj občuti po vonju prevlek za blazine, rjuh in sploh vsega perila. Pa
Vlomilci strašijo po mestu. Trgovec Henrik Arlati v Ulici 10. oktobra jc prijavil policiji, da mu je nekdo skušal, vlomiti iz dvorišča v trgovino. Svojo domnevo je podkrepil z dejstvom, da so bile ključavnice pokvarjene in da je doslej še neznani storilec hotel s silo vdreti v trgovino.
URE ZA BIRMO
najceneje pri
F. BureS, Maribor
Kdo je našel. V bližini magdalenskega parka je nekdo izgubil žensko krilo temno modre barve. Zadeva je prijavljena tudi policij:. Prizadeti je izgubil krilo okoli 14.30 v bližini magdalen. parka. Kdor je krilo našel, se bo nedvomno zglasil pri listniku v Teslovi 5.
, Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Meljske in Aleksandrove ceste.
Vremenske zadeve. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Od zapada sem vedno večjo poslabšanje in ohlajanje, na vzhodnem robu Alp morda od jugovzhoda prihod zelo toplega zraka.
Kmet in članki o avtomobilskem prometu. (Dopis z dežele.) Kmetje smo z veliko zadovoljnostjo sprejeli članke v vašem cenjenem dnevniku glede brezobzirnosti avtomobilistov na naših cestah. Ne trdimo, da tudi naši kmetski vozniki ne bi večkrat s svojo starokopitnostjo kršili voznega reda, vendar so te izjeme vedno redkejše. Nasprotno pa raste s porastom avtomobilncga in motorističnega prometa število onih, ki si res, kakor vaš c. list piše, domišljajo, da so ceste tu samo za nje in za to, da nas h svojimi divjimi vožnjami v mokrem vremenu oblatijo, v suhem pa poprašijo. Razna svarilna znamenja na cesti so tej gospodi deveta briga. Da bi skozi vasi vozili s predpisano brzino 15 km, o tem niti ni govora, marveč s podvojeno, potrojeno in še večjo brzino in to celo težji tovorni avtomobili. Zato pa ob cesti stoječe vaške hiše. pretresene pokajo v zidovjih in stropih! Kateri avtomobilist prispeva pa kdaj za popravo teh hiš V
-	Lepa navada je, da vaščani na novo pobelijo in osnažijo svoje hiše vsako leto o Veliki noči, a tekom par tednov so hišna cestna pročelja kar umazano pisana od cestnega pralni, blata itd., od
Hmo
Kino Union. Danes dunajski velefilm sijajne vsebine »Siluete«, Fritz Immliof, Juli v. Hohenberg.
kamenja, pognanega po avtih pa celo poškodovana okna, omet itd. Dika naših kmetskih hiš. naše rože na oknih in nasadili pred hišami, so od prahu in blata pogosto polončene! Bog varuj, da imamo na cesto, — ja, celo proč od ceste — čez dan okna odprta, sicer nam je zaprašeno vso stanovanje z hišno opravo vred. Kako se to strinja z zdravstvenimi predpisi glede potrebe prezračevanja! Pa še več! Taki divje dirjajoči avto mobili nam zavijejo cesto naša cela naselja v goste oblake prahu, ki le silno počasi izginja ter nas kar duši med našimi domovi. Kako stališ c zavzema napram temu akcija ravnokar prirejenega protituberkuloznega tedna?! — Po cestah so v zgodnji spomladi cestarji enakomerno naložili gramoz, seve smo žal nevredni lepega drobnega, marveč po večini debeiozrnastega gramoza, tudi debelejšega okroglega kamenja. Ne mi kmetski vozniki, marveč dirjajoči avtomobili pa so nam kamenje s ceste zlu-čali na travnike,' njive itd. pa tudi udarili živino! Tako bi še lahko marsikaj navedli, s čemur nas oškodavajo avtomobilisti, namreč brezobzirni — ker ie tudi nekaj izjem! A za našo gmotno in zdravstveno škodo — žal nimajo odgovornosti. Priznavamo in visoko cenimo tujski promet, a s takim načinom vožnje narašča med nami kmeti nerazpoložen ie napram avtomobilizmu! Avtomobilisti! Smatrajte nas enakopravnim! Oblasti naj bi odredile strožji nadzor nad avtomobilskim prometom izven mest!
Smola in še kaj. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Včeraj okoli II. ure predpol-dan je prosjačil okoli 20 let stari fant v hiši, Koroščeva .36. Menjal je tudi par besed s služkinjo. Ko je odšla v stanovanje, se jc splazil skozi okno v klet. si nabasal polno vrečo raznih preameto\ (steklenic, vkuhan in etc.). Pri tem ga ie zmotila služkinja, ki je slučajno prišla po drva. Ko je odprla klet, je tiščal vrata od znotraj. Ko ga je zaprla ter zbežala k oknu, je planil skozi okno na cesto. Služkinja ga je zasledovala in vpila, pa-santi pa se ga niso upali ustaviti. Tako ji je ušel po Čopovi ulici proti parku. — Svoj plen je moral na begu pustiti. —
V	zadnjem času se zopet potikajo mlajši tipi v tej okolici, prosjačijo — in uporabljajo priliko za tatvine. Priporočajo se v
-	policij, evidenco.« — Občan.
Obsojen. Kakor smo že včeraj poročali se je moral pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjati 38 letni posestnik Janez Kukovec, ki ga je državni tožilec obtoži!, da je zakrivil smrt svoje lastne matere. Pri razpravi je sicer obtoženi Kukovec vsako krivdo tajil, toda nekatere priče so ga zelo obremenjevale. Kukovec ie bil obsojen na 4 leta robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Senatu je predsedoval s. o. s. Le-
iadhje tetefokttke vesti
Slovesen sprejem italijanske kraljevske dvojice v Budimpešti
Pot preko Rakeka—Pragerskega—Kotoribe
LJUBLJANA, iy. maja. Na svoji vožnji v Budimpešto je danes ponoči vozil italijanski dvorni vlak z italijansko kraljevsko dvojico preko Rakeka, Ljubljane, Pragerskega in Kotoribe v budim-pcštansko prestolnico. Je to prvo potovanje italijanskega vladarja v tujino po proglasitvi fašističnega imperija. Z italijansko vladarsko dvojico so potovali tudi princesinja Marija Savoyska, zunanji minister Ciano, štirje visoki uradniki zunanjega ministrstva, dvomi maršal, dvorni minister, telesni pribočniki in dvorne dame. Z njimi se je odpeljal tudi madžarski poslanik v Rimu baron Wil-lany. Dvorni vlak je bil sestavljen iz 6 velikih salonskih vozov z dvema brzo-voznima strojema. Točno ob 23.15 je prispel italijanski dvorni vlak na Rakek. Par ir nut pred tem je prispel kontrolni vlak. Na Rakeku so pričakovali vlak zastopniki naših varnostnih oblastev ter ljubljanske železniške direkcije, ki so spremljali vlak do Kotoribp. Dvorni vlak se ie ustavil v Ljubljani in na Pragerskem, kjer so stroje spremenili. Ker se je vladarska dvojica vozila skozi našo državo incognito, je spričo tega in radi nočne ure izostal vsak pozdrav od stra-j ni oblastev. Na kolodvoru je bil samo italijanski konzul dr. Umberto Natali z uradniki konzulata, ki je prihod vlaka pozdravil s fašističnim pozdravom. Italijanski konzul se je razgovarjal z nekaterimi člani suite. Dvorni vlak je na-
daljeval vožnjo ob 0.35 in je zapustil Jugoslavijo v Kotoribi ob 5.38.
BUDIMPEŠTA, 19. maja. Budimpešta je vsa pod vtisom sprejema italijanske kraljevske dvojice. Vse ulice so kakor v morju zastav. Prvi večji sprejem italijanske kraljevske dvojice je bil v Sekes-fehervarju. Sprejemi in pozdravi so bili na vseh postajah. V Budimpešti je bilo zbran»h pred vzhodnim kolodvorom in dovoznih ulicah preko 100.000 ljudi. Na peronu so čakali kraljevsko. dvojico državni upravitelj Horthy s soprogo, predsednik vlade Darany, člani vlade, predsedstvi magnatne in poslaniške zbornice general>teta, predstavniki cerkve in plemstva. Po odsviranju obeh državnih himen in pregledu častnih čet so se italijanska snverena ter madžarski državni upravitelj s soprogo podali v krasni državni koč';i. v kateri je bilo vpreženih po 8 belcev. Po ulicah so bile zbrane množice ljudi, ki so vzldikale. Ob prihodu Neznanega junaka, je italijanska kraljevska dvojica položila na grob krasen venec, nakar se je svečni sprevod nadaljeval do kraljevskega dvorca. Madžar sko časopisje je polno zatrdi o neporuš-Fjivem prijateljstvu med Madžarsko in Italijo. Skupno s kraljevsko dvojico so prispeli v Budimpešto številni predstavniki -talijanskega visokega olemstva. Za časa bivanja italirsnske kraljevske dvojice je predvidenih več slavnostnih prireditev.
rici, ampak so njegove sposobnosti znali ceniti njegovi tovariši, ki so ga v znak spoštovanja ter upoštevajoč »jegove vrline, vedno izvolili za svojega zastopnika v okrajni šolski svet, kjer je z vnemo zastopal interese šole in učiteljstva. Kot pisatelj se je udejstoval v reviji »Popotnik«, svoje duševne proizvode je objavljal v raznih listih. Obelodanil je mnogo narodnih pesmi, pravljic in povesti. Še danes se blešči na Žalskem pokopališču na nagrobnem spomeniku napis z njegovim pisateljskim psevdonimom:
»Čast vrlemu učitelju in slovenskemu pisatelju Tonetu iz Gošče«, ki so mu ga posvetili n<jegovi prijatelji in tovariši.
Kot skrbnemu očetu obilne družine mu je štajerski deželni svet podelil leta 1902 mesto nadučitelja v Petrovčah, kjer pa radi bolezni ni mogel več v tako obilni meri javno delovati. Doživel je še otvoritev nove šole, katere si je . tako želel. Smrt ga je rešila težkega trpljenja v najlepši moški dobi petdesetih let. — Njegovi otroci se radi spominjajo svojega prerano preminulega dobrega očeta, v lepem spominu pa je še vedno pri vseh znancih in prijateljih širom Savinjske doline.
1 iUdkikoue
Kam v nedeljo? S Putnikovimi modernim: avtokarji v Celovec (Velden, Pack, Graz) za Din 200 ali pa na krožno vožnjo preko krasnih Slovenskih goric (vključno kosilo na Kapeli) Din 75. Prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor^
Protizakonita odpoved.
To je pa že škandal. Metka je kar Pr* priči odslovila svoje’ga ljubimca, ker se. ji je zamerii. To vendar ne gre; odpovedati bi mu vsaj morala na štirinajst —* noči!
Med zaročencema.
On:	»Ali mi boš pa tudi vedno zve-
sta?«
Ona: »Zvesta, kakor zlato!«
On: »Zlato mi ni bilo še nikdar zvesto.«
Dokler ne bo vdova.
Soprog: »Meni se dozdeva, da ti nekoliko preintimno občuješ z doktorjem Hrastom!«
Soproga: »Kaj še; ravno doktor Hrast je najdostojnejši človek, kar jih poznam in mi je obljubil, da bo počakal tako dolgo, da bom vdova.«
Razno
APNO. CEMENT
iti ves stavbeni materijal. deske, drva in premog ima stalno, ua zaiogj po naj nižjih cenah: trgovina Krasscr, Stu denci. Kraja Petra c. 2654
ZA BIRMO
ročno torbice raznobarvne od Din 8-— naprej. Za potovanje ročne kovčeke, torbice nahrbtnike itd. v veliki izberi in nizkih cenah prip.oroča Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13. 2508
Največja mornariška parada naše dobe
LONDON. 19. maja. Jutri bo ob Temzi pred angleško kraljevsko dvojico in inozemskimi delegacijami največja mornar! ?ka parada naše dobe. Okoli 150 angleških vojnih ladij, 16 inozemskih ‘;n nešteto jaht ter motornih ladij bo defiliralo pred
kraljevsko dvojico v skupnem številu preko 300 edine. Med tujimi vojnimi lad jami se že sedaj navaja argentinska križarka kot največ ja, estonska pa kot najmanjša. Med brzinii vojnimi ladjami najmodernejše gradnje se navaja v angleških listih nemška oklopnica »Admiral Spee«.
nart, prisednika sta bila s. o. s. Kolšek in Lečnik, obtožbo je zastopal višji državni tožilec dr. Zorjan, dočim je obtoženega Kukovca branil ex offo odvetnik dr.' Danilo Stefanovič.
Incident. V neki gostilni v Pekrah je nastal v ponedeljek zvečer razburljiv ■dogodek. Neka .skupina. Avstrijcev- v kateri je bilo tudi nekaj Mariborčanov, je prepevala nemške pesmi ter ob vsako kratnem dvigu ča-še zavpila »Heil Hitler«. Nekemu železničarju pa se je zdelo to naposled vendarle preneumno. Opozoril je skupino, naj bodo vendar tihi in naj ne izzivajo. Toda kot odgovor so triu zabrusili v obraz, da ga to nič ne briga. Beseda je dala besedo in so naposled navalili na železničarja ter ga s pestmi udarili po obrazu, da je bil ves krvav. Tudi železničarjeva spremljevalka je za-dobila več udarcev po obrazu. Z zadevo se sedaj pečajo oblastva In bo epilog najbržc pred sedniki. Doslej so oblastva
ugotovila, da je bil v dotični skupini tudi neki gasilec.
V spomin »Tonetu z Gošče" ob 30 letnici njegove prerane smrti
Te dni je minilo 30 let, odkar je umrl občespoštovaui nadučitelj in slovenski pisatelj Anton Žagar v; Petrovčah, prednik že pokojnega nadučitelja Ernesta Slanca in pred nedavnim vpokojenega šolskega upravitelja g. R. Wudlerja. — Starejši Gornjesavinjijaui hranijo že danes v dobrem spominu priljubljenega učitelja, ki je kot nadučitelj na takratni 3 razrednici na Gorici pri Rečici v gornjegrajskem sro/pu razvil vse svoje mladostne sile in diiševne sposobnosti za procvit okraja ria polju kmetijstvu, zlasti pa za ru/.voj sadjarstva. Kot dober nacionalist in, izboren . učitelj širokega duševnega obzorja ni bil znan le na Qo-
TAPETNIK OSKAR WISTAN
Koroščeva ul. 4 se priporoča. Gre na dom in na deželo. 2480
Prodam____________
BRIVSKA TOALETNA
STENA
s tremi zrcali ceneno na prodaj. Frizerski salon Stojnšek Orožnova 1.0.	2657
HRANILNO KNJIŽICO
posojilnice v Konjicah za Din 9000.— prodam. Studenci, Kralja Petra c. 45, trgovina-2654
5 delna
ŠPANSKA STENA
na prodaj. Naslov v upravi lista.	2053
NOVI KROMPIR
I kg Din 4.90. Skladišče Kolodvorska ul. 1.	2652
Na proda i
MOŠKO KOLO
Din 380.—, pohištvo- Starinarna. Koroška c. 10.	2645
Sobo odda
LEPO OPREMLJENA SOBA
šolnina in zračna z razgledom na Pohorje in Kozjak, sti odda. Uporaba kopalnice. StrossmajerieVa 28. II. nadstropje. 9. vrata.	2306
Službo dobi
Sprejmem
ŠIVILJSKO POMOCNICO.
Vrazova ul. 11.	2656
Sobo išče
S 1. junijem rabim lepo opremljeno in strogo separi-rano
SOBO
z ■ vhodom iz stopnjisča. Ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Strogo separirana«. 2658
Stanovanie
SCBO KUHINJO IN KABINET
oddam s 1. junijem. Kettejeva 26.	2060
NOVO STANOVANJE
kuhinja in soba, oddam s .35-junijem. Sp. Radvanjska cesta 3-a, Nova vas. 2651
KUHINJO, SOBO
eventuelno kabinet iščem S 1. juinjem. Ponudbe na upravo pod »Čisto«.	2650
DRAŽESTNE
NOVOSTI
otroške obleke« klobučki majce dokoienice kratke nogavice ravnokar prisp e i e
2607
Gosposka ulica
C T £ M ■ 4T HS in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vašil* 9 I C Iv ■ Vs E stanovanjih uničuje
&esinsekcijski odd. Orožnova uE. 2/1*
Maribor
Jamčimo za diskretnost iti uspeh.	I-8
Pasterizirano mieiso
dostavlja dnevno na dom stalnim odjemalce^1 po Din 2'~ za liter.
I. Mariborska mlekarna
2659 nasproti glavnega kolodvora, tel. št. 21-®
llFOTO AMATERJt:;
j * Vaše filme in plošče razvijamo najhitreje in strokovno v j J
Tank in finozrnast-l:
nem razvijacu
udelava sedaj precej cenejša 1!
(»Drogerija fivan Pečar, Gosposka ulica U* 3
Oguašufte v "Veterniku”
K. O.
Sodoma in Gomora
Na cvetno nedeljo v Gospodovem letu 1809 se je zgodila usodepolna sprememba v življenju patra Angelika, najtnlajšega prebivalca kapucinskega .samostana.
Omenjenega dne je bil namreč pater Angelik poslan v Pozij, da nadomešča nenadoma obolelega domačega duhovnika. Opravil je cerkvene posle, da bi nihče bolje ne mogel, S prižnicc je grmelo in treskalo, da so se moškim ježili lasje in tla so se ženske jokaje prekrižavale. Pater Angelik je pestil moške in krtačil ženske tako, da so se po končanem opravilu vsi zbegani plazili na svoje domove.
Ampak hud je, kar se da, je hud.« Ta-
ko so priznalno šepetali moški, dočim so ženske v tihem občudovanju vzdihovale:
»Goreči so pa, goreči, kakor živ ogenj.«
Hud in goreč je bil pater Angelik, toda samo takrat, kadar je stal na prižnici, ali pa kadar je sedel v spovednici. Drugače pa je bil zelo prijazen in šaljiv, da z marsikom celo ljubezniv mož, ki se je na primer za zveličanje svoje duše veliko manj brigal, kakor za blagor svojega lelcsa. Kadar je namreč sedel zn dobro obloženo mizo in pri polnem bokalu, takrat je pozabil na ves svet ter najhitreje na svoj meniški stan in na svoje redovniške obljube.
Njegova nesreča jc bila, da ni poznal
nol e: mere ter nobene meje, prav gotova pa ni dal iz rok bokala, dokler ga ni izpraznit do zadnje kapljice.
Tako sc mu je zgodilo tudi v Poziju ua cvetno nedeljo.. V župnišču so mu postregli z izborno kapljico. Pater Angelik je pil in pil, dokler ni postal ves vrtoglav. V tem hipu je spoznata farovška služkinja, da je patru Angellku vendarle preveč postregla.
Nele, da se navsezadnje že skoraj ni več mogel vzdržati na nogah, ampak je kar naenkrat postal s pobožno in precej zaobfeno kuharico celo preprijazen. Vse je kažalo, da bi ji s svojimi rokami rad razodel svoja čustva.
»Ježeš, gospod - ali so pijani?« je plaho^ umikajoč sc vpraševala služkinja in držala roke od sebe, da bi se ji veseli pater ne mogel preveč približali.
»Kaj pijan — kdo pijan?« se je faz . gotil pater Angelik. »Pijani so kmetje, P jani so šoštarji, če pa se kdo od nas r>a ze, potem se reče: gospodarju je s‘a Zapomni si to!«	Jj
Razburjena služkinja pa ni imela Cfsa razmišljati o tem pouku patra Ang^11 ’ ampak je smuknila iz sobe ter pokl'c‘ cerkovnika, naj spravi vinjenega Pa v Angelika na voz in ga odpelje »azaJ samostan,
To pa ni bila ravno lahka stvar. Na zi je namreč stal še skoro poln boka pater Angelik se navzlic vsem cerko ^ kovini prigovarjanjem nikakor ni hotel čiti od bokala.	,	f„
Naposled sta se s cerkovnikom ve”3,{£|o le sporazumela na ta način, .da je od obeh nekoliko popustil.
(Nadaljevanje sledi^.
Izdaja kontorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratn' del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d-
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.