Bffl DOLENJSKI LIST - .:___' - . ■ . ■ ■ .■ ....._.______ •■ Večji izvoz-pogoj za povečanje gospodarske zmogljivosti države Predsednik odbora zveznega izvršnega sveta za splošna gospodarska vprašanja Boris Kraigher je na seji odborov zvezne ljudske skupščine pretekU teden obširno govoril o nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Zaradi pomembnosti teh vprašanj, od reševanja katerih je odvisen naš nadaljnji napredek, Predvsem pa izboljševanje življenjskih pogojev delovnih ljudi, objavljamo kratek izvleček iz ekspozeja. Potrebno je, da vsak pri sebi — v Podjetju, ustanovi in komuni — razčleni ih konkretizira svoj delež pri izvajanju gospo-darsko-političnih nalog sedanjega časa. moramo pojmovati kot redno gospodarsko aktivnost, kot nujnost našega gospodarstva. Za nadaljnje razvijanje proizvodnje tako v kmetijstvu kot v industriji je potrebna določena modernizacija' in zlasti določena prilagoditev notranje potrošnje. Povečanje življenjskega standarda prebivalstva mora iti v korak s spremembami v strukturi notranje potrošnje. Tovariš Kraigher je uvodoma dejal, da smo v zadnjem petletnem obdobju dosegli dinamičen gospodarski razvoj, saj je znašala povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda približno 7 odstotkov. Leta 1961 in 1962 je hila gospodarska rast počasnejša. Toda tudi ta nižja stopnja rasti gospodarstva — približno 5 odstotkov — ni biia tako majh-^ V petih letih se je povečala industrijska proizvodnja za približno 66 odstotkov. Pri tem pa ne gre za kvantitativne rezultatu . '»no precej izbolj-kvaliteto in asor-"ment proizvodov, prav ta-£P Pa osvojili -proizvodnjo Številnih novih izdelkov. p°večali smo tudi izvoz: v Preteklem petletnem obdobju se je zvečal izvoz industrijskih izdelkov za približno 82 odstotkov. To je razmeroma veliko, čeprav °i glede na proizvodne nežnosti in probleme, ki Jih moramo reševati z izvorni, lahko še bolj poveče-vau izvoz. Iz tega izhaja, v* težav, s katerimi se bo-tv^lmo- ni Predvsem na področju stopnje rasti pro-wv°dnje. Hudi problemi le Hotel Grad Otočec: lani 5600 tujih nočitev Hc>tel »Grad Otočec« je ^Preteklem letu imel ™uo nočitev tujih gostov ~ je s tem za 65 odst. Presega število tujih no-e«ev iz ieta 1961. Kot gostinsko podjetje je s tem * Sloveniji lani najbolj Povečal število tujih noči-*v- Hkrati s tem se je za * odst. povečalo tudi ste- domačih nočitev, če-?rav je bil v Sloveniji »ani opažen padec doma-c»h nočitev. . Hotel »Grad Otočec« "tia za letošnjo sezono ^enjenih že več pogodb ^a obisk tujih gostov, ^radbo obiskalo 32 sku-Pjn francoskih turistov, 5* se bodo ustavili na Poti v poreč (v vsaki fsupini bo po 35 gostov), ^r 12 skupin holandskih listov (v vsaki bo po 30 Ct0v>. ki si bodo, Jez-na konjih, ogledali bo Dolenjske. Letos t™..-113 °točcu ponovno "adiclonalni izseljeniški Pisnik, uprava hotela pa frL^L ™ obisk Qanskih turistov. so rezultat predvsem v zvečanju vseh oblik potrošnje, ki se niso prilagodile možnostim našega gospodarstva. Zaradi tega so bili ukrepi, storjeni v lanskem letu, usmerjeni predvsem v tri smeri: na uskladitev vseh oblik potrošnje z obsegom proizvodnje, na racionalizacijo investicijske potrošnje, z namenom, da bi vložena sredstva hitreje aktivirali in jih bolje izkoristili, in na bistveno povečanje izvoza. S povečanim izvozom rešujemo dva temeljna problema, s katerima smo se spopadli lani: problem primanjkljaja v plačilni bilanci in ustvarjanje večjih možnosti za plasma proizvodov na tuja tržišča. • Izvoz in notranje tržišče Izvoz je znašal lani približno 37 dolarjev na prebivalca, kar je gotovo velik uspeh, čeprav je to še zmeraj nizka stopnja, če jo primerjamo s stopnjo, doseženo v nekaterih dragih državah. Zavedati se je treba, da vprašanje izvoza ni povezano samo s problemom primanjkljaja v plačilni bilanci. Večji izvoz — to pomeni ustvarjati pogoj za nadaljnje zvečanje proizvodnje in za povečanje gospodarskega potenciala naše države. Z izvozom ustvarjamo tudi pogoje za urejanje odnosov na notranjem trgu. Takšna smer pa zahteva bistvene spremembe v naši proizvodnji — njeno modernizacijo. Bojevati se je treba proti pojmovanjem, češ da v izvozu ne moremo doseči večjih rezultatov ali pa, da je izvoz poseben uspeh, za katerega j ž potrebno posebno priznanje skupnosti v obliki subvencije. Izvoz @ Pri investiranju uvesti načela gospodarjenja Investicije, ki ne bodo pomenile rentabilnega vlaganja za širšo skupnost, so lahko samo izjemne. Sicer pa je tudi na tem področju treba uvesti načela rentabilnosti in dobrega gospodarjenja. Zaostriti je treba materialno odgovornost za tistega, ki je sredstva nerentabilno vložil. Osnovni kriterij za rentabilnost investiranja mora biti povečanje družbenega produkta. Vsa minula leta opozarjajo na to, da smo pri tem delali dosti napak, neodvisno od tega, ali so investicijske odločitve sprejemali centralizirano ali decentralizirano, plansko ali mimo plana.' Čimprej je (Nadaljevanje na 2. str.) Tovariš Tito v Sloveniji » Tovariš Tito je bil te dni gost v Sloveniji. V nedeljo je z zanimanjem spremljal smuške polete v okviru XIII. planiških smuških' poletov. V ponedeljek je obiskal tovarno aluminija v Kidričevem, ustavil pa se je tudi v Ptuju, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. I Letošnja proslava 20. oblet- ( niče Kočevskega zbora Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije j§ 1 je pred kratkim imenoval odbor za proslavo 20. 5 1 obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda 1 jj v Kočevju. Prejšnji četrtek je bila prva seja tega g 1 odbora, na kateri so razpravljali o programu, vse- § I bini in organizacijskih pripravah za proslavo. V i iS načelu so sprejeli sklep, da naj bi proslavili dvaj- f§ 1 setletnico prvega zasedanja zbora slovenskih odpo- B p slancev,v ki predstavlja rojstvo slovenskega parla- g I mentarnega življenja, v Ljubljani in v Kočevju. V |§ S Ljubljani bi proslavili obletnico zbora 3. oktobra z jj jj otvoritvijo razstave dokumentov in gradiva o ko- jj §j čevskem zboru ter o delovanju SNOS med narodno- 1 J g osvobodilno borbo. V ljudski skupščini LRS pa bi J 1 se s slavnostno sejo spomnili te obletnice. 5. in 6. 9 ■ oktobra pa bi bile proslave v Kočevju, in sicer . I ] prvi dan naj bi bila slavnostna akademija v sošico- J jj vem domu, naslednji dan pa slavnostno zborovanje | 1 na trgu v Kočevju. Po zborovanju namerava prire- §§ jj ditelj organizirati razne kulturne, športne in zabavne jj jj prireditve. Člani odbora so se tudi dogovorili, da g 1 naj bi v času pred proslavo časopisno-založniška j jj -podjetja izdala razne publikacije v zvezi s to g j proslavo. mmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmmm Pred republiško dramsko revijo 53. seja zbora pro izvajalcev 0L0 Celje Predsednik OLO Celje tov. Miran Cvenk je sklical 53. sejo zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Celje, ki bo jutri, 29. marca, ob 9. uri v dvorani OLO v Celju, Trg svobode 9. Na dnevnem redu je poročilo o higiensko-tehničnem, zdravstvenem in delovnopravnem varstvu delavcev na območju celjskega okraja, poročilo o strokovnem izobraževanju v gospodarskih in drugih organizacijah na področju okraja in razno. Danes: program razvoja občine Trebnje za 1963 Predsednik ObLO Trebnje tov. Ciril Bukovec je sklical za danes 29. skupno sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora, na kateri bodo obravnavali predlog programa o razvoju trebanjske občine za leto 1963 in predlog občinskega proračuna. Na vrsti je tudi več predlogov o drugih odlokih, premoženjsko-pravnih zadev, jamstev, volitev in imenovanj. Pripravljalni odbor za letošnjo republiško dramsko revijo, ki bo od 20. do 25. maja v Novem mestu, je imel pred dnevi že drugo sejo. V odboru delajo izkušeni organizatorji občinskega sveta Svobod iz Novega mesta, okrajne zveze Svobod Ljubljana in člani Svobode Dušan Jereb, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo letošnja revija uspela vsaj tako dobro, kot je lanska. Po dosedanjih podatkih bo konec maja gostovalo v Novem mestu deset najboljših amaterskih družin iz Slovenije, in vse kaže, da bo poslej prav Novo mesto ostalo sedež republiške dramske revije. Seveda je to stvar samega NOvega mesta; končna pobuda za stalne republiške dramske revije mora priti od nas, obiskovalcev in delovnih kolektivov. Novo mesto bo na ta način vsako leto najceneje dobilo deset aH osem najkvalitetnejših amaterskih predstav, vmes pa tudi nastop kakega poklicnega gledališča. Ljudskemu odboru, svetu Svobod in sindikalnim podružnicam spričo tega res ne bi smelo biti vseeno, kako bo pripravljalni odbor reševal materialno plat revije. Del stroškov odpade tudi na mesto kot prireditelja. Zato ni slab predlog, da bi za stalno republiško dramsko revijo ustanovili v Novem mestu poseben sklad. Delovni kolektivi so letos pokazali precej volje, da finančno podpro organizatorje revije. Zato je pripravljalni odbor sklepa tudi o predlogu, da bi na odru Doma JLA za člane delovnih kolektivov ^gostujoče dramske družine še posebej prirejale svoje nastope, saj se spominjamo, da lani mnogi meščani niso mogli do vstopnic, ker so bile v hipu razprodane. Ce bo dovolj prijav za take posebne nastope, bi lahko delovni kolektivi dobili zaključne predstave. Tudi letos bodo ljubitelji gledališča imeli na voljo abonma; v predprodaji bodo lahko kupili vstopnice za vse po- poldanske ali večerne predstave v dvorani ali na galeriji), o čemer bodo pravočasno obveščeni tudi prek našega tednika. Prav tako bodo gostom na voljo vodiči po Novem mestu, organizatorji pa bodo letos poskrbeli tudi za oddih in zabavo nastopajočih dramskih družin. Da se nove republiške dramske revije konec maja že zdaj veselijo vsi Novomeščani, ni treba poso-bej poudarjati; njen lanski izredni uspeh nam je še vsem živo v spominu! 1 Klub SZDL v Kostanjevici na Krki V soboto popoldne so v Kostanjevici na Krki ob navzočnosti domačinov in predsednika ObO SZDL tov. Lojzeta štiha iz Krškega slovesno odprli klubski prostor krajevne organizacije Socialistične zveze. V Domu kulture (v pritličju, levo) je goste in domačine pozdravil predsed- VREME OD 28. III. DO 7. IV. 1963 Nekako do 4. aprila nestalno vreme s pogostnimi padavinami, zlasti v začetku aprila, ko hkrati pričakujemo ponovno ohladitev. Po 4. aprilu Izboljšanje. nik KO SZDL tov. Miha Burja, ki je med drugim poudaril, da moramo razen dela razvijati tudi družbeno življenje delovnih ljudi, pa naj bodo delavci, kmetje ali javni uslužbenci. O takem prostoru, je nadaljeval tov. Burja, smo sanjali že vrsto let, vendar za to nikoli ni bilo sredstev. Ob ukinitvi bivšega okraja Novo mesto pa je OO SZDL Novo mesto podelil krajevni organizaciji 150.000 dinarjev, tako da je bilo mogoče misliti na opremo klubskih prostorov. Pri tem so pomagali tudi gozdna uprava, trgovsko in kleparsko podjetje, družini lovcev in ribičev, Zveza borcev, invalidi, upokojenci, DLT, Rdeči križ in kolektiv domače restavracije. Tudi posamezniki so prispevali 10.000 din;'zdaj je v klubski sobi televizijski sprejemnik, šah, dnevno časopisje, revije in razne publikacije, poskrbeli pa bodo tudi še za radijski sprejemnik. V novem klubskem prostoru bodo poslej Kostanjevičanl lahko posedali ob televizijskem sporedu, tu bodo različni pogovori in izmenjave mnenj, tu bo skratka priložnost za družbeno življenje, ki se doslej prav zaradi pomanjkanja prostora ni moglo raz-živeti. K lepi pridobitvi lahko članom SZDL v Kostanjevici samo čestitamo! IZGRADNJA REVMATOL0ŠKEGA CENTRA Te dni so v Dolenjskih Toplicah začeli nadzidavati kopališke prostore termalnega zdravilišča. Popravili bodo tudi streho in uredili filter. Dela bodo veljala 72 milijonov dinarjev, kar je del investicij od 666 milijonov dinarjev, ki jih bodo vložili v izgradnjo revmatološkega centra v tem kraju. Center bodo predvidoma dogradili v dveh letih, toda le pod pogojem, da bodo dobili vsa sredstva. Investicije predstavlja 50 odstotkov sredstev, ki naj bi jih dala gospodarska banka, 25 odstotkov bi dobili od investicijskega sklada OLO, 15,24 odst. bi prispeval občinski investicijski sklad, 9,76 odst, pa bi dalo zdravilišče samo. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED r Večji izvoz (Nadaljevanje s 1. str.) treba organizirati stalno investicijsko konjunkturno službo, ki bi spremljala gibanja investicijske potrošnje in dajala vsem zainteresiranim činiteljem potrebna obvestila, da bi lahko odgovorno sprejemali investicijske odločitve. % Razvoj nerazvitih področij je predvsem tudi ekonomsko vprašanje Nadaljnje razvijanje ne zadosti razvitih področij . je eden izmed temeljnih problemov našega nadaljnjega gospodarskega razvoja. To vprašanje se nikp.-kor ne zastavlja kot nekakšno moralno-politično vprašanje, temveč kot ekonomsko vprašanje, ki je pomembno za nadaljnji razvoj celotnega jugoslovanskega gospodarstva. Tukaj so velike možnosti za razširitev trga, za boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, surovinskih virov, za boljše izkoriščanje razpoložljive delovne sile itd. To vprašanje je v tesni zvezi z modernizacijo naše proizvodnje, usposabljanjem te proizvodnje za izvoz in razširjanjem možnosti za plasma blaga na notranjem trgu. Ne smemo si delati utvare, da z izvozom rešujemo vse. Opraviti imamo tudi s problemi boljše organizacije tehnične opremljenosti notranjega trga za odvijanje hitrejšega blagovnega prometa. Zaostajanje prevoza — zlasti železniškega — povzroča velike težave. Od njegove modernizacije je v veliki meri odvisen nadaljnji gospodarski razvoj. % Problemov akumulacije ne moremo reševati z zvišanjem cen Eden najvažnejših tekočih problemov je zagotoviti stabilnost trga in sedanje ravni cen. V sedanjem obdobju nikakor ne bi smel dovoliti, da pride do nekontroliranega zviševanja cen posameznih proizvodov. Družbena kontrola cen v času. ko se vsa indu- strija bori s težavami v prodaji svojih izdelkov, je umestna in nujna, če bi dopustili, da bi posamezna podjetja reševala problem otežkočene prodaje z zviševanjem cen, ne pa z njihovim zniževanjem in prila-gojevanjem - proizvodnje, kakovosti in izbire svojih proizvodov potrebam in možnostim trga, bi s tem nujno zavirali tempo proizvodnje. Z zviševanjem cen ni mogoče urejati problemov akumulacije in problema forsiranja skladov v gospodarskih organizacijah, ker to koristi samo začasno, dostikrat na račun skupnosti. Tovariš Kraigher je označil nihanja v proizvodnji kot neutemeljena. To, da se proizvodnja januarja in februarja skoraj redno giblje za 7—9 odstotkov pod povprečno mesečno proizvodnjo prejšnjega leta, je anomalija, ki jo je treba posebej proučiti in jo odstraniti. Problemi, ki nas čakajo, ne dopuščajo nobenega samozadovoljstva in nobenega popuščanja. Mobilizacija zavestnih socialističnih sil pri reševanju teh problemov mora biti stalen, ne samo kampanjski in začasen činitelj v boju za napredek in proti negotovosti, nezaupanju v možnosti našega gospodarskega razvoja, hkrati pa moramo spodbujati kritiko napak, ki jih delamo v gospodarskem življenju. AKTIVNE PRIPRAVE NA VOLITVE « Izvršni odbor GO SZDL Slovenije je nedolgo tega razpravljal o nadaljnji aktivnosti organizacij Socialistične zveze po sprejetju ustave in v pripravah na volitve. Menil je, da mora predvolilna aktivnost pospešiti uveljavljanje ustavnih načel v praksi. Predvolilna zborovanja in sestanki naj imajo delovni značaj. Hkrati z obravnavanjem aktualnih nalog je treba oceniti tudi dosedanje družbene in ekonomske dosežke. V vsako hišo DOLENJSKI UST! Brezsmiselno tekmovanje v atomskem oboroževanju se nadaljuje in v to noro dirko se vedno bolj vključuje doslej uradno Se nepriznana članica ekskluzivnega »jedrskega kluba« de Gaullova Francija. V Ženevi, kjer se nadaljujejo brezplodni razgovori o prekinitvi jedrskih poskusov, je še vedno prazen stol, na katerem bi moral sedeti francoski predstavnik. Zadnja jedrska eksplozija v Sahari, ki so jo opravili pod zemljo, je imela prav tako moč kot tista, ki je tik pred koncem druge svetovne vojne porušila Hirošimo. To je bil doslej po vrsti peti francoski atomski poskus. Ob četrtem (25. aprila 1961) je bilo uradno rečeno, da so s tem končali program atomskih eksplozij v zraku. " Toda kot vidimo Francija s svojim jedrskim programom atomskih eksplozij nadaljuje in troši nove milijarde za izgradnjo francoske jedrske sile, ki nima nobenega »smisla«, kot so ugotovili nekateri strokovnjaki. Peta francoska jedrska bomba je eksplodirala na obletnico podpisa evianskih sporazumov, kar je povzročilo še posebno ostre reakcije v Alžiriji. Ben Bela je v svojem govoru v ljudski skupščini poudaril, da so jedrski poskusi na alžirskih tleh nezdružljivi z alžirsko neodvisnostjo ter zahteval pogajanja za revizijo vojaških sporazumov s Francijo, da bi onemogočil v prihodnje francoske jedrske poskuse na alžirskih tleh. Francosko ravnanje pa je tudi v nasprotju z resolucijo OZN, Id določa prekinitev jedrskih poskusov od 1. januarja letos dalje. Sicer pa — je napisala »Pravda« — so dale slab zgled ZDA, ki so letos nadaljevale z jedrskimi eksplozijami pod zemljo. Toda kot vse kaže, so v Parizu postali gluhi za ostre proteste iz Afrike in drugih krajev sveta; francoski obrambni minister je izzivalno izjavil, da bo Francija nadaljevala z je- hodni Nemčiji, V francoskih premogovnikih je še vedno tišina, rudarji, ki so začeli stavkati 1. marca, še vedno vztrajajo, če tudi jim že primanjkuje sredstev. Med drugimi so jim priskočili na pomoč belgijski rudarji in jim poslali več kamionov hrane. Pogajanja so se razbila, ker rudarji niso mogli privoliti, kar jim je ponudila francoska vlada. Stavka francoskih rudarjev je pri- Francoska A bomba drskimi poskusi v Sahari ali kje drugje »dokler bo to potrebno ....« Francija, ki se je odločila, da bo zgradila lastno jedrsko silo se zato ne zanima za multilateralno jedrsko silo Atlantskega pakta. Pravijo, da francoski predstavnik med razpravo o tem vprašanju na zasedanju Atlantskega pakta v Parizu sploh ni sodeloval. Značilno pa je, da se z ameriško zamislijo o multilateralni jedrski sili NATO strinja Bonn, kar je ob svojem obisku v VVashingtonu potrdil von Brentano, ki je izrazil željo Bonna, da bi Zahodna Nemčija sodelovala v jedrski oborožitvi Atlantskega pakta. Hkrati pa se je von Brentano razgovarjal v zvezi s pripravami za Kennedvjcv obisk Za- šla sedaj v odločimo obdobje. Ker doslej še ni moglo priti do razpleta z razgovori, grozi resna nevarnost' novih zaostritev. Francoski minister za informacije, ki je pozval rudarje preko televizije, naj se vrnejo na delo, je poudaril, da bi nadaljevanje stavke spravilo državo v nevarnost, gospodarskega kaosa. Rudarji so odločeni nadaljevati stavko, dokler ne ugodijo njihovim zahtevam po U* odstotnem zvišanju mezd. Do zaostritev je prišlo tudi v Londonu, kjer je v torek približno 7000 ljudi demonstriralo proti brezposelnosti, ki je vedno bolj akutna v Veliki Britaniji. Februarja letos je bilo 930.000 brezposelnih, kar je največ od leta 1940. Še o Agroservisu Ker je izjava tov. Lojzeta Vučanjka delno naslovljena naravnost name in mojega soproga, se mi zdi potrebno, da javnost izve še nekaj stvari. Omeniti namreč moram, da meni ni nič znanega o tožbi proti meni, in če nisem tožena, tudi ne morem biti obsojena na plačalo kakršne iKOli škode. Ravno tako tudi moj soprog rti bil obsojen na plačevanje škode, ki naj bi jo povzročil »Agroservisu«. Čudim se, kakšni razlogi ženejo tov. Lojzeta Vučanjka, da tako neodgovorno obvešča javnost. Res je, da sva imela jaz in moj soprog pogodbo z »Agroservisom«, ki pa jo je on kršil in so na sestanku na občini Brežice celotno mojo pogodbo razveljavili in pismeno izjavili, da poslej ni- mamo nikakršnih obveznosti več med seboj. Dalje je res, da je bil »Agroservis« s pripravami za proizvodnjo namakalnih naprav pri kraju. Uspele prototipe smo izdelali, v tovarni emajlirane posode v Celju in v Jugovinilu, Kaštel Sučurac. Dalje je »Agroservis« imel tudi pogodbo o prodaji namakalnih naprav ža tri leta vnaprej, in to letno za pribl. 300,000.000 din.. .. Res je, da. so še leto dni potem, ko so razdrli pogodbo o sodelovanju z- menoj, na vse načine poizkušali kompletirati cevi za namakalne naprave mimo mojega patenta, vendar jim to ni uspelo. Dalje je res, da je razlog razhoda v tem, ker se »Agroservis« nii držal pogodbe, v kateri je bilo jasno rečeno, da se za to dejavnost mora izboljšati kadrovska struktura podjetja. »Agroservis« je imel možnost za rešitev tega vprašanja, vendar ga ni realiziral. Kot torej vse kaže, »Agroservis« kasneje ni imel uspeha na tem področju in bi sedaj tov. Vučanjk rad s takimi in podobnimi izjavami prikril resnico. Pri vsem tem pa je največji nesmisel to, ko izjavlja, da patentirane sklopke ne odgovarjajo namenu in da tudi cevi ne vzdrži jo zadostnega pritiska. Treba je namreč vedeti, da so bile javne demonstracije navedenih namakalnih naprav izvedene v Splitu in Brežicah, a vse to, preden so bile-sklenjene pogodbe z »Agroservisom«. Po podpisu pogodbe pa so bile cevi in kompletna namakalna naprava razstavljene na zagrebškem velesejmtr. Tako so se torej razvijale stvari v »Agroservisu«, Jn. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED mnenja sem, da bi bilo bolje, ko bi »Agroservis« o tem obveščal javnost, ne pa se zatekal k izmišljotinam. Inž. Vera MoretU-Kralj NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! Cvet: lapuha (300 din)i malih ajarjetio. (350 .din)-črnega trna (450 din), ga (400 din). Korenine: bodeče neže kompave (250 din), sladkih koreninic (200 din), troben-tice (150 din), regrata, samo rumenega (150 din), repinca (80). Mit Lubje: češminovih korenin (420 din). Pohitite z nabiranjem l*-ptihovega cveta! Cene in navodila za nabiranje dobite pri vaši zadrugi ali naravnost pri GOSADU, skladišče Novo mesto, Slakova ul. 8. £ Ustavna komisija naše republike je odobrila načrt ustave, ki ji ga je predložila redakcijska komisija, s tem da je rešila še nekatera odprta vprašanja in dala vrsto redakcijskih pripomb. Pooblastila je redakcijsko komisijo, da pripravi dokončni tekst, ki bo poslan skupščini ob koncu marca ali prve dni aprila. Ustavna komisija bo imela še eno sejo, na kateri bo odobrila dokončni tekst zakonov "o izvajanju ustave. Na seji ustavne komisije je predsednik Miha Marinko ugodno ocenil široko javno razpravo o ustavnem osnutku, ki je potekala v demokratičnem duhu in v kateri se je večina občanov izrekla za predlagana ustavna načela. Sedanji načrt ustave se v marsičem razlikuje od prvega osnutka. Spremembe so rezultat usklajevanja z novim načrtom zvezne ustave in širše razprave, v kateri so prispevali občani veliko število predlogov. I.e-ti so najrazličnejših kategorij: v glavnem s težnjo še bolje definirati in nadalje utrditi ter krepiti samoupravljanje. Bili so tudi predlogi, ki so hoteli zavarovati lastne osebne pravice. Kolikor so hoteli zavarovati osebne pravice pred razvojem naše družbene ureditve, seveda niso mogli biti upoštevani. V načrtu ustave je tudi določba o dovoljenem maksimumu obdelovalne zemlje, ki daje formulaciji večjo gotovost za individualne kmetijske proizvajalec. Nekateri predlogi so težili k absolutiziranju samoupravljanja in zapiranju delovnih organizacij vase, drugi spet pa so bili usmerjeni nazaj k administrativnemu sistemu. Niti prvi niti drugi niso bili upoštevani, ker niso v skladu s temeljnimi načeli ustavne ureditve, za katera se je izrekla ogromna večina delovnih ljudi. £ Teden dni so zasedali odbori obeh zborov Zvezne ljudske skupščine ter razpravljali o poročilu Zveznega izvršnega sveta in o številnih zakonskih osnutkih. Zaradi obširnnsti gradiva je seveda nemogoče, da bi povzeli najvažnejše ugotovitve, zato se bomo omejili samo na nekatere izmed njih. Odbor za gospodarstvo zveznega zbora: Pospešiti jc treba integracijske procese. Načela glede združevanja sprejemajo vsi, brž ko pa je treba sprejeti konkretne ukrepe, se zatakne. Neposredni proizvajalci bi morali tudi v svojih osebnih dohodkih občutiti pozitivne vplive dobrih integracijskih procesov. Odbor za gospodarstvo zbora proizvajalcev: Ugodno jc treba oceniti napore zveznih organov za stabilizacijo trga In cen. Zavodi za cene bodo letos organizacijsko urejeni, kar bo omogočilo, da bodo dosegali še večje uspehe. NAČRT USTAVE SRS 00 V KRATKEM PREDLOŽEN SKUPŠČINI Odbor za zdravstvo in socialno politiko: Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih pomeni nadaljnji korak k zboljšanju materialnega položaja predvsem invalidov z večjim odstotkom nesposobnosti za delo. Z osnutkom zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetovalcev bo zdravstveno zavarovanje le-teh postavljeno na isto osnovo kot delavsko zavarovanje. Odbor za organizacijo oblasti in uprave: Upadanje kaznivih dejanj je dokaz progresivnega razvoja družbe. Advokaturo jc treba vključiti v sistem samoupravnih služb. Odbor zveznega zbora za prosveto: Jugosla- vija je po številu študentov na vrhu svetovne lestvice. Sredstva za izobraževanje so v primeri z letom 1958 narasla za 176 odstotkov. Do konca 1965. leta jc treba zajeti vse otroke z osnovnim šolstvom. * 0 V ponedeljek se je sestala tudi Zvezna ljudska skupščina, ki ji bo prihodnji mesec potekel mandat. Z razpravo v skupščinskih odborih in na zasedanju skupščine, kjer so razpravljali o poročilu Zveznega izvršnega sveta, so dobili vlada in zvezni organi polno podporo za svoje delo v minulem obdobju. Politika, ki jo je izvajal ZIS v petletnem obdobju, je bila plodna in uspešna. Skupščina je sprejela 20 zakonskih predlogov, izmed katerih bomo omenili samo dva: zakon o samostojnih obrtnih delavnicah in zakon o elektrogospodarskih organizacijah. V obrazložitvi novega predpisa o privatnem obrtništvu je bilo rečeno, da je treba storiti vse za hitrejši razvoj družbenega sektorja obrti. Ukrepi proti zasebni obrti ne smejo iti dije od preprečevanja kapitalističnih teženj in špekulacije na račun potrošnika. Privatnemu obrtništvu jc treba omogočiti povezovanje s" socialističnim sektorjem, ne pa ga zastraševati z administrativnimi ukrep), ki so privedli do množičnega odjavljanja obrti. Razmerje med ogromnimi potrebami in omejenimi materialnimi pogoji družbenega sektorja obrti ne dopuščajo popolne ukinitve dopolnilnega dela. Zakon tudi omogoča ustanavljanje skupnih obrtnih delavnic — brez dopolnilnega dela — z združenimi sredstvi zasebnih obrtnikov. — Zakon o elektrogospodarskih organizacijah pomeni korak naprej v ustvarjanju ekonomskih pogojev za racionalno gospodarjenje v elektrogospodarstvu. Pri elektrogospodarskih skupnostih bodo obstajali skupni skladi, v katere se bodo stekali prispevki Iz amortizacije elektrogospodarskih organizacij. JMATKE, { IZ RAZNIH STRAN IJ ■ Predsednik Mehike Lop« M»-teos jo prispel v torek v Pariz« kjer Je imel politične razgovor« s predsednikom de Gaullom. Mehiški predsednik bo ostal tri dni na uradnem obisku v Franciji. I* I Pariza, bo odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo. ■ V Zahodni Nemčiji je veliko zanimanje za letovanje v Jugos'«' viji ter Je pričakovati, da bo število zahodnonemških turistov letos naraslo. Nekatere turistične agencije so rezervirale 100 % več sob kot lani Med pripravami velik«1 turističnih agencij na letošnjo tu- . ristično sezono v Zahodni Nemčiji so imeli v več mestih sestanke z novinarji, na katerih so JjJ* goslovanskl predstavniki seznanil' nemško novinarje o novih turističnih objektih in sploh pogoj'8 za letovanje v ,'ugosiaviji. ■ Policija v Istanbulu je sprejela izredne varnostno ukrep0' da bi preprečila novo nerede »J demonstracijo proti desnlčars*1 Stranki pravice, ki Je prisili'* vlado, da Jc izpustila Iz zapor« bivšega predsednika Bajarta v spopadih med policijo in demonstranti je bilo nekaj ranjenih. ■ V Sovjetski zvezi se mudi Jugoslovanska sindikalna delegacij«' k! Jo vodi predsednik sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovie-Med drugim so sovjetski Pre~i stavniki seznanili Jugoslovane*" delegacijo z metodolgljo planiran)" v Sovjetski zvezi Jugoslovans"* delegacija si Je Je ogledala v*? tovarn in med drugim tudi g'80' bišče hidrocentrale pri Bratsku. Kako bo z umetnimi gnojili? Sekretar IS za kmetijstvo ta gozdarstvo Rudi Cačino-vič je na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS dal naslednjo informacijo o problemu oskrbe našega kmetijstva z umetnimi gnojili: Naša trgovska podjetja (Agrotehnika v Ljubljani, Semena v Mariboru in poslovno združenje kmetijskih Proizvajalcev v Murski So-Dpti) so sklenila s poslovnim združenjem jugoslovanskih proizvajalcev umetnih Knojil »Agronomijo« v Beo-Sradu za leto 1963 pogodbo * 134.000 ton umetnih gnojil. Dobava umetnih gnojil * v prvih dveh mesecih letošnjega leta močno zaostajala za naročili, saj je bilo realiziranih' samo okrog 43 0l,st. naročil. Kot vzrok za zaostajanje v dobavi gnojil navajajo: domača industrija zaradi vremenskih razmer in drugih težav ni v celoti izkoriščala svojih kapacitet, zato ni da-i81« predvidenih količin; Uvoz gnojil je bil zaradi pomanjkanja deviz nekoliko 2mžan, pogodbe za uvoz Snoju niso bile pravočasno sklenjene, predvsem zaradi yelikega nakupa gnojil nekaterih drugih držav; stalno Pomanjkanje prevoznih sred-stev je otežkočalo redno dostavo gnojil potrošnikom, predvsem pa dostavo nekaterih surovin (superf ostat, amonsulfat itd.) našim tovarnam za izdelavo gnojil. p°teg teh vzrokov so bili P°vod za zavlačevanje dobav Se nekateri sporazumi med Posameznimi tovarnami. 15. ^arca je bilo pri gospodar-fl zbornici posvetovanje 8'ede gnojil in na njem so ugotovili takšno trenutno stanje: Zaostanek dobav superf o-i,*la " celjske Cinkarne in iS?. * *n»4»l 1665 ton; ta m^'lna bo dobavljena v in • eeljske tSnkarne I 11 Uvoza; v marcu in aprl-ta celjska Cinkarna red-n° dobavljala vse količine Pu Pogodbah, t. j. 4.120 ton. likvidacijska komisija RUDNIKA KRMELJ r»zPisuje LICITACIJO STANOVANJSKIH °edeljo, 7. aprila 1903, u 9- Uri dopoldne na Pravi v KRMEUU. ^idacijska komisija r"dnika KRMEU tako da tega gnojila ne bo primanjkovalo. Tomasove žlindre (iz uvoza) dobi Slovenija celotno uvoženo količino, t. j. 20 tisoč ton: uvoznik »Agrotehnika« bo dobavljala mesečno po 3.000 ton, prva pošiljka v marcu pa se je nekoliko zakasnila. Tudi dobava kalijeve soli iz uvoza se je nekoliko zakasnila, vendar pa ni priča-. kovati nobenih posebnih problemov glede naročenih količin. Zaostanek dobav nitrofoskala, ki ga proizvajajo Ruše, znaša za januar in februar 2.000 ton. za marec pa 8.000 ton. Do konca marca bo tovarna dobavila 5.500 ton, ostanek 4.500 ton pa naj bi dobavila v aprilu. V istem mesecu pa bi tovarna morala proizvesti tudi aprilski kontigent 7.000 ton. Ruška tovarna ima že kupljene surovine za izdelavo nitrofoskala, ima pa težave s prevozi, posebno amonsul-fata iz Splita; vendar pa v tovarni zagotavljajo, da bodo skušali svoje obveznosti v celoti izpolniti. Zaostanek pošiljk nitromonkala (dobava iz uvoza) znaša za januar in februar «000 top. Ta količina bo dobavljena do konca marca; za marec in april je naročeno 22.000 ton nitromonkala, Agrohemi-ja pa zagotavlja kupcem 70 odstotkov te količine, to je 15.400 ton. Primanjkljaj 6600 ton bi krili z uvozom mešanega gnojila, ki ga bo po zagotovilu zveznega sekretariata dobila naša republika 10.000 do 11.000 ton; tako bi lahko krili tudi morebitni primanjkljaj nitrofoskala, ki bi lahko nastal zaradi težav pri prevozih, ki jih ima ruška tovarna. »Ce bodo dobave potekale tako, bo za spomladansko setev zagotovljena vsa do sedaj naročena količina gnojil, v najslabšem primeru pa 10 do 15 odstotkov manj. Tako bi letos na pomlad porabili okrog 80.000 ton umetnih gnojil, to pa je količina, ki je še predlansko leto predstavljala skoraj celotno porabo v Sloveniji. K informaciji pripominjam — je dejal tov. Cačinovič — da je vse to odvisno od tega, ali bodo vsi, ki so zadolženi za ta problem, res izpolnili svoje obveznosti; precej pa je odvisno tudi od vprašanja prevoza, kajti pomanjkanje prevoznega parka je zaradi drugih naročil oziroma drugega uvoza iz inozemstva zelo občutno, in bo treba skupaj z železnico storiti vse, da bodo potrebni vagoni pravočasno na razpolago. Nov daljnovod Novo mesto-Kočevje Kočevsko dobiva premalo električne energije. Daljnovod Kleče—Grosuplje—Kočevje že dolgo ne zadošča več naraščajočim potrebam občin Kočevje in Ribnica na Dol., saj porabijo gospodarske organi- • zacije in zasebniki na tem področju iz leta v leto več elektrike. Zaradi tega bodo letos začeli graditi nov^HO-kV daljnovod Novo mesto—Kočevje, ki bo izročen v uporabo do srede prihodnjega leta. Najprej bo napajal Kočevje s 35 kV, po letu 19(>3 pa verjetno že s 110 kV. Gradbena dela bodo veljala v prvem delu 120 milijonov dinarjev, 66 milijonov pa bodo dali za žice^ izolatorje in vodnike. Delo financirajo ELEK-TRO Kočevje, ObLO, OLO in poslovno združenje DES. Za dopuste: regres ali dotacija? V preteklih letih je precejšnje število delovnih kolektivov in sindikalnih podružnic ustanovilo svoje počitniške domove ria obmorski obali ali v planinah. Na ta način so skušali članom kolektivov omogočiti cenen dopust. Te počitniške ustanove pa povzročajo pri obračunih delovnim kolektivom in sindikalnim podružnicam kopico nevšečnosti. Za njihovo vzdrževanje uporabljajo več načinov. Nekateri kolektivi dodeljujejo svojim počitniškim domovom dotacije. V tem primeru ni treba odvesti dodatnih dajatev; to je dobra plat, slabost pa je v tem. da si vodstvo doma, ki prejema dotacijo, navadno ne prizadeva dovolj k izboljšanju in mu je vseeno, koliko ljudi bo v domu preživelo dopust. Dotacija namreč pokrije tudi morebitno izgubo. Nekateri kolektivi in sindikalne podružnice pa plačujejo regres posameznikom, ki v teh domovih preživljajo dopust. Bančni organi vztrajajo, da je regres oblika osebnega dohodka in da je treba od plačanega regresa odvesti enake dajatve kot od osebnih dohodkov. To pomeni, da plačujejo kolektivi, ki dajejo regrese, še enkrat več, kot bi sicer. Slišati je upravičene trditve, da regres ni pravičen, ker so ga deležni samo tisti, ki prežive dopust v lastnem počitniškem do- mu, sredstva zanj pa je prispeval ves kolektiv. Do regresa za dopust so torej upravičeni vsi člani kolektiva, tako tisti, ki preživijo dopust v lastnem domu, kakor oni, ki ga preživijo drugod. Tu pa spet nastaja . vprašanje: na osnovi kakšnih dokumentov izplačevati članom kolektiva pripadajoči znesek regresa? Brez dvoma so do regresa upravičeni samo tisti, ki so dopust preživeli izven stalnega bivališča. Precejšen del naših delavcev pa je vajen preživljati dopust doma na kmetih. Vse kaže, Zaradi pomankanja sredstev ne bo seminarja Občinski sindikalni svet v Novem mestu je nameraval letos konec marca ali v začetku a.prila prirediti enetedemiki sem'ftar za člane novoizvoljenih izvršnih cdborov siindikalnih podružnic. Za seniinair, kaiterega bi se udeležilo približno 40 ljudi, bi bilo treba cdšleti okoli 600 tatoč dinarjev. Občinski sfnd^adni svet bo rraepolegal letos z okoli •i milijoni tastniiib sred.-itev in 1 miMJoncim 800 tisoč dinarjev dotacije, cbojc skupaj pa je za izobraževanje, žiil, premalo. Zato bo letošnji seminar odpadel. da bo najbolje izplačevati regres le tistim, ki bodo predložili račune gostinskih in turističnih podjetij ter počitniških domov. Dopust doma na vasi pa je, kot vemo, že tafvo deležen »družinskega« regresa ... Problem dotacij in regresov za dopuste je že tako boleč, da se ga bo treba resno lotiti. Na koncu naj dodamo še to, da bodo kolektivi, ki že imajo svoje počitniške domove, triorali bolj skrbeti za gradnjo športnih naprav ob njih, ker je dopust, preživet zgolj ob kvar-tanju in gašenju žeje, prav zares dolgočasen. 26 ton pšenice proti 1100 kg Kmetijska zadruga Zasavje v Sevnici je lani prodala okoli 26 ton pšenice, pridelane na svojih kmetijskih obratih; cd zasebnih kmetov pa je lani odkupila le 1100 kg pšenice. Ker je pogodbena proizvodnja žitaric zvezana z velikimi stroški (strokovna služba, umetna gnojila, zaščitna sredstva, semenska služba, strojne usluge), njena trž-neft pa je, kot vidimo, neopazna, bo treba v zasebnem sektorju resno nečeli problem tržnosti proizvodnje. Zamujanje in izgubljanje poštnih pošiljk ke se^ "»»tovljene pošilj-deieij ^mrefi usmerjajo v od-nih. tvJt Padale že v sprejem-v pfgT*" zaradi česar pridejo Pojili^ Pravočasno, druge Wsm * P« dobi oddelek za tovi_ da ' ln preclen to US°-0-ai je Bre Pošiljka v preže j2o "aslovnik za tisti dan di teea fUl svoj Pr«ial. Zara-Iji tak-5?. nu-lno, <*" Pošiljate-Pišejoi tI?. poSuJk vcdno na" koveBa Stei'ilko naslovni-naslovniLrcd,ala- Po&ilJl« *» Je «u*no A imajo prodal-00 naslavljati takole: PoStni predal 125 NOVO MESTO To J° Praktično zlasti za ti- ste, ki si dajo naslove na o-vitke na'isniti in jih pošljejo svojim koresponaentom, predvsem dopisnikom, trgovskim potnikom itd. Na pošiljkah za inozemstvo mora biti obvezno napisana tudi država. Mnogi pošiljatelji so tudi premalo pazljivi pri franki-ranju pošiljk. Neverjetno veliko število je takšnih pošiljk, nn katerih ni nobene znamke ali pa prenizka vrednost glede na vrsto ali težo pošiljke. Vse težje pošiljke je treba stehtati ali pa jih oddati na pošti pri okencu. Pogosto se namreč dogaja, da naslovnik takšne pošiljke ne sprejme sam ali pa je ne sprejeme njegov posrednik, prek k:ttc-rega prejema svoje pošiljke, tuko da on niti ne ve, da je zanj prišla takšna pošiljka. Naslovnik kot krivec Naslovnik Je kriv predvsem ta-krat, kadar svojim dopisnikom ne dr. tako natančnega nuslova, da bi ga bilo možno najti brez kakršnega koli povpraševanja. Kakor hitro naslov ni napisan po zgoraj nuvedeuih nuvodilih, je možnost, da naslovnik ne bo dobil pošiljke pravočasno ali pa je sploh ne bo dobil. Naj se nihćc ne zanaša, da je naslov, na katerega sedaj prejema pošiljko, dovolj natančen, Češ saj že veliko let tako prejemam poSilJke. Vedeti Je treba, da se pismonoše menjavajo, bodisi da zbolijo, gredo na dopust, so premeščoni, upokojeni itd. Novi pismonoša se ne znajde takoj in čisto naravno je, da bo najprej dostavil pravilno naslovljene pošiljke, ker se zaveda, da te ne smejo trpeti zamude zaradi nepravilno naslovljenih; Sele potem bo pozvedoval za naslovniki s pomanjkljivimi naslovi. Zlasti so pomanjkljivi naslovi nevarni takrat, kadar dostavljajo ekspresne pošiljke drugi pismonoše, kl imajo veliko vočje dostavne okraje In no poznajo naslovnikov tako kakor redni pismonoše. Zaradi tega se je že velikokrat dogodilo, da je kdo navadne pošiljke že dolgo časa redno prejemal, pošiljka z ekspresnim poslovanjem in zelo nujno vsebino pa je bila vrnjena sprejemni pošti, češ da je naslovnik neznan, ali pa je bila dostavljena pozneje, kakor da ne bi bila ekspresna. Naslovnik ali pošiljatelj Jc lahko zaradi takega primera oškodovan pač po svoji krivdi ali pa po krivdi svojega dopisnika. Iz tega izhaja, da je treba vedno naslove preverili, če vsebujejo vse tiste elemente, ki Jih mora dober naslov imeti. Velikokrat se zgodi, da nikogar ni doma. Pismonoša v takšnem primeru pusti pošiljke kjer koli, jih vtakne pod vrata ali pa pusti na kakem drugem mestu, kjer morda niso zavarovane pred drugimi osebami. Kaj se lahko v takšnem primera dogodi, menda nt, treba pojasnjevati. Mnogi kočljivi primeri »o se celo obravnavali pred sodišči. Se huje je, če ima pismonoša knjiženo pošiljko. V tem primeru pusti na določenem mestu obvestilo na posebnem listku. Ta listek lahko odnese tudi neupravičena o-seba aH pa veter. Bil je primer. Vsako zimo divjačina množično poginja, slasti pa je trpela divjad v letošnji hudi zimi. Nekatere živali pa se znajo prilagoditi okolnostim in znajo kljub snegu in mrazu poiskati hrano. Med te spadajo divji?zajci, ki narede mnogo škode na sadnem drevju, če ni pravočasno in primerno zaščiteno. V minuli zimi je nastala škoda izredno velika. Zaradi visokega snega so se zajci približali naseljem in objedali drevje tudi tam, kamor običajno niso zahajali. Škodo, so naredili pri drevescih, ki niso imela debel zaščitenih, pa tudi pri drevesih, katerih debla niso bila zaščitena dovolj visoko. Ko je sneg zaradi občasnih otoplitev in ponovnega mraza postal trd, je omogočil objedanje debel tudi do 120 cm visoko. Najbolj so bile prizadete jablane. Poškodbe se kažejo v tem, da so debla objedena v celotnem obsegu. Taka drevesa so obsojena na smrt. Običajno še žalostno vzbrstijo, zatem pa propadejo. Kroženje sokov v drevesu je urejeno na podoben način kot v človeškem ali živalskem organizmu. Sokovi prihajajo v brste in liste dreves po olesenelem delu debla iz korenin. V listih in ostalih zelenih delih dreves se predelajo in postanejo uporabni za tvorbo novih delov rastline. Cepljenje v deblo rešuje drevesa Korenine dobivajo tako hrano iz nadzemnih delov dreves po tankem cevnem sistemu lubja. Ce pa ;'e lubje obje-deno, korenine ne dobe hrane, se izčrpajo in propadejo. Objedeno drevo lahko rešimo le tako, da vzpostavimo novo vez z drevesnimi listi. To lahko napravimo na več načinov, najprimernejše pa je cepljenje v deblo. Tega so se posluževali že naši predniki sadjarji, ko so prinašali divjake kot podlago iz gozdov, v sodobnem sadjarstvu pa se podobno dogaja pri precepljanju dreves v krono. Vsako cepljenje predstavlja operacijo na sadnem drevju, pri kateri nastane rana, ki se mora čimprej zaceliti. Rana je manjša pri cepljenju v tanjše veje ali vejice. Ko precepljamo debelejše veje krone, polagamo cepiče v obrobje rezne ploskve. Pri tem vzpostavimo vez med celicami olesenelega dela podlage z olesenelim delom cepiča za prevod rastlinskih sokov navzgor, spojimo pa tudi celice lubja med podlago in cepičem ter ria ta način omogočimo pretakanje sokov navzdol. Na enak način kot vejo v kroni lahko cepimo deblo, ki nam ga je poškodoval zajec. Odžagamo ga do zdravega lubja. Cepimo lahko na več načinov, med temi so bolj znani v razkol, v žleb in za lub. Način cepljenja je odvisen od prakse v cepljenju po navedenih načinih, debeline podlage in časa izvedbe. Pri tem je predvsem važno to, da cepimo v obrobje odrezanega debla cepiče v razdalji 5 do 6 cm in da s sadjarsko smolo premažemo vse rane na cepičih in podlagi. Ko zaradi uspešnega cepljenja vsi odženejo, privežemo ob pokončno oporo najprimernejši poganjek, rast ostalih pa slabimo z upogibanjem v vodoravno lego. Na tak način pospešimo celjenje ran. Iz glavnega poganjka vzgojimo novo deblo in krono, ostale poganjke pa pustimo rasti eno do tri leta, kar je odvisno od velikosti rezne ploskve na podlagi. S takim cepljenjem izkoristimo življenjsko moč korenin in vzgojimo v kratkem času novo drevo. Napaka, ki je nastala s tem, da smo pustili debla nezaščitena, se ne sme ponoviti, Precepljanje je težka operacija za drevo in le izhod v sili.- Novo drevo vzgojimo hitreje in ceneje v primerjavi s stroški za ponovno saditev, toda nekaj izgubljenih let se ne vrne. Alojz Pire Tudi na sejmišču pomlad Zelo živahno je bilo na ponedeljkovem živinskem sejmu v Novem mestu. Kupci se vedno bolj zanimajo za plemenske prašiče in so jih tokrat od 8G8 naprodaj pripeljanih pokupili kar 814. Ona pa je od minulega tedna zaradi velikega povpraševanja spet nekoliko poskočila in je znašala 6.500 do 10.800 dinarjev. ■ Nedavno je bil med našo državo in Tangnnjiko podpisan sporazum, po katerem bo Jugoslavija dodelila tej afriški deželi 10 milijonov dolarjev kredita za nabavo investicijske opreme. S temi sredstvi bo Tanganjika izvozila iz Jugoslavije traktorje in drugo kmetijsko opremo, opremo za mline, tovarne usnja, tekstilne tovarne in druge investicijske objekta. ko je neki funkcionar pričakoval nujno pošiljko. Ker ga dvakrat .ni bilo doma, je pismonoša pustil obvestilo, po preteku predpisanega roka pa je pošto vrniln sprejemni pošti. Po izvršenih poizvedbah pa se je ugotovilo, da je naslovnik sam brcnil na listku napisano obvestilo, ker je mislil, da je navaden odpadni papirček. Torej bi moralo imeti vsako gospodinjstvo svoj hišni nabiralnik, v katerega bi pismonoša vlagal pošiljke in obvestila o knjiženlh pošiljkah. Zi hiše z več kot dvema nadstropjema je to predpisano že z zakonom o organizaciji JPTT, v interesu vseh drugih pa je nujno, da si ga čimprej nabavijo. Mogoče jim bo že prva pošiljka povrnila stroške zanj, ker bi utrpeli škodo, če je ne bi pravočasno prejeli. Nedostavljivost in pogosto tudi »izgubo« pošiljke zakrivi naslovnik tudi takrat, kadar odpotuje za krajši alt daljši čas ali pa se celo preseli, pošti pa tega ne javi, Pošta v takšnem primeru vrača pošiljke sprejemni pošti, da jih vrne pošiljatelju. Kadar se spremeni Ime naselja, ulice ali trga ali kadar se spremeni poštni okoliš, mora naslovnik to sporočiti osebam, s katerimi si dopisuje, ker jc tudi to lahko vzrok za izgubo pošiljke. Isto velja za spremembo priimka naslov- ne osebe, kar je že večkrat povzročilo nedostavljivost pošiljke. Naslovnik pogosto zavrne prevzem pošiljke, če ni dovolj fran-kirana, ker noče plačati niti malenkostnega doplačila. Pošiljka je v takšnem primeru ponavadi za pošiljatelja izgubljena, čeprav je Imela važno in nujno vsebino. — Včasih se dogodi, da naslovnik zavrne pošiljko tudi takrat, kadar ve, kdo mu jo pošilja, ker sluti, da vsebina zanj ni ugodna. Tretje osebe kot krivci To mi lahko pravne in fizičue osebe. Mnoge občine ne poskrbijo, da bi pravočasno določile hišne številke za novo zgrajene hiše, čeprav jih je na to že opozorilo PIT podjetje In, čeprav jih k temu veže pravilnik o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš (Ur. 1. M.il.l št. 35-11159). Vseljene! z veseljem takoj sporočijo vsem znancem novi naslov, kakor vedo in znajo, ven-dar ga včasih tako popačijo, da naslovnika ni mogoče najti. Navajajo se razni bloki, rozete itd., ki jih ni možno najti, ker se na* slovi glasijo včasih samo lakolr: Novi blok II., Novo mesto. Kdo naj najde naslovnika na takšen naslov? (Konec prihodnjič) PISMA UREDNIŠTVU Miha Podgornik in provinca Tovariš urednik! Prebral sem oba sestavka: Podgormkovo pismo v Tribuni in odgovor v Dolenjskem listu. Nisem preverjal posameznih Podgornikovih trditev, razen tiste o Dolenjskem listu, ki pa jo preverjam z rednim branjem že leta ta in leta. Toda tudi brez tega dobi človek pri branju pisma vtis, kakor da stresa pisec sodbe kar iz rokava, brez zadostnih dokazov, bolj kot namigovanje, ali bolje, natolcevanje, predvsem pa brez občutka odgovornosti. V pismu se resnično razkriva jezni mladenič, ki bi rad preziral vsa družbena pravila, sam pa si jemlje pravico soditi druge, pri čemer mu rabijo taista pravila. Temu bi se lahko reklo: dvoličnost. Trditvi o Dolenjskem listu pa — pobalinstvo. Podgorniku ne odrekam pravice, da kot enakopraven občan uporablja tribuno bralcev za objavo svojih stališč in mnenj, toda pri tem bi se moral zavedati, da tudi take tribune ni dovoljeno zlorabljati. Podgornik je svojo pravico zlorabil. Tudi odgovorni urednik Tribune je očitno premalo preudaril, ali je Mihovo pismo v mejah resničnega in spodobnega. Kako bi se mu zdelo, če bi zapisal Dolenjski list tako trditev: Tribuna se poslužuje zgodnje socialističnih birokratskih metod obveščanja? Obtožiti Dolenjski list, da te poslužuje zgodnje socialističnih birokratskih metod obveščanja je — milo rečeno — neodgovorno. Vihravost in objestna zaletavost pisca sta ili predaleč. Bazen tega je pri tem ostal samo na polovici poti. Prav bi bilo, da bi povedal vso resnico: kako namreč pojmuje vlogo tiska v posameznih obdobjih socialistične graditve? In dalje: kateri prispevek, objavljen v Dolenjskem listu, prišteva med zgodnjo socialistične birokratske metode obveščanja? Ali posplošuje to trditev na vse, kar objavlja Dolenjski list? Ali se je pisec zavedal, da mu bo treba dokazovati to trditev in da dokazov za to ne bo im»l. ker jih ni? Zaradi take posplošene trditve ni mogoče polemizirati s piscem. Urednik Dolenjskega lista domneva, da je izzval Pod-gornikovo pisanje uvodnik »Pod nogami so tla«. Ce je to res — in vse kaže, da je! — naj bo pisec pisma docela odkrit in naj zaigra na odprte karte. Pojavi naj se s pravim imenom in pove naj, kaj ga žuli. Ali meni, da pojavi, ki so bili opisani v uvodniku, niso vredni kritike? Ali takih pojavov sploh ni? Ce pa so, kako sodi o njih? So namreč taki posamezniki, ki pojmujejo demokracijo tako: »Počenjamo, kar se nam zljubi, torej smo!« Približno s takim odnosom je napisal Miha Podgornik svojo »kritiko« Dolenjskega lista. Zdi se. da je Miha Podgornik eden tistih sanjačev, ki. kakor je bilo zapisano v uvodniku »Pod nogami so tla«, od laleč opazujejo življenje in si mislijo, kako bi sami vse bolje opravili, v resnici na tega nikoli ne poskusijo. Na vse strani delijo recepte, visoko doneče in učene, sami pa se ne morejo nič več naučiti. Taki, resda redki posamezniki — naj uporabim Mihove besede''— ne živijo samo v Novem mestu, temveč tudi v Ljubljani. Poti, ki si jih izbirajo, so zgrešene. Za take posameznike se življenje res enolično odvija v kavarnah in pogosto s svojim obnašanjem ne dajejo ravno zgleda ostali mladini. Milia Podgornik je naslovil svoje pismo na napačen naslov. Še zmeraj velja znani rek: Preden greš pometat pred tuj prag, počisti najprej pred svojim! F. ŠETINC, Ljubljana Lep zgled poštenosti Tovariš urednik! Mladinec Franc Blatnik iz Smihela pri Žužemberku je prejšnji petek izgubil v Novem mestu denarnico z vsemi dokumenti in 2.500 dinarji, ki jih je vzel s sabo na pot. Dokumente z denarjem je našel tovariš Julij Nerek, zobar iz Metlike. Ko je med dokumenti videl poziv, s katerim bi se Blatnik moral 22. marca javiti na vojnem odseku v Novem mestu, da bi odpotoval v JLA služit vojaški rok, je tov. Nerek prinesel denarnico z vsemi papirji in denarjem v komando garnizije JLA Novo mesto z željo, da bi vse skupaj izročili Blatniku. To se je kmalu nato tudi zgodilo in mladinec je bil prijetno presenečen nad pozornostjo neznanega poštenjaka. Menim .da si dejanje tov. Nereka lahko vzamemo za zgled. PAJO ABRAMOVIC Novo mesto, Dilančeva 1 »Obrcana« govedina Tovariš urednik, ko sem šel v torek, 26. marca, okrog 7. ure zjutraj po Zagrebški cesti v Novo mesto, sem videl na nasprotni strani ceste blizu kandijske klavnice prizor, ki me je zelo pretresel in ki še enkrat dokazuje, kako se ne sme postopati z Sivino.- Na pločniku je ležalo mlado živinče, okrog katerega so se pehali trije v krvave predpasnike oblečeni mesarji. Očitno žival ni mogla (ali ni hotela) vstati, zato so se mesarji posluževali najrazličnejših načinov suvanja, vlekli živinče za rep in z vrvjo, na kateri je. bilo navezano. Ne sprašujem se, ali je bila žival pripravljena, oziroma namenjena za zakol ali ne, tudi ni važno, ali so jo spravili pokonci ali ne (nisem viiel prizora do konca), sprašujem pa se, ali so se tisti v krvavih predpasnikih zavedali, da imajo pred seboj žival, torej živo bitje in ne hlod. Odstranil sem se in nisem bil edini, ki nerad gleda podobne prizore... JANEZ KISOVEC. Novo mesto Še enkrat: upoštevajte tudi nekadilce! Tovariš urednik! Pred kratkim ste objavili na tem mestu utemeljen članek tov. Dobov&ka o kadilcih in nekadilcih. Z obema rokama podpišem vse misli, ki jih je tam navedel profesor Dobovšck. saj sem tudi jaz med -nekadilci. Boli pa me, ko sem po objavi tega pisma naletela v raznih družbah na posmehovanje, češ kaj se le nekadilec repenči nad kadilci. Menim, da stvar le ni tako preprosta, kakor jo mnogi brezobzirni kadilci hočejo prikazati: doživela sem ponovno tudi že. da so me kot nekadilko smešili in se norčevali iz prizadevanj tistih, ki hočejo pokazati škodljivost uživanja nikotina. Tudi v DELU sem prebrala ta mesec le dva članka o kajenju SOCIALISTIČNA ZVEZA BO SPROTI SPREMLJALA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA Med 11 občinami le Videm-Krško s 101,2 odst. V soboto je bila v Celju seja okrajnega odbora SZDL. Na njej so obravnavali gibanje gospodarstva v januarju in februarju ter vsebinske in organizacijske priprave za bližnje volitve. Sejo je vodil predsednik OOSZDL inž. Andrej Marine, poročilo o gibanju gospodarstva je podal direktor Zavoda za planiranje pri OLO Lojze Cukala, v razpravi pa so sodelovali tudi člani OO SZDL iz občin Spodnjega Posavja. Industrija celjskega o-kraja je dosegla predvideno proizvodnjo dveh mesecev s 94.4 odstotki, v primerjavi s preteklim letom pa je povečala obseg proizvodnje za 11.6 odstotka (.nasproti letnemu planu je zaostala v prvih dveh mesecih letošnjega leta za 0.9 odstotka). S tem je industrija tega okraja sicer presegla zvezno in republiško povprečje v naraščanju proizvodnje, vendar so na seji poudarili, da s takim uspehom ne morejo biti zadovoljni, ker je predvideno proizvodnjo v januarju in februarju dosegla ali presegla le tretjina vseh industrijskih panog. Predviden obseg proizvodnje so dosegli ali presegli le v proizvodnji električne energije in premoga ter v kemični, grafični in usnjarski industriji. Najslabša v teh mesecih je b'-la gradbena industrija; na njeno proizvodnjo so vplivali zima in remonti posameznih obratov, medtem ko je zima proizvodnji električne energije in premoga omogočila največjo proizvodnjo. Izmed 11 občin celjskega okraja je dvomesečne proizvodne naloge dosegla le občina Videm-Krško, in sicer s 101.2 odstotka. Uspeh pa bi bil še boljši, če delovni kolektiv tovarne celuloze in rotopapirja v Vidmu-Krškem ne bi imel težav zaradi celuloznega lesa in ne bi zaradi tega nekoliko zaostal v proizvodnji. V zvezi s tem je član OO SZDL Videm-Krško opozoril na vse večje težave pri dovažanju surovin. Prevoz čez most je dovoljen le do 2 ton, zaradi zemeljskega plazu pa je zdaj zaprta še obvozna cesta proti Brežicam, po kateri so doslej dovažali celulozni les. Za ponovno ureditev te ceste bi potrebovali 8.5 milijonov dinarjev. Takšno stanje povzroča krčenje že tako skromnih zalog in ogroža redno proizvodnjo tovarne celuloze in roto papirja. Delovni kolektiv si prizadeva, di bi se oskrbel s surovinami, vendar pa doslej ni našel zadovoljive rešitve. Plan zunanje trgovine so v tem okraju presegli v prvih dveh mesecih za 0.6 odstotka in ga bodo giede na sedanjo dinamiko v prvem četrtletju v celoti izpolnili. Manj ugodna je dinamika za samo industrijo, ker lesna, papirna in nekovinska industrija nekoliko zaostajajo za predvidenim izvozom. V drugih panogah industrije dosegajo in presegajo dinamiko izvoza za prvo četrtletje in ni bojazni, da letošnjih izvoznih nalog ne bi izpolnili. V kmetijstvu je še težko oceniti pogoje za letošnjo proizvodnjo. Po podatkih OLO zima sicer ni povzročila resnejše škode, člani iz posavskih občin pa so vendarle opozorili na dej-, stvo, da so ozimna žita v Posavju utrpela precejšnjo škodo. V občini Videm-Krško računajo, da je zima uničila približno 30 odstotkov ozimnih posevkov. Na splošno so težave predvsem v tem, ker manjka gnojil za dognojevanje. Na seji so kritizirali centralistično delitev umetnih gnojil in poudarili, da pomanjkanje gnojil povzroča resne težave. Za preskrbo industrijskih središč je treba posvetiti vso skrb povečanju površin v družbenem sektorju in razširitvi proizvodnega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi kmeti. Glede na težave v preskrbi z lesom so poudarili, da je treba smotrneje gospodariti z gozdovi in da se je v ta namen treba toliko bolj zavzeti za podružblja-nje gozdne proizvodnje. V Spodnjem Posavju je treba razen tega posvetiti vso skrb urejevanju gozdnih plantaž. Obravnali so tudi trgovino, turizem in obrt. Glede obrti so poudarili, da občinski ljudski odbori ne bi smeli gledati na to dejavnost zgolj v luči dohodka občine, temveč bi morali s pravilno davčno politiko skrbeti za cenena obrtne usluge, ker te močno vplivajo na življenjsko raven občanov. Ugotavljajo namreč, da zasebna obrt stalno upada, obrtne zmogljivosti v socialističnem sektorju pa le počasi naraščajo in ne morejo kriti vseh potreb. Ob koncu so sklenili, naj občinski odbori SZBh spremljajo gibanje gospodarstva in sproti obravnavajo vsa vprašanja ter p°" magajo pri odpravljanja slabosti. To bo hkrati tudi najboljša priprava na bližnje volitve. V zvezi s predvolilno akcijo so izvolili tudi okrajni politični akti? za izvedbo predvolilne akcije,, podobne aktive pa bodo ustanovili tudi pri vseh občinskih odborih SZDL. Ustanovili naj bi jih tudi v delovnih organizacijah in v okviru krajevnih organizacij SZDL. Vsi 41 aktivi naj bi takoj začeli delati. B Zagrebško izvozno in uvoz*10 podjetje »Mašinoimpeks« bo v republiki Gvineji zgradilo tovarno pohištvo in gradbenega mizarstva v vrednosti' blizu 2 milijona vodarjev. Tovarna, ki bo stala Miz" Conacryja, glavnega mesta Gvin*" Je, bo na leto proizvedla 60.00» različnih kosov pohištva in 10.00" Izdelkov gradbenega mizarstva. Podrl človeka in ga pustil na cesti v zaprtih prostorih, in lahko samo izjavim, da je tako, kot navajata dr. Bartenjev in Nu-ša Kastelic iz Ljubljane. Pred \ kratkim sem se vozila z avtobusom iz Novega mesta v Ljubljano; pred mano je sedela mati z manjšim otrokom v naročju. Zdelo se mi je. da je otrok bolan, sopotniki pa so v že tako slabem zraku avtobusa še vneto kadili in smradili zrak. Da na železnici večina potnikov ne upošteva oddelkov za nekadilce, je prav tako resnica. Zato Vas prosim za odgovor, ali sploh velja prepoved kaienja v avtobusih. Po mojem bi pri nas kijenje v zaprtih javnih prostorih in v javnih prometnih vozilih morali z odlokom prepovedati. Zakaj pa nihče ne kadi n. pr. v gledališču, med kino predstavo ali v ljudski skupščini? Za seje ljudskih odborov to, žal, že več ne velja, prav tako pa tudi ne za številne druge saje, pnsvite, zborovanja, kjer se zbira večje število ljudi, med katerimi so nekadilci skoraj vedno izpostavljeni brezobzirnosti . kadilcev. Da srčna kultura brezobzirnih kadilcev, ki šilih ostale ljudi k pasivnemu kajenju proti njihovi volji, ni na višini, me pa ne bo nihče prepričal. In če je v nekaterih državah res prepovedano kajenje v zaprtih prostorih, zakaj jih v tem ne posnemamo? Le poglejte, kako strahotno velik odstotek mladih ljudi začenja kaditi že v zgodnji mladosti! S tem. dO se kadi in smradi na i>seh koncih in krajih, pa dajejo starejši ljudje mladini samo slab zgled. MARIJA SEDLAR. Brežice Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je 13. mana zagovarjal dr. Jože Pavlin, zdravnik iz Trebnjega, zaradi hudega ogrožanja javnega prometa po 61. 273'III. KZ. Obtožnica javnega tožilca ga je bremenila, da je v noči od 13. na 14. november 1962 vozil s svojim osebnim avtomobilom NM 24-78 po cesti v Trebnjem. Pri zdravstvenem domu je nenadoma z desne strani ceste zavil na levo cL) pločnika, tam pa je zadel v pešca An'ona Zupančiča in mu s prednjim odbijačem in Ma'nikom avtomobila zlomil l\avc golen ter ga tako hudo telesna poškodoval. Na razpravi so ugotovili, da ie dr. Pavlin bil 13. novembra 1962 zvečer v gostilni Marije Pavlin v Trebnjem, avtomobil pa je pustil pred gostilno. Obtožnica je bremenila obdolženca, da je prišel v gosti'-no že vinjen in da je pil tudi še tu. Zaradi tega je po 23. uri vsekakor vozil zelo nesigurno m pri zdravstvenem domu zadel Zupančiča, ga zbil na tla sam pa se je nato odpeljal naprej. Oškodovanec je obležal na cesti in tam več ur čakal na pomoč, ki mu jo je nato nudil slučajna mimoidoči pešec. Nasedaj! dan so ugotovili na Zupančičevi obleki sledove laKa. ki je enak laku nvtomoMla dr. Pavlina, kar je kasneje potrdila tudi s rok ovna analiza. Dr. Pavlin je na javni razpravi povedal, da se je zavedal, da je preutrujen in da ie in-f-l avtomobil prod gostilno Marije Pavlin; d.ida' je še, da je v tej gostilni spil šest kozarcev vina in da se zaveda, da to ni bilo prav. Prav tako je izjavil; da nj bilo pravilno, da že zaradi preutrujenosti ni peljal avtomobila domov in da je šel tak še v gostilno in spil tam nekaj kozarcev vina. Dodal pa je nato, da nikakor ni bil tolikj vi-nien, da bi bil nerazsoden, da med vožnjo nikoli ne pije in da ne poskusi nobenega alkohola, ko :r.u pacienti ponujaj.! kako viuo. Povedal je, da bi dejanje ii. krivdo takoj pri.'Jial, če bi občutil udarec avtom Jbila ali če bi vedel, da je koga poškodoval, da pa ni ničesar občutil in ničesar videl. »Po izvedenih dokazih pa kaže, da sen kriv ...» je dodal in pristavi Se: »Moja krivda je v tem. ći nisem pravilno vozil, to pa zaradi jireutrujenosti in tudi verjetne zaradi vpi.ra alkchola, ki str', ga zauž'l U večer« Pritrdil je tudi mnenju izvedenci, da, je ta* ar? om kosti s ' SOrtna semena, za- talr sredstva in mu zago- Kli„h . m strokovno službo. si v« fmU * naš kmet P°ča-t^T* v zahteve hitrega o to ttesno razpravljamo Drv' kJe ^P05"1' UucU iz ^ntžhljenih kmetijskih po-ln in kako jim zagotoviti ^tva za preživljanje. V naPrednih deželah na zahodu Ce]° tem mnce premišljeval. Kip6 družine so, ko niso zrno-tije Pritiska. zapustile kme-ouh m odsle na cesto, s tre- "tonT ?a kruhom- Mnogi so si . v vrtincu življenja, pa t^™ nih«e belil las zaradi taVr, ^ar Je torej pri nas res RQ hudo? Umetnih gnojil trenutno primanjkuje, zlasti nitromonkala je malo. Mnogi gospodarji na vsa usta kriče p tem, in tarnajo, kolikšna škoda bo na posevkih pšenice. Previdno molče o tem, da so zadruge že v lanski jeseni opozarjale, naj si kmetovalci oskrbe gnojila vnaprej, da so jim v ta namen nudile kredite in da so vsi, ki so pravočasno (še lani ali vsaj letos v januarju) sklenili pogodbe, pravočasno dobili potrebne količine umetnih gnojil, O tem so gospodarji tiho. Tudi tega ne povedo, koliko prepričevanja je bilo treba lani, predlani in prej, ko je bilo umetnih gnojil dovolj, pa so jih kmetovalci zavračali. Letos je navidezni »krivec« zadruga, torej lop po njej! Mar je tako pošteno in prav? »Kruha ne bo, stradali bomo,« vpijejo nekateri. Najbrž ni tako hudo. Vsa Slovenija pridela zelo malo- žita. Stotine vlakov prihaja leto za letom k' nam z juga, i iz Vojvodine in Banata, ki sta naši žitnici, če bi jeđii samo kruh, ki ga pridelamo sami. bi že zdavnaj pomrli od lakote. Zasebna kmetijska proizvodnja vsaj kar se žitaric tiče torej le ni tako pomembna kot trdijo kmečki gospodarji. »Kmetijske zadruge so im?-le do zdaj povsod, kjerkoli so se pojavile, samo izgubo, dobičke pa so delile le pri KRI, KI REŠUJE 2IVUENJ4 Pretekli teden so darovali kri na novomeški ^,ansfuzijski postaji: Marinka Smalc, član kolektiva ovarne zdravil, Novo mesto; Pavla Jordan, s Po- aJe LM, Novo mesto; Ivan Vovk, krojač s Poto-Si^t' ^na RavDar> gospodinja iz Smolenje vasi; Aldo t clan kolektiva Iskre, Kranj; Janez Mohar. ar iz Solenje vasi; Franc Kulovic, kmet iz Pod- a&i; Marija Klobučar, gospodinja iz Stranske čla IWari-ia Jenič, gospodinja iz Konca; Alojz Kobc, an kolektiva Novoles, Novo mesto; Alojz Cimer-jj?ni!ič, posestnik iz KoJoške vasi; Marija Ambro- '• POsestnica s Podgrada; Alojzija Gosenca, gospo-^nJa s Podgrada; Marija Kmet, gospodinja iz Mi-c^v°a; Ngjj, Malenšek, gospodinja iz Mihovca; Fran-Rti ^uzar> gospodinja s Pristave; Albina Gazvoda, j^Podinja s Podgrada; Anton Bakšič, posestnik iz j0-roSke vasi; Jože Lukšlč, posestnik iz Jurne vasi; m«? MurBelJ. posestnik iz Koroške vasi; Jože Hu-Se '. Posestnik iz Koroške vasi; Alojz Kukar, po-An r?'k s Pristave; Julij Malenšek, logar s Podgrada; S,.£(!a Pckarek, gospodinja iz Jurne vasi; Angela Rus ^Podlija iz Koroške vasi; Ana Kulovic, iz £odlnJa s Podgrada; Justina Lukše, gospodinja Vas^°p0Sk.e vasi; Minaela Foršek, delavka iz Jurne Anib ^astelic, -gospodinja s Pristave; Marija p0s 'ož?e> gospodinja s Podgrada; Franc Hrovatič, s porin,k iz Koroške vasi; Dragica Jakše, delavka I.>a JjBfada; Drago Jenič, posestnik s Podgrada; čevf liul,ar' delavka s Pristave; Jože Klemenčič, stavear^ Prtstave; Terezija Tisov, gospodinja s Pri-Hr„ ', ari.ia Jenič, gospodinja s Podgrada, Martin sPod posestnik s Pristave; Marija Gazvoda, go-pri 'n^a s Pristave; Terezija širne, gospodinja s Mari!*6' ,VBnka Gosenca, gospodinja s Podgrada; -'enič, delavka s Pristave. odkupu živine, lesa in vsega, kar kmet prideluje.« Tako je zatrdil oni dan odbornik na seji ljudskega odbora v Vid-mu-Krškem. Se prej je govoril o pravicah kmetov, ki so jih zagotavljali stari urbarji, in trdil, da se zgodovina ne da spreminjati. No, pa pose-zimo malo v zgodovino. Mar ste že pozabili, gospodarji, kako težko ste pred vojno prodajali svoje pridelke? Ste pozabili tudi na to, kako so vas odirali mešetar j i in oderuhi, ki so vam odnesli ves dobiček in znoj in vas prepuščali skrbem, kako plačati davke in obleči družino? Mar je zadruga res oderuh? Kdo je kupil traktorje, priključke in kombajne? Kdo vam ponuja umetna gnojila in sortna semena, kdo deli nasvete, kako obdelovati zemljo, da bo pridelek večji? Predvojni mešetarji, ki so kupovali vaše pridelke, o tem niso razmišljali, zadruga, o kateri trdite, da je oderuh, pa se s tem vneto ukvarja že vrsto let! Zadružni kmetijski obrati so vsak dan večji. Na nekaj sto hektarih zemljišč pridelajo mnogo več kot vi. Mar zato s takšno ihto pobirate vsako slamico, ki ostane za sodobnimi stroji, vsak krompirjev gomolj in vsak otep krme, ki je ostal nepospravljen? Pobirate in kričite: poglejte jih, kakšni gospodarji so! Zato, ker ste pozabili, da na 3-hektarski kmetiji res ne gre zametovati otepa slame. Na seji. o kateri govorimo, smo slišali, da ima v občini Videm-Krško kmečko gospodarstvo povprečno po 2 hektara in pol obdelovalne zemlje,... Na 100-hektarski njivi zadruge pomeni pozabi eni otep slame zelo malo. Le za dlako v jajcu, ki jo iščejo prenapeteži (ki pa so prezrli kol pred svojim pragom!), je lahko ... »Davki nas .bodo zadušili!« In vendar se ni še nihče zadušil, čeprav je ta pripev slišati že nekpj let. Morda je tu in tam z odmero res kaj narobe; biričev, žandarjev in cenilcev, ki bi prišli, popis.li in ocenili imetje ter nagnali družino, pa že več kot dve desetletji ni bilo na našo vas. Letni program občine, o katerem ste na tak način razpravljali kot odborniki, vam kaže pot. Tudi zasebno kmetijstvo ima svoj delež v naših planih. Kmeta postavlja vštric z delavcem v skupnih naporih za boljši jutrišnji dan. V naporih za boljšo, cenejšo in večjo proizvodnjo. Vedno več je kmetovalcev, ki so doumeli klic časa in potrebe razvoja ter se pridružili naporom vse družbe in našli svoj prostor v kmetijski proizvodnji. Zato je toliko bolj žalostno, da na sejah ljudskih odborov na tak način razpravljajo posamezni odborniki! ,. Miloš Jakopec ■ Lani so v rekonstrukcijo železarne v Sisku vložili okrog 9 milijard dinarjev, pri čemer je podjetje prispevalo iz lastnih sredstev 748 milijonov dinarjev. Razen investicij v gospodarske objekte so porabili 825 milijonov dinarjev za objekte skupne' porabe, od tega 543 milijonov dinarjev za stanovanja. Letos bodo rekonstrukcijo nadaljevali. ■I Dalmatinske ladjedelnice »Split«, »Mosor« iz Trogira irr »Ivan Cetinić« iz Korčule bodo letos dobavile inozemskim naročnikom 15 ladij in drugih plovnih objektov v vrednosti 25.7 milijona dolarjev. KORANA pri Karlovcu Turistično sodelovanje ob Kolpi Obmejni del Slovenije in sosedne Hrvatske imata tudi v pogledu turizma mnogo skupnega. Zato usklajevanje turističnih programov na obeh straneh Kolpe lahko samo koristi razvoju te gospodarske dejavnosti. Razgovor predstavnikov dolenjske Turistične zveze in Turistične zveze okraja Karlovac v Karlovcu prejšnji teden je spodbuden korak k nadaljnjemu tesnejšemu sodelovanju turističnih organizacij na teh področjih. Pobudo za razgovor je dala Turistična zvezj okra'a Karlovac in hkrati povabila na ogled razstave spominkov, Konferenc® komunistov celjske- # ■ «£i okrasa bo 2. aprila . Pretekli petek je bila seja okrajnega komiteja ZKS v Celju. Na njej so razpravljali o okrajni konferenci ZKS, ki bo 2. aprila v Narodnem domu v Celju. Konferenca naj bi bila že danes, vendar so jo preložili zaradi sklicanja plenuma CK ZKS. Na letošnji okrajni konfe renči komunistoV bodo razpravljali predvsem o vlogi in nalogah komunistov v gospodarstvu ter .na področju kul- ture, prosvete in šolstva. Iz poročila, ki ga je okrajni komite poslal vsem delegatom, je razvidno, da so komunisti tega okraja v preteklih dveh letih uspešno premagovali težave in dosegali uspehe ca vseh področjih socialistične graditve. Njihov družbeno-po-litični vpliv na celotno dogajanje je zlasti narastel v preteklem letu po III. in IV. plenumu CK ZKJ in pismu IK CK ZKJ ki jo je ta organizacija pripravila v prostorih okrajne gospodarske zbornice v Karlovcu. Tako kot na področju Dolenjske se tudi v delu karlov-škega okraja, ki meji na Slovenijo, razvija predvsem izletniški turizem. Skozi Karlovac potuje v poletnih mesecih dnevno 17.000 do 20.000 izletnikov in turistov, mnogo od teh potuje tudi skozi del Slovenije. Ta del Hrvatske ima tako kot Dolenjska zelo ugodne pogoje za lovni, predvsem pa za ribiški turizem, za katerega se zanima čedalje več tujih gostov. Kolpa kot najčistejša in najtoplejša reka v Sloveniji do sedaj v turističnem pogledu ni bila izkoriščena. Enoten režim in skupno prizadevanje za obogatitev Kolpe z. ribami ter tesno - sodelovanje ribiških in turističnih organizacij z obeh bregov Kolpe lahko veliko koristijo obema področjema. Razen tega je potrebno poenostaviti izdajo dovoljenj za ribolov, uskladiti pa tudi turistično propagando iri informativno službo. Mimo tega je še veliko drugih oblik sodelovanja, o katerih se bodo podrobneje dogovarjali na prihodnjih sestankih. Eden takih bo v kratkem na Vi- nici, kjer bo predvsem govor o ribištvu na Kolpi. Okusno pripravljena razstava spominkov v Karlovcu je pokazala, da izdelovanje in prodaja tega drobnega blaga, ki je hkrati tudi ena izmed oblik turistične propagande, lahko prinese znatne devize. Predstavniki karlov-ške Turistične zveze so ob tej priliki razkazali gostom dolenjske Turistične zveze tudi nekatere dtiige turistične objekte v Karlovcu; med drugim novi hotel ob Korani, kjer je največje karlovško kopališče, ki bo dograjen do dneva vstaje hrvatskega na-N roda; dalje grad Dubovac pri Karlovcu, spremenjen v prijetno gostišče s tujskimi sobami; nekaj res sodobno urejenih gostinskih obratov v Karlovcu ter druge znamenitosti tega naglo se razvijajočega mesta. Spomladansko škropljenje Kmetijska zadruga v Dolenjskih Toplicah je poslala dve svoji ekipi, ki bosta opravili spomladansko škropljenje na območju zadruge. Razen tega so že stekla dela na poljih, v hma!jiiščih in drugod. „Pozabi! sem, resnično pozabil..." Pozabljivost pač ne more biti resno opravičilo. Kljub temu se je bati, da bomo pri spomladanskih volitvah slišali iz ust prenekaterega volivca gornje besede. Prišel bo na volišče, da opravi svojo državljansko dolžnost, pa bo ugotovil, da ga ni v seznamu. Prikrajšan, zmeden, pa tudi osramočen bo zapustil volišče, ne da bo volil. »Pozabil sem, resnično pozabil! Ko sem se preselil sem, se nisem prijavil!« Takšno opravičilo bo jalovo. Zakaj takšen uvod: Volilne komisije ugotavljajo, da ima prijavno-odjavna služba po krivdi državljanov zelo pomanjkljive podatke. Po obstoječih predpisih je vsak državljan dolian vsako spre-membo svojega bivališča prijaviti najbližjemu kraievnemu uradu. Na krajevnih uradih na osnovi teh prijav vpisujejo spremembe v volilne imenike Državljana, ki se je odselil in prijavil drugod, izbrišejo, tistega pa, ki se je priselil, vpišejo v volilni imenik. V Novem mestu na primer, pa tudi v vseh ostaliii središčih, smo zadnja lera priče številnih stanovanjskih gradenj. Mnogi, ki so dobili nova stanovanja, so se preselili iz enega konca mesta v drugega. Kraja stalnega bivališča sicer niso spremenili, toda po preselitvi spadajo pod drugo volišče.. Veseli so bili- novega stanovanja, vselili so se vanj, pri tem pa so pozabili na svojo osnovno državljansko •dolžnost in niso prijavili spremembe stanovanja. 2e več let imajo v osebni izkaznici kot kraj stalnega bivališča napisano Zakotno ulico, stanujejo pa v Novem naselju ... Kako bo pri srcu takšnemu državljanu, ko bo na dan volitev prišel na volišče v Novem naselju, pa mu bodo člani volilne komisije rekli: »Oprostite, v našem volilnem imeniku vas ni, morali boste m volišče v Zakotni ulici!« Najbrž se bo jezil na Komisijo in bo le stežka priznal, da je krivec njegova lastna malomarnost . .. Toliko teže pa bo tistim, ki so se priselili od drugod in bodo morali z avtobusi in vlaki hiteti na volišča v starem kraju. Bržkone jih volilna komisija, ki bo morda čakala samo še na njihov glas, ne bo sprejela nič kaj prijazno. Naj dodamo še to, da je največ primerov takšne malomarnosti opaziti pri državljanih iz vrst izobražencev. Začasno bivajoči državljani so prav tako svojevrsten problem. Nihče ne ve, koliko časa živijo v novem kraju, kdaj so prišli in kdaj bodo odšli. Prišli bodo na volišče in trdili, »da so že dolgo tu«, v volilnem imeniku'.pa jih seveda ne bo najti. V kraju začasnega bivališča lahko dajo vsi takšni državljani vodji volilnega imenika pismeno izjavo, da bedo -volili v kraju začasnega bivanja. Nato bo vodja volilnega imenika posredoval izbris iz volilnega imenika v kraju njihovega stalnega bivališča. S sezonskimi delavci so lahko nepotrebne težave, če jih podjetje tik pred volitvami preseli iz kraja v kraj (na primer gradbince, gozdne delavce in podobno). Podjetja, ki zaposlujejo sezonske delavce, naj to upoštevajo. Naša državljanska dolžnost je v teh dneh preveriti, ali smo pravilno prijavljeni tam, kjer prebivamo, zato ne po-zabijajmo tega' Nove možnosti za mladinski turizem Na pobudo OK ZMS je občinski komite v Novem mestu v nedeljo organiziral posvetovanje o mladinskem turizmu v občinah Novo mesto. Črnomelj in Trebnje. Na njem so sodelovali predstavniki mladinskih komitejev in specializiranih organizacij iz okrajnih in občinskih vodstev. Kratko poročilo o stanju in problemih mladinskega turizma na Dolenjskem je podal Uroš Dular, ki je opozoril na nekatere stvari, o katerih naj bi razpravljali. Nakazal je določene probleme, ki jih posamezne organizaci- Za pokopališča in poti Krajevni odbor Mirna je že lani razpravljal o ureditvi pokopališča na Mirni in v ta namen začel z ustrezno akcijo. Stvar pa se ni premaknila, zato bodo lani pridobljena sredstva porabili letos. Poleg tega razpravljajo letos tudi o urejevanju vaških voznih poti, ki so pretežno zelo slabe. Menijo, da bi se nemara tudi v ta namen obnesla podobna akcija, kakršno so izvedli za gradnjo zdravstvenega doma. ■ Po sporazumu bo znašala vrednost letošnje trgovinske izmenjave med našo državo in Mongolijo 1,2 milijona dolarjev, kar je znatno več kot v preteklem letu. je ne morejo samostojno rešiti. . - Predstavnik Dolenjske turistične zveze Peter Roma-nič je predlagal skupen program dela vseh organizacij, pri katerem bi lahko tudi uredili medsebojne odnose. Pohvalil je konkreten program tabornikov in še pripomnil, da moramo lepote Dolenjske najprej sami spoznati, potem šele jih razkazovati drugim. Zato bi morali posvečati večjo pozornost šolam, kjer bi lahko začeli s turistično vzgojo. Ustvariti pa moramo tudi pogoje za večji razvoj turizma, da bomo turistom lahko nudili vse, kar potrebujejo. Tovariš Zupančič je govoril o novi dolenjski transverzali, ki bo vodila iz Novega mesta na Frato, preko partizanskega Roga, Bele krajine in Gorjancev, po dolini gradov na Trško goro in čez Hmeljnik nazaj v Novo mesto. Potrebovali bi tudi boljšo propagando. Ni nujno, da moramo izdajati razkošno opremljene prospekte in vodiče, ker je možno osnovno obveščanje tudi z majhnimi sredstvi. V razpravi so sodelovali skoraj vsi udeleženci, ki so s' svojimi predlogi veliko prispevali k uspehu posvetovanja. Tako so med drugim tudi ugotovili: Pri nas ne zaiamo prikazovati naših lepot in znamenitosti niti zastonj, medtem ko na Zapadu manj pomer.ibne stvari prinašajo velika sredstva. Lahko rečemo, da Fo-lenjci bolje poznajo Gorenjsko kot pa svojo okolico, njene lepote in znamenitosti. Veliko večjo pozornost moramo posvečati turističnim kadrom. Izleti, ki jih organizirajo predvsem sindikati, so največkrat nepripravljeni in nimajo pravega učinka. Zato bi morali ravno ti kadri zagotoviti uspeh in smisel posameznih izletov. Domovi organizacij, ki so navadno slabo opremljeni in zanemarjeni, so na razpolago le članom teh " organizacij. Zato bi se morali zediniti. da bi izkoriščali domove t leni vseh podobnih organizacij z enakimi olajšavami. Razpravljali so tudi o počitniških domovih gospodarskih organizacij, ki so izven sezone popolnoma neizkoriščeni. Podjetja bi lahko v tem času pos; diia svoje domove mladini za i?-ete in seminarje S tem oi dobili določena siedstva, izleti in seminarji pa bi bili cenejši, kot so s?-jjaj. Večjo pozornost zaslužite delavski h, vajenski turizem, saj ju zdaj skoraj ni. Tega turizma ne smemo :>'t: uati le skozi dinar in moramo mladini zagotoviti cenej- ša letovanja kot npr. mo-zemcem. Na posvetovanju, ki je ;z objektivnih razlogov prosio, meje mladinskega turizma in st približalo splošnemu, . so ugotovili, di ;o potrebno večje sodelovi.ijp med posameznimi specializiranimi organizacijami. Zato bodo v kratkem sklicali še podoben sestanek. Večjo vlogo morajo dobiti tudi Dolenjska turi-stična zveza., in gostinssi objekti, ki naj služijo turizmu, in ne le gostinstvu. Tabor Sutjeska v Dolenjskih Toplicah naj bi bil osnova za skupno delo, saj so tu vsi pogoji za kvaliteten mladinski turizem. Po posvetovanju so člani posameznih organizacij razpravljali v komisijah.. Tu so skušali prilagoditi svoje cžje programe sklepom posvetovanja, -jk Merčin Nowak-Njehornski: ILUSTRACIJA (iz »L# TEČE LADJE« in dragih lužiškosrbskih pravljic; l^j dala Mladinska knjiga v Ljubljani, 1959) Problemi mladih v javni obravnavi Da je postal 8. marec resnični praznik naših delovnih žena, naj pove tudi ta fotografija, posneta v Drči pri Šentjerneju 17. marca: tudi tu so žene množično in prisrčno lepo počastile mednarodni ženski praznik. Obudile so spomin na minula leta in v prijetni družbi pokramljale o tem in onem, kar doživljajo, delajo in čutijo. Takih srečanj je bilo letos povsod veliko — dokaz, da je iz leta v leto dan žena resnično bolj ljudski praznik (Foto: Hugo Rožnik) 16. marca je v Ljubljani okrajna konferenca Zveze mladine razpravljala o najrazličnejših vprašanjih. Med drugim je ocenila delo mladine med dvema konferencama in dala nekaj smernic za bodoče delo. Konference se je med drugim udeležila tudi predsednica občinskega komiteja ZMS v Novem mest)! Lojzka Potrč. Na-prosili smo jo, naj bi na kratko povedala, o čem so razpravljali v Ljubljani. Dejala je: »Konferenca je ugotovila, da je bil v času od zadnje take konferenca dosežen precejšen napredek na vseh področjih mladinske dejavnosti. Mladina ss je res vsestranr "» vključila v reševanje ekonomskih in političnih vprašanj. Pomanjkljivo pa je bilo delo z mladinci, ker so se aktivi premalo približali svojim članom. Prav tako smo premalo naredili za vključevanje novih mladincev v organizacijo. V novomeški občini sicer to ni večji problem, saj je le 10 do 15 odstotkov mladine izven organizacije.« — Pri čem se je razprava največ zadrževala? » V razpravi smo obdelali zlasti dvoje perečih vpra- šanj: kako povečati proiz voda jo in produktivnost cer tako zagotoviti oddih in pogoje za rekreacijo mladih proizvajalcev, čutiti je bilo, da se mladina dobro zaveda svojih nalog v proizvodnji, ker je bilo ugotovljeno, da bi lahko dosegli večje gospodarske uspehe, če bi dal vsakdo od sebe vse, kar zmore. Glede oddiha in rekreacije je konferenca ugotovila, da mladina odhaja na izlete, vendar brez pravega ci-iia. Potrebno bi bilo uskladiti n?črte s plani drugih organizacij, s Počitniško zvezo, tabonrško organizacijo itd. Potrebno bi bilo pri DPM ustanoviti klub vzgojiteljev, ki bi bili v •innih trenutkih vodiči na mladinskih izletih.« — Kje so hibe pri splošnem izobraževanju šolske mladine? »Konferenca je med drugim naka7Rla problem štipendistov. Malokrat se pri-neti, da bi podjetje ali nstn^ov*. ki štinend'ra študente fli diiake. klicala svoie štipendiste in iih seznanila s svolo proizvodnjo, Droblemi in težavami « — In ugotovitve n mla-- »lini na podeželju? »Na vasi še vedno prevladuje mišljenje, da v kmetijstvu ni perspektive. To je tudi poglavitni razl°& da se mlad človek zelo nerad sprijazni z dejstvofl1' da bo ostal doma in obd* '.oval zemljo. Aktivi ZM» na podeželju bi morali Pfl tem odigrati važno vlog0 ter prikazati kmetijstvo 1 luči resničnega perspe^ tivnega razvoja. Seveda W bilo potrebno mladim lj* dem nuditi možnost, da t>! svoje življenjske in drug8 pogoje izenačili s pogoji v proizvodnji zaposlene m'3' dine.« — O čem ste razpravlj*' li delegati iz novomešK* občine? »K razpravi sta se prijf' vila dva mladinca iz na*8 občine. Razpravljala sta Q tem, kako povečati proi2' vodnjo, in poudarila, *j lahko pri tem odigraj" važno vlogo mladi stroko*'; njaki. Seveda bi morali « delati na takem delo«**"! mestu, ki jim pripada P° njihovi sposobnosti. Ke pa je tudi, da mnogi str£ kovnjaki sčasoma posta!*" jo .nedotakljivi' za vs8 napredek in se prehitro W! dovoliiio s tem, kar znaj1* — Mislim, da je bilo tW koristno, da smo na k°n. ferenci razpravljali tudi pomanjkanju samskih st*' novanj za mladino. Hi & na delo vozi in ji je ta* onemogočena vsaka org" nizirana dejavnost.« šel sem iskat to pismo. Skoraj v vsaki vasici v pogorju naletiš na gospodarja, ki se rad baha bodisi s premoženjem, bodisi s kako drugo stvarjo. Na Jelovem brdu je bil tak ba-hač posestnik in oštir Fortuna, ki si je z vinsko kupčijo pridobil nekaj denarja. Kar sem poznal to hišo, se je bahala: oče je ob vsaki priliki metal svoje bogastvo na mizo, otroci so ga pridno posnemali. Vlekli so nekoliko na gosposko stran, posebno hči. Ta je bila dve leti pri nunah v Loki in je od tam prinesla nazaj novo ime. Prej je bila Katra, po loški šoli pa Katinka. V gostilni pri Fortunovih sem dobil pismo, ki so mi ga pisali iz Ljubljane ter me opozarjali, da bi pisarna ne mogla dolgo več prenašati moje odsotnosti. Pri vstopu je Katinka prav sladko zagostolela: »Kako, da k nam nič ne prihajate, gospod doktor? Kaj smo se vam pa zamerili?« Vikala me je, zatorej sem bil prisiljen, da sem jo tudi vikal, kar se mi je zdelo silno zoprno. Dekle je bilo še dosti dobre podobe, ali tičala je v nekaki gosposki kočemajki, ki se ji je kar videlo da je bila za cenen denar kupljena pri Kajbetu v Loki. Tudi govorila je nekako po knjigi, prav po »Danici«, na katero so bili Fortunovi naročeni. Ponovila je: »Kaj smo se vam zamerili? Gospod sodnik ostaja vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem gor. Kaj tisto! Dati imamo vsakemu kaj, kdor pride k nam, in naj je še tak gospod!« Da jo potolažim: »Prinesite mi polič vina, gospodična Katinka! To vem, da točite dobro pijačo.« »Gospodična« se je urno zasukala ter odhitela s poličem po vino. Ko je postavila polno steklenico predme na mizo, je prisedla ter vprašala zadovoljno: »A ni fletno pri nas?« »Fletno!« ji odgovorim. »Če naj se govori resnica, je daleč naokrog ni take gostilne. Sam sodnik to pravi, in ta pride daleč po svetu. To vam rečem, kjer so pravi ljudje, gre vse prav!« »Dobro se vam godi, to je znano.« Z ljubeznivim smehom me je pogledala. Pri tem se je to zoprno ženšče nekako čudno sukalo s svojim gornjim telesom, da sem moral opaziti, da ni slabo rejena v svoji kočemajki. — Vzkliknila je: »Dobro pa že. dobro! Vsako leto nese oče v hranilnico in vsak otrok ima že svojo knjižico.« »Boste pa veliko dote imeli?« Na to vprašanje je komaj čakala: »Lahko rečem, da bo večja kakor dota Presečnikovega dekleta.« Bila je prepričana, da me stvar zanima, zatorej je ponovila z nekim pomembnim naglasom: »Večjo pa že, kot jo bode imela Presečniko/a Meta!« Zinem tjavdan: »Se boste pa lahko, omožili.« »Lahko pa, lahko! So že vprašali, ta in oni! Seve, kar tako pa tudi ne grem!« Na to baharijo nisem ničesar odgovoril. Ali Katra je dalje predla: »Oče je že dobro storil,- da me je pustil dve leti pri nunah. Tam sem se veliko naučila, če bi prišla danes v mesto, bi-me prav "hič ne skrbelo, in gotovo je, da bi se vedela sukati. Postavite kako drugo teslo z.Jelovega brda v Ljubljano, pa bo kot miš v mleku, ki si pomagati ne ve.« Poglejte, poglejte! Skromno se mi je odkrila ter me prepričala, da bo Katinka dobra gospodinja, postavi jo na kmete, postavi jo v mesto! Tedaj dvignem slučajno oči. Prav nič nisem čul, kdaj so se od- prla vrata, in vendar je pri vratih stala moja Meta, in zelo strupeno je zrla izpod čela. Zdelo se mi je, kakor da bi sveta Cecilija z Jelovega brda prav posebne strele spuščala na gospodično Katinko. Oglasila se je kratko in ostro: »Mati pravi da pridi domu!« Mehko se je vmešala Katinka: »Do večerje je še dosti časa.« »Le pojdi!« Katri niti odgovora ni dala. Odšla je, in če me uho ni motilo, je zaprla precej trdo vrata za sabo. Katinka se je smejala: »Tako hodijo pri nas žene po svoje može!« Plačal sem. Zunaj je Meta čakala. Nekaj časa sva molče hodila, nato se je pa kar izlilo iz nje: »Torej tako! Doma te čakamo! Večerja že stoji in zavoljo tebe bom lačna in bo družina slabo jedla-Ves dan se pehamo kot živa živina, ti pa tukaj PrJ tem kolovratu« — to je veljalo gospodični Katin-ki — »postopaš in do Presečnikovih, ki smo vendar tvoji ljudje, kar pota več ne najdeš! Sram me je-In če Češ vedeti, ti povem: tekoj se sramujem hWa tebe! Dobro, da oče še ni prišel v hišo. Kj bi dejal ko bi vedel! Tako sem huda! , Lilo je naprej in rečem, da ne v posebno izbranih besedah. Skušal sem jo pomiriti: »Delal sem ves dan.« »Nič!« , »Pismo mi je prinesel gospod Jakob.« »Nič!« »če hodi gospod Jakob v to gostilno, bom sme' vendar tudi jaz tja.« »Nič!« »Fišejo mi, da moram v kratkem v Ljubljano in da je dosti dela v pisarni.« »Nič!« »ce pa nič, pa naj bo nič!« »Nič!« Tako me je prignala do Presečrrika in v jezi sv» stopila v hišo. Krško pred občinsko revijo ■ Občinska zveza Svobod in Prosvetnih društev v Vidmu-Krškem se je namenila pripraviti revijo kulturne dejavnosti za območje krške občine. Lanska podobna revija — prva te vrste je bila dokaj drugače organizirana ■o *udne r.ačine likovne vzgoje. Popravek Popravljamo neljubo tiskarsko napako, ki je nastala -pretekli teden v članku »Za študij socialističnega gibanja pri Slovencih pomembna knjiga«. V oklepaju 2. stavka v šestem stolpcu je med drugim zapisano, da je hitlerjev-ska Nemčija z berlinsko Olimpiado »zakrivila« strar hote terorja, ki je takrat že besnel po Nemčiji. Pravilno pa mora biti zapisano »zakrivala«. UREDNIŠTVO četrti interni produkciji 'asbene šole v letošnjem "'skem letu smo lahko videli -j{ve uspehe učencev te šole. 6 enci od 1. razreda pa do '^reda so pokazali svoje nosr ^ muzikalne sposob-V ni' staršem in prijateljem, 'aga n". sob'ci» s katero razpo-j.Ka Glasbena šola, smo sliša-vi0vV°ke klavirja, trobente, Prviv?6 ^ harmonike. Vse od le ji? t0čk' W So Predstavlja-^anje nižjih, predvsem pr- vih in drugih razredov, pa do zadnjih, kjer so bili zastopani višji 5. in 6. razredi, je bilo čutiti solidno pripravo učencev kakor njihovih učiteljev. Mnogi učenci so mojstrsko odigrali pripravljene skladbe. 2e pri prvih točkah, ki so jih izvajali prvi razredi (Metka Gošnik, Alenka Doljak), bilo čutiti solidno pripravo in muzikalno interpretacijo naših najmlajših. Z razredi pa se Je kvaliteta stopnjevala. Ne samo na klavirju, temveč tu-, di na • ostalih instrumentih (violina in trobenta), so učenci pokazali zadjvoljivo znanje. Tako je Marjan Grilc s trdno in čisto Intonacijo zelo presenetil poslušalce. Tudi Uroš Dular je pokazal, da je vztrajno delo pogoj za dobro obvladanje trobente. Njegov ton, čeprav je gojenec šele v drugem razredu, je zelo lep in daje upanje, da bo iz Dularja nastal dober igralec trobente. Tudi Slavko Brkič in Matej Mihelčič (violina) sta odlično zaigrala. Prav tako je Janez Petellnkar iznenadil z izvajanjem na klavirju. Sodelovali so še Marko Spiler, Olga Grimšič, Milena Mahanje, Sonja Gril. Proti koncu produkcije pa sta zelo lepo zaigrali dokaj zahtevne skladbe na klavir Maja Klemenčič, ki je igrala Bachov Preludij št. 2, In Marija Krisper, ki je interpretirala Schvttovo Kaj poje potoček (obe iz 5. razreda). Kljub tremi, ki Je pri učencih ob nastopu zelo močna, se Je pokazalo, da je le znanje tisto, ki privede učenca do solidnega igranja, in da mnogokrat trema izvajalce le skoncentrira. četrta Interna produkcija v sredo je pokazala, da se učiteljski kolektiv Glasbene šole zaveda svoje naloge, ki jo Ima pri vzgoji bodočih glasbenikov in glasbene publike v Novem mestu. Podobne prireditve bodo v Glasbeni šoli vsak mfsec. šola pripravlja program, s katerim namerava gCStcvati v novomeški bolnici in v bližnjih krajih Novega mesta. J. E. ^arko Spiler iz 2. razr. na produkciji pretekli teden Zdenka Golob-Borčič: MOTIV IZ SLAVONIJE Stev- 12 T678) DOLENJSKI LIST Ofiilan nlibiii: REICHSTAG V PLAMENIH 12 Torgler je sodeloval že od leta 1920 v komunistični partiji Nemčije in že 1924 postal član Reichstaga in bil to vse do dneva aretacije. Bil je zvest sin delavskega razreda, ki si ni delal utvar. Bil je goreč kritik nacionalnosocialističnih terorističnih dejanj in je opozarjal, da mora delavski razred fašizem uničiti. Zato in morda prav zato so preiskovalni organi skupno s policijo pripravljali od prvega trenutka dalje obroč lažnih prič proti Torgler ju. Usodni naj bi bili tudi dve aktovki, v katerih naj bi Torgler prenašal gorivo. Torgler je v njih nosil časopise. Nastopile so priče, ki so Torglerja videle s težkima aktovkama. Začelo se je dokazovanje. Kdaj je odšel iz palače? Priče in zopet priče. Na protiprocesu v Londonu je Koennen dokazal, da sta zapustila palačo kmalu po osmi uri, saj sta povečerjala že pred deveto uro v restavraciji »Aschinger«. Nastopili so trije ugledni nacionalsocialisti: Kar-vvachne. Frey in avstrijski nacionalsocialist Krover. Kratka pripomba: Karwachne je bil leta 1925 izključen iz komunistične partije zaradi poneverbe. Ti trije naj bi dokazali, da je bil Torgler povezan z van der Lubbejem in da so ga videli v njegovi družbi. Nato so prešli na dokazovanje, da se je Torgler družil z obtoženimi Bolgari, predvsem, s Popovom. Ta izmišljena zveza ni bila posrečena: Popov zna le nekaj nekaj nemških besed, Torgler pa ne zna bolgarsko. In vendar so priče hitele trditi, da sta se pogovarjala. Pripeljali so priče iz kriminalnih zaporov, duševno bolne in tudi vohune. Vrstijo se: Lebermann, Kunizak, Grothe, Zimmermann. Torgler je bil neustrašen. Najprej je dokazal, da van der Lubbe nima nič skupnega s komunisti in da je celo njihov sovražnik. Jasno je ugotovil, da obstoji van der Lubbe kot komunist lc v nemškem nacističnem tisku. Torgler ju njegov branilec dr. Sack ni pomagal. Da je bil Torgler oproščen, ni branilčeva zasluga. Tudi pozneje, ko Torglerja niso izpustili in so ga poslali v koncentracijsko taborišče Oranienburg, se branilec ni zganil. Da, Torgler je moral v taborišče, ker je na procesu ponosno dejal: Popov in Tanev Aretirali so ju 9. marca. Student Popov je razumel le nekaj nemških besed, čevljar Tanev pa sploh ni razumel nemško. Na procesu sta ostala nekako v ozadju, ker sta govorila preko tolmača in nista vedela, če le-ta pravilno prevaja njune izjave. Nista mogla pregledati protokole in nista niti vedela, če so njune izjave pravilno zapisane. Toda morala sta biti prava moža, saj sta vzdržala vsa mučenja v nacističnem zaporu. Oba sta bila borca v vrstah bolgarskega delavstva, Okusila sta že bolgarske fašistične zapore. Vedela sta, kaj pomeni, čc pade socialist v fašistične kremplje. Popov je bil star 35 let. Nekoč jc študiral pravo. Sodeloval je v protifašističnem uporu 1923 in ko upor ni uspel; je entigriral iz Bolgarije. V Bolgarijo se je vrnil leta 1931 kot član centralnega komiteja partije. Ujeli so ga in zaprli. Iz zapora je uspel pobegniti in spet je zapustil svojo domovino kot begunec. V Nemčijo je prispel 3. novembra 1932 — prvič v svojem življenju. Tanev je še mlad stopil v komunistično stranko Bolgarije. Oče mu je padel v uporu proti Turkom 1906. leta. Že 1925 je bil zaradi komunizma obsojen na 12 let zapora. Priče, ki so nastopile proti Tanevu in Popovu, so bili nacionalsocialisti in kriminalci. Dokazovali so, da "so ju videli v palači Reichstaga v družbi s Torgler-jem. Nacionalsocialist Frev priča, da se je Popov (ki ne zna govoriti nemško) pogovarjal s Torgler jem (ki ne zna bolgarsko) v sobi komunistične skupine v Reichstagu. Inženir Boguhn priča, da je videl Tatic va, kako je tik pred' požarom zapuščal palačo skozi vrata številka pet. Boguhn je že takoj po požaru na policiji izjavil, da je videl nekega človeka, ki je ob omenjeni uri zapustil palačo. V protokolu jc zapisa no, da ni mogel opisati, ali je dotični nosil klobuk ali kapo. Zato tudi ni mogel opisati obraza in las. Toda že tri tedne pozneje, ko so ga soočili s Popovom, se mu zjasni in izjavi v zapisniku, da se njegov prvi opis moža ujema s. Popovom. Najprej je trdil, da je mož nosil sive hlače, na procesu pa trdi, da so bile hlače modre. Na procesu se je Dimitrov jedko ponorčeval iz priče: »Mislil sem, da je priča inženir. Sedaj ugotavljam, da jc romanopisec« Druge priče so spet trdile, da so ju videle v Nemčiji že prej. Priče postajajo smešne, ko pred sodiščem ugotavljajo, da ni tako. Nekatere priče umikajo svoje prejšnje izjave. Ce priče niso izjavile tistega, kar jc bilo sodišču všeč, niso odhajale s sodišča domov, temveč v zapor. Glavna priča proti Bolgarom je bil natakar Hc-1-mer iz restavracije »Bavcrnhof« na Potsdamski cesti. Ilebhcr je videl sliko van der Lubbeja v časopisih. Nemška policija je razpisala istočasno nagrado £0.000 mark za tistega, ki hi odkril Lubbejeve sodelavce. Hclnier je zato 9. marca, ko so prišli Dimi-('•ov, Tanev in Popov na kosilo v restavracijo, misleč, da so to trije Rusi — poklical policijo, ki jih je aretirala in zaprla. V preiskavi je Helmcr izjavil, da so večkrat jedli v restavraciji skupno z van der Lubbejem; predvsem Dimitrov in Tanev. Popov pa samo enkrat. Svatovanje je najlepši dan v družini na Dolenjskem. Dolga in ostra zima je spravila izpod pristreškov vse sani in ko pridejo še priče in godec, se začne vesela pot... Odvetnik44 brez osnovne šole 9» V Mondoviju v severni Italiji se je te dni pričel proces proti 33-letnemu Bat-tisti Vadi, obtoženemu raznih goljufij in denarnih prevar. Vada je doslej opravljal če vrsto poklicev, za katere pa ni imel nobene kvalifikacije — bil je med drugim zidar, mehanični delavec, trgovec z živino in lesom, geo-meter, preprodajal je zemljišča, v zadnjih šestih letih pa je opravljal posle »pooblaščenega zagovornika«. Pred petimi leti se je Vada naselil v mestecu Ceva pri Mondoviju. Do prvih strank je prišel tako, da je nad vhodna vrata hišice, kjer je stanoval, nabil bleščeč napis: »Vada Battista Giovanni, pooblaščeni zagovornik«. 33-letni Vada, ki se je sicer v govoru in pisavi zelo slabo in netočno izražal, kar pa ni prav nič čudno, saj je končal komaj tri razrede osnovne šole, je kljub tej svoji pomanjkljivosti v izredno kratkem času postal znan po vsej okolici kot eden od redkih odvetnikov, ki mu uspe izbojevati zmago na vseh procesih, ker ima na sodišču prijatelja in zna torej »ubrati pravilno pot«. Mnogi ljudje so trkali na njegova vrata, da bi jim napisal tožbe in druge vloge na sodišče. Vada pa je vselej znal svoje kliente prepričati, da na sodišču človek lahko uspe le s podkupovanjem. Stranke so mu navadno morale izročiti vsote od 40.000 do 50.000 lir. S tem denarjem — tako jim je dejal prebrisani goljuf — bo poskušal podkupiti sodnika, nič manjše vsote pa so bile pozneje potrebne za pcKikupnino »nasprotnim« advokatom. Na sodišču je poleg Vade sedel tudi vratar sodišča v Mondoviju, ki ga je imel Vada navado predstavljati svojim žrtvam za »javnega tožilca«. Od nekaterih svojih strank je Vadi uspelo z raznimi pretvezami izvabiti celo do 300.000 lir. Ta naslov le v malenkostni meri ilustrira velike možnosti 'za prehrano kar milijard ljudi, torej osemkrat več, kot jih na vsej zemlji živi danes. Pravzaprav gre le za preskrbo z mlekom in mesom. Obojega bi lahko pridelali v zadovoljivih količinah, če bi imeli na razpolago cenena umetna gnojila. To si prizadeva angleška družba Imperial Chemical Industries, ki je pravkar pričela graditi tovarno za proizvodnjo amoniaka po najcenejšem proizvodnem procesu. Jedro vsega problema je namreč 'v obdelovanju zemlje z velikimi količinami dušika. Tako se imenuje obdelovalna metoda, ki prinaša največje možne donose trav," zahvaljujoč bogati uporabi dušičnih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila proizvajajo ft-amoniaka, prej omenjeni proces angleške industrije pa & ceneno pridobivanje amoniaka iz zraka, olja in pare. Obdelovanje zemlje z velikimi količinami dušičnih gnojil prinaša presenetljive n* spehe. Angleška družba, lastnica novega procesa za proizvodnjo amoniaka, se ukvarja s poskusi, pri katerih upo-rabljajb velike količine dušika na dveh enakih farmah. Eno farmo obdelujejo kot doslej: na 20 ha zemljišča red8 22 krav. Dobiček od prodaje mleka je bil na tej farmi o-krog 750 funtov šterlingov. N» drugi farmi, ki so jo izdatno gnojili z dušičnimi gnojili, j8 bilo dovolj krnii' za 32 krav, farmarjev dobiček od prodaje mleka pa se je povzpel skoraj na dva tisoč funtov. Seve- VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST! Meso l mleko iz zraka ? jfsar porabil več delt je uporabljal pač (ličine dušičnega gno-jf? Mi njegovi izdat-(Mio trikrat večji od Ji Prvega farmarja, lahko več zaslužil t dvakratno količino [mogoče to metodo j& zemlje uporabiti fcugih področjih sve-vprašanje je naj-Sovoril strokovnjak Sk, direktor inšti-"etijske, ekonomske in znanstvene raziskave v Oxfordu. V svojem članku, ki se je pred kratkim pojavil v časopisu New Scientist, dokazuje, da lahko v tropskih krajih s to metodo dosežejo 16-krat večji pridelek trave kot v veliki Britaniji. Za primer navaja te številke: na tamkajšnjih področjih bi morali za pognojitev uporabiti 800 do 900 kg tega gnojila na hektar "letno, če upoštevamo rast tropskih trav, bi jih morali sproti kositi in pokladati živini v obliki obrokov, namesto da se živali prosto pasejo. Zato pa bi morali živino postaviti v hleve, da bi jih zaščitili pred posebnimi klimatskimi razmerami v teh področjih. Clark smatra, da bi na četrtini hektara zemlje lahko proizvedli dovolj mleka in mssa za eno osebo. Pravi tudi, da pod pojmom »dovolj« razume nekaj podobnega kot je današnji ameriški življenjski standard, ki se v tem pogledu suče okrog 90 kg mesa in 250 kg mleka ter mlečnih proizvodov letno na osebo. Ce bi vse površine obdelovalne zemlje na našem planetu obdelali tako, bi lahko nahranili več kot 26 milijard ust. Razumljivo je, da danes nimamo tako velikih in potrebnih količin umetnih gnojil, novi proces pa nudi veliko -upanja. Obdelovanje zemlje z velikimi količinami dušika v svetovnem merilu bi zahtevalo ogromne izdatke, zato pa bi dobili še večji izkoristek. Na svetu bi bilo dovolj hrane za številna bodoča poko-lenja. »Pa je vendarle konec zime!« je prejšnji teden vsa vzradoščena vzkliknila tudi Danica Škedelj iz Javorovi-ce, učenka 4. razr. osnovne šole v Drči. (Foto: Rožnik) Sto ljudi hoče Nobelovo nagrado Poroke prek oglasov KAMENA DOBA V 20. STOLETJU V začetku tega leta je neka francoska znanstvena ekspedicija etnologov in zdravnikov prodrla v osrednje predele Gvajane, ki so zaradi ekvatorialnega pragozda skoraj popolnoma odrezani od sveta. Znanstveniki so naleteli na ostanke plemena, za kat.'ro je po svetu vladalo splošno prepričanje, da je izumrlo: to so tako imenovani »Ovanas«. potomci ljudi, ki so nekdaj prebivali na Karibskih otokih. Našteli so jih vsega skupaj okoli 250, razdeljeni pa so v sedem plemenskih družin. Živijo, kot so živeli njihovi predniki v kameni dobi; od njih se razlikujejo le po tem, da uporabljajo nekaj železnega orodja. Veliko število listov, predvsem v Zahodni Evropi, všiak dan objavlja ženitne oglase. Največja konjunktura je na tem polju v francoskem in belgijskem tisku. Po statističnih podatkih — tako vsaj trdi ta tisk — vsak Belgijec ali Francoz med 20. in 80. letom dobiva na ženitni oglas povprečno 450 odgovorov, a Kakršnakoli je že nova moda, najprej ji slede tiste ženske, ki jim sploh ne pristaja. Silvana Mangano, italijanska igralka Vsak Francoz teži na političnem področju k idealu, da sam predstavlja celo stranko. Andre Maurois, francoski akademik Leta 1914 ali 1940 si ne bi upj'.i trditi, da Velika Britanija ni del Evrope. S. Spaak, belgijski premier vsaka Francozinja ali BelgiJ' ka 250 do 400 ponudb ^'Čeprav bi pijlčakovaii, a* ' glavnem starejši svet išče &iv' ljenjskega tovariša prek ogl8' sov, je praksa pokazala, da to ne drži, predvsem ne pri if" nah. Neki francoski dnevnic je nedavno samo v eni števil' ki objavil 100 oglasov, v k8' terih se iščejo kandidati &S ženitev. Od tega so 28 og'8' sov dala dekleta med 20. i" 26. letom starosti. Francoski listi objavijo v enem letu °" koli pol milijona oglasov tak* vrste in trde, da je od 450.0$ novih zakonskih zvez sklenif nih minulo leto v Franciji' nad 50.000 sklenjenih prek oglasov. Podobno Je v Belgiji. St»' tistieni podatki pravijo, d» vsak tretji Belgijec in vsak* tretja Belgijka skleneta z8' konsko zvezo s posredov8' njem časopisnega oglasa. *A LEPOTICA Maria To-^»nskega mesta i** s ^enje stepa- ^mesecema jo je navalu yu- A J161*1 v glavo, J in Kirurgi v Ha hi •80 P°sku-faifaT J* VrnUi 5 ?uaj ? UsP*a. k» * ^ Prikrivajo. £S*ror,avtka tse 'etos? k »tTT ^roeevalska Krava- SDOrocila, - sovjetski [C(V* po- ^Mt,.04 p«roča P» ^kve, SvtaV*tska zve'. r prve 5>ak ; D°Pknik N bi l01nic«. p« K ki ju ¥ Puzala z roko. Ko sta zakurila, se r i J« MaUi0 opazoval. »Pojili!« e in se odplazil. 147. Samo dve poti sta jim bili na razpolago: proti zahodu in proti jugu. »Hitro moramo na prelaz, da nas ne bodo prehiteli lovci,« Je spodbujal Kriš. Ob eni uri dopoldne se jc ledena skorja že toliko raztalila, da so se smuči začele udirati. Še pred drugo uro se je začela udirati tudi pod krpljanii. — že sedmič vam rečem: denar ali življenje! — Ali se ti ne zdi, da nek do kliče na pomoč? I m [i»wniiimi»ii Z ZBOROVANJA GASILCEV BREŽIŠKE OBČINE Vodilnega kadra je premalo V Domu JLA v Brežicah je bil 17. marca letni občni zbor občinske gasilske zveze. Prisostvovalo je nad 90 delegatov in gostov, med njimi tudi poveljnik okrajne gasilske zveze Celje Ivan Pasero, predsednik ObLO Brežice Milan šepetavc, predsednik ObO SZDL Ivan Zi-vič ter še drugi gostje iz Brežic, Samobora, Podsuseda in Zaprešiča. V brežiški občini je 31 gasilskih društev z 818 aktivnimi in 397 neaktivnimi člani, razen njih pa je še precej podpornih članov. Med člani je 113 žena in mladink, 138 mladincev in 80 pionirjev. Glede na tolikšno število društev je članstvo dokaj skromno po številu, zato naj bi društva skušala pridobiti v svoje vrste še več mladine in pionirjev. Občinska gasilska zveza je posvetila posebno skrb organizaciji centrov za ideološko ta strokovno vzgojo članov. Prav tako se zavzema za vsestransko sodelovanje z gasilskimi zvezami iz sosednjih občin. Po reorganizaciji okraja Novo mesto so občine Brežice, Videm-Krško in Sevnica ustanovile Posavsko brigado gasilcev, v katero je vključenih nad 80 gasilskih društev. Ta organizacija skrbi za enotno organizacijo gasilstva v Posavju. V preteklem obdobju so organizirali seminar za tajnike Stanovanjska skupnost pripravlja obrat družbene prehrane Preurejanje štirnovega lokala v Brežicah, kjer bo stanovanjska, skupnost 1. junija odprla obraf družbene prebrane, poteka ugodne ji- , odkar je popustil mraz. Po predračunu bo veljala preureditev 4 milijone 500 tisoč dinarjev. Zal pa se pri zidarskih delih v stavbi pojavljajo pomanjkljivosti, ha katere ni bilo mogoče vnaprej računati, tako da se bo preureditev podražila za nekaj sto tisočakov. Lesena stropna konstrukcija stavbe je na primer tako dotrajala, da jo je bilo treba zamenjati. Novi štedilnik znamke Goran iz Zagreba je že pripravljen za montažo. Obrat bo opremljen s tisoč-litrsko hladilno omaro in s hladilnim pultom za delikateso. O-prema v bifeju bo nova, medtem ko bodo v jednUnici obrata uporabili opremo iz mlečne restavracije in jo dopolnili. Občinski ljudski odbor v Brežicah kaže za napore stanovanjske skupnosti veliko razumevanje in tudi vnaprej obljublja obratu raz- ne olajšave. Stanovanjska skup. nost je za preureditev najela 2 in pol milijona dinarjev posojila na desetletno vračilo, garancijo pa je dal ObLO. Preostanek del bodo financirali deloma z dotacijo ljudskega odbora, ki je že prispeval 500 tisoč dinarjev, deloma pa z lastnimi sredstvi. Ta sredstva je skupnost ustvarila s svojimi rednimi dohodki, ker je stroške za svojo dejavnost lani krila s po- BREŽIŠKE VESTI močjo servisov. Ljudski odbor bo, kot je dogovorjeno, oprostil stanovanjsko skupnost plačila najemnine za prostore, v katerih bo o-brat deloval, ta znesek pa bo obračunaval kot vračilo za svoj prispevek pri preurejanju obrata. gasilskih društev in tečaj za desetar čke-pionirje. Nekatera društva premalo skrbijo za vzgojo kadrov, zato bi bilo prav, če bi gasilci segali po strokovni literaturi in se vsaj nekateri udeležili seminarjev za izprašane gasilce. Premalo je tudi častniškega in podčastniškega kadra. V bodoče bo treba najti tesnejši stik z ostalimi organizacijami po vaseh, zlasti s SZDL in sosednjimi gasilskimi društvi. Društva iz Brežic in okolice bodo morala v bodoče bolj paziti na ureditev vodovodov in hidran-tov, ker se je večkrat zgodilo, da so bili pri gašenju hidranti pokvarjeni. V razpravi je bilo stavljenih več koristnih predlogov. Tako je predsednik ObLO Brežice poudaril, da bo treba v centrih gasilska društva okrepiti. V planu za letošnje leto je nabava gasilske opreme (s posojilom) za II do 13 milijonov dinarjev. Poveljnik okrajne gasilske zveze je govoril o preventivni službi in o vzgoji kadra, poveljnik posavske brigade pa o organizaciji gasilstva v Posavju. Predsednik občinske gasilske zveze iz Zaprešiča je v imenu gasilske zveze LRS podelil najvišja gasilska odlikovanja zaslužnima gasilcema Jožetu Jurkasu in Franju Zorku. Delegati so sprejeli še nekaj sklepov, zaključni račun za leto 1962, proračun za tekoče leto in delovni načrt. Letošnji občni zbor gasilske zveze v Brežicah je bil eden najboljših, udeležba pa je bila skoro stoodstotna. M. A. Pišece: zakaj samo obljube? V našem tedniku je bil 20. decembra preteklega leta objavljen pod naslovom »Kdo je kriv?« članek glede ustavitve avtobusnega prometa na cesti Brežice—Pišece. Medtem je bilo več dogovo-. rov s cestnim podjetjem. Obljubljeno je bilo, da bodo cesto popravili in da bo promet ponovno urejen. Veseli smo bili, ko so v začetku marca začeli posipavati cesto od Brežic proti Pišeeam. Toda posipali so le do Globokega, naprej pa ne. Tudi mi vemo, da je letošnja zima poškodovala veliko cest, upravičeno pa je vprašanje, zakaj cestno podjetje ni popravilo vsaj najslabše ceste, ki so bile pozimi take kot slabi hribovski klanci. Do 20. mar- ca so cestarji res posjpavali cesto, potem pa so se od nas odselili. Zapustili so cesto, ki je na dveh mestih v dolžini nekaj metrov povsem vzkipela in onemogoča avtomobilski promet. Samo nekaj voz kamenja in gramoza bi potrebovali, in cesta bi bila v redu. Prebivalci tega področja se sprašujemo, zakaj smo zapostavljeni in ali res ni več možnosti, da bi vsaj s središčem občine imeli dobro zvezo. Pomlad je tu, ljudje bolehajo, zdravniki pa so v Brežicah. Peš v Brežice najbrž ne bo nihče šel, ker so predaleč. Vaščanj nismo krivi, če smo oddaljeni od Brežic 15 km. Pomagati si drugače ne moremo. Ce nam ne bi obljubili, da bodo cestri nadaljnjem idejnovzgojnem delu. Člani KZ - ste v volilnem imeniku? Po odloku o reviziji in prepisovanju volilnih imenikov, ki ga je objavil Uradni list FLRJ dne 27. 2. 1962, morajo biti do 15. aprila predloženi volilni imeniki občinskim komisijam v potrditev. Splošni volilni imenik volivcev občinskega zbora vodi ta urejuje organ občinskega ljudskega odbora. Volilne imenike volilnih upravičencev za volitve v zbor proizvajalcev pa sestavljajo gospodarske organizacije in proizvajalne ustanove. Zakon in drugi predpisi o volilnem imeniku predpisujejo dolžnost ln pravico volilnih upravičencev, da se pravočasno prepričajo, če so vpisani v volilni imenik. .Tako morajo biti vpisani v splošni volilni imenik vsi volivci, ki imajo volilno pravico, v volilni imetak za volitve v zbor proizvajalcev pri pristojni gospodarski organizaciji ali ustanovi pa vsi volivci, ki imajo volilno pravico iz delovnega razmerja ali članstva zadruge, oz. njihovi družinski člani. Tako bodo volivci, ki imajo volilno pravico iz delovnega razmerja in članstva v zadrugi, vpisani v splošni volilni imenik pri ObLO in v imetak, ki ga sestavlja njihova organizacija. Komisija za volilne imenike pri kmetijski zadrugi Brežice je sestavila volilni imenik za volivce predstavnikov v zbor proizvajalcev kmetijske skupine, v katerega so vpisani vsi volilni upravičenci, člani zadruge ta njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Dolžnost ta pravica teh volivcev je, da do 31. 3. 1963 kontrolirajo, če so pravillno vpisani v volilni imenik. Ti imeniki so na vpogled za posamezna področja zadruge, in to: — za proizvodno področje Brežice v trgovini KZ Brežice, — za proizvodno področje Globoko v trgovini v Globokem, — za proizvodno področje Dobova na področni upravi v bobovi, — za proizvodno področje Cerklje v trgovini KZ v Cerkljah, — Za proizvodno področje Jesenice ln Velika Dolina — posestvo Mokrice. Volilni upravičenci' zadruge so: 1. tisti, ki do dneva sestave vodilnega imenika niso prenehali biti člani zadruge (smrt, izstop, izključitev, oziroma če so kako drugače izgubili pogoje članstva v zadrugi, prenehanje kmet. proizvodnje, zaposlitev izven-kmet. organizacije ta pod.); 2. družinski člani zadruge, ki jim je glavni poklic delo na posestvu člana zadruge. Družinski člani, ki so stalno zaposleni izven kmet. organizacije (druga dejavnost), se šolajo ta slično, nimajo volilne pravice za zbor proizvajalcev kmet. skupine; 3. tisti, ki bodo dopolnili 15. 5. 1963 18 let. Volilni upravičenci niso: 1. tuji državljani, 2. osebe, ki ji-n je odvzeta" volilna" 3. osebe, ki • ,o odsotne P° zakonu, in tis. i, ki 10. maja 1963 ne bodo imeli pogojev volivca. Priporočamo vsem članom zadruge, da se osebno prepričajo, če so vpisani v volilni imenik na svojem področju. Vesti iz Kapel Pred nekaj leti je gasilsko druJrvo v Kao »lah s pomočjo du cuiine službe v občini Viderh-KrSko je doslej precej vplivalo pomanjkanje materialnih in finančnih sredstev. V sklad 28 socialno verstvo sc je na Primer lani namesto planira-hib 7 milijonov steklo iz prispevkov gospodarskih organi-za«ij le 2 milijona 800 tisoč dinarjev sredstev. Računati je treba na to, da bo socialnih Problemov vedno več, deloma tuđi zaradi podružbljanja kmetijskih površin. Zato bo v občini potrebnih vedno več socialnih delavcev, ki bodo obiskovali socialno ogrožene družine in jim takoj pomagali. Socialnim službam bo torej treba nuditi vedno več sredstev, hkrati pa velja razmišljati o ustanovitvi občinskega centra za socialno delo, ki bi vsekakor laže reševal socialno problematiko kot odgovarjajoča služba, ki je bila doslej organizirana v okviru občinske uprave. letos na vrsti za preureditev: cesta, ki povezuje Kostanjevico z° avtomobilsko cesto kot turistična, in cesta od Vidma-Krškega do Senovega kot gospodarsko pomembna. Proračun v znamenju varčevanja V primerjavi z letom 1960 je leta 1961 proračunska potrošnja porasla za 37 odstotkov, lani pa za novi'h 33 odstotkov (lani je bila za 82 odstotkov večja kot v letu 1960). Letošnji proračun jo skuša ustaliti, ker dosedanji porast ni bil usklajen s proizvodnjo. Pri sestavljanju proračuna (prvotni predlog je znašal 649 milijonov, odobreni proračun pa omejuje potrošnjo na 515 milijonov) je bilo nemalo težav. POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO SPREJET JE NOVI ODLOK 0 OBČINSKIH Đ0KLADAH Na zadnji seji ljudskega odbora občine Videm-Krško so odborniki obeh zborov sprejeli nov odlok o stopnjah občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev, premoženja in hišnine. Novi odlok razvršča kmetijske površine z ozirom na njihovo uporabnost za po-družbljanje, z ozirom na njihovo oddaljenost od tržišča ter z ozirom na število prebivalcev, ki so zaposleni v nekmečkih dejavnostih (industrija) na 5 kategorij. V 1. kategoriji, ki zajema nižinske predele v bližini potrošnih središč, bodo plačevali lastniki kmetijskih zemljišč občinsko doklađo v višim od 28 do 66 odst. davčne osnove, v 2. kategoriji v višini od 21 do 50 odst., v 3. kategoriji od 12 do 30 odst. in v 5. kategoriji od 8 do 18 odst. davčne osnove. Na predlog odbornikov kmetijske skupine občinskega zbora je bil odlok popravljen tako, da so bila naselja Brezje pri Raki, Zabukovje in Podulce razvrščena iz 3. v 4. kategorijo, medtem ko je bil predlog odbornikov kmetijske skupine v zboru proizvajalcev za nižjo razvrstitev naselij Kostanjevica, Prekopa in Podbočje pri glasovanju zavrnjen. Lastniki gozdnih površin bodo plačevali 5-odstotno občinsko doklađo, če znaša davčna osnova njihovih gozdov do 10 tisoč dinarjev, 6-odstot-no, če znaša od 10 do 20 tisoč dinarjev, in 7- odstotno, če znaša nad 20 tisoč dinarjev. Davčni zavezanci iz samostojnih poklicev in oni, ki plačujejo dohodnino od premoženja, bodo plačevali občinsko doklado po lestvici od 5 do 12 odst., upoštevaje višino davčne osnove. Doklada od hišnine pa je 1-odstotna, če davčna osnova ne presega 30 tisoč dinarjev, 2-odstotna, če znaša 30 do 50 tisoč dinarjev, in 3-odstotna, če presega 50 tisoč dinarjev. Davčni zavezanci so pri plačilu doklade deležni vseh olajšav, ki veljajo za dohodnino. Ob koncu naj dodamo še to, da je odmera občinskih doklad v občini Videm-Krško še vedno nižja kot v ostalih občinah celjskega okraja, lani pa je v videmsko-krški občini ostalo za 36 milijonov dinarjev doklad neizterjanih. Vodovod in zdravstveni dom Na področju komunalnih dejavnosti določa program občine Videm-Krško za leto 1963 kot osrednji nalogi reši- Stanovanjski sklad naj bo investitor Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Videm-Krško je lami prekoračil pooblastila in pri delitvi sredstev nii upošteval smernic programa občine za leto 1962. Preveč sredstev je bilo razdeljenih za individualne gradnje, saj je individualnim "gradnjam namenjeno tudi to, kar je bilo odobreno stanovanjski zadrugi, čeprav so v skladu poskušali to prikazovati drugače. Posebno prednost pri dodeljevanju sredstev za gradnjo stanovanj imajo tudi borci iz NOB, vendar predvsem tisti, ki so v gospodarstvu nujno potrebni. Sklad mera zastopati širše družbene interese. Letos bo moral nastopati bolj v vlogi investitorja in ne več toliko kot razdeljevalec sredstev, ki se vsako leto stečejo v sklad. tev oskrbe mesta z zdravo pitno vodo in gradnjo novega zdravstvenega doma Oba oiF jekt?. sta za Videm-Krško velikega pjirena Poleg tega velja omeniti še gradnjo nove bencinske črpalke in ureditev avtomobilskega in avto-mehaničnega servisa v prostorih podjetja Transport. Sredstva, ki jih bodo prejeli letos krajevni odbori za urejanje cest, ne bodo manjša od lanskih, vendar naj jih uporabljajo smotrneje kot doslej. Praksa je pokazala, da s sorazmerno majhnimi sredstvi kljub sodelovanju občanov ni mogoče vzdrževati vseh poti in kolovozov. Zato naj se povsod pogovorijo, katere izmed poti so najpomembnejše, in temeljito uredijo in popravijo samo tiste. Zbor občanov v Podbočju 17. marca je bil v Podbočju zbor občanov, na katerel je zastopnik ObLO Videm-Krško tovariš Franc Kovačič razložil proračun in družbeni plan za letošnje leto. Zborovalci so z zanimanjem poslušali in družbeni plan v celoti sprejeli. Volivci so v razpravi načeli vprašanje gradnje stanovanjskega bloka za učitelj-stvo, ki je v tej vasi že več lev zelo pereče. Zanimali so se za umetna gnojila, za prispevek kmetijskih zavarovancev za zdravstveno zaščito in za kapnico v Brlogu, kjer nimajo vode. Tudi o ko munalnih delih so govorili, zlasti o razsvetljavi, ker ni dobro vzdrževana. Na občnem zboru so sprejeli tudi predlog o imenovanju novih članov v poravnal- ni svet in potrdili predlog z: sodnike porotnike okrajnegr. in okrožnega sodišča. ■ski. Tudi v šolstvu bo treba varčevati V skladu za financiranje Šolstva so letos na razpolago le minimalna sredstva. Se letos bo treba izdelati ponovne analize po posameznih šolah in pregledali pravilniki- o delitvi osebnih dohodkov. Pojavljajo se neutemeljena nesorazmerja med osebnimi dohodki upraviteljev večjih in manjših šol, rešiti pa bo treba tudi vprašanje nadurnega dela v šolstvu, štipendiranje bodočih prosvetnih delavcev bodo morali prevzeti šolski kolektivi, še naprej pa se je treba truditi za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, šolski kolektivi naj pazijo zlasti na to, da bodo povečevali sredstva, namenjena materialnim izdatkom, kar so v primerjavi z osebnimi dohodki še vedno premajhna. NA OBČINSKEM ODBORU SZDL VIDEM-KRŠKO SMO ZVEDELI: Koristna pomoč predsednikom KO SZDL Ob koncu februarja je organiziral občinski odbor S2DL Videm-Krško za vse Predsednike KO SZDL dvocevni seminar. Teme so bile zbrane tako, da sruo predsednike seznanili z vsemi pereči-hl1 problemi, ki se pri nas Pojavljajo. Seminar je imel Popolnoma delovni značaj. Po Uv-odnih referatih se Je vse-lei razvila zelo živahna in izcedno tehtna razprava. Čeprav je trajal seminar dva c«la dneva, je bil čas veliko £rekratek, saj z razpravami k"r nismo mogli končati. To kaže, da bodo podobni semi-^•"n še potrebni. Ce hočemo, da bodo krasne organizacije SZDL do-bro delMe, bomo morali zlu-Predsednike temeljito pripraviti za odgovorno delo. -,: prevečkrat mislimo, da *ln° v tem, če smo na konferenci izvolili predsednika, j* zagotovili uspešno' delo "rajev.ne organizacije Toda 8,4 vidno delo, pa če je Se tako enostavno, potrebuje človek določene sposobnosti, kaj šele, če opravlja funkcijo 1 redsednika KO SZDL. Seveda tudi seminarji ne morejo dati vsega. Predvsem je treba znati opazovati življenje in ugotavljati težnje občanov. Za izmenjavo izkušenj pa so seminarji nujno potrebni. Na seminarju smo obdelali sledeče teme: 1. Aktualnosti tž gospodarstva in družbeni plan (uvodni referatT Stane Nunčič, predsednik občinskega ljudskega odbora, in Franc Kovačič, načelnik za gospodarstvo). 2. Statut nase. občine (uvodni referat: Vladimir Vogrinc, sodnik za prekrške). 8. Vloga SZDL in metode dela (uvodni referat: Lojze Stih. predsednik občinskega odbora SZDL, in Slavko Lipar, sekretar občin-skerr odbora SZDL. 4. Priprava sestankov in vodenje razprave (uvodni referat Slavko Sribar, slušatelj VPS). 5. Aktualni mednarodni politič- ni problemi (uvodni referat: podpolkovnik Djordje Dukič iz garnizona Cerklje). Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem tovarišem, ki so pripravili uvodne referate. Seja občinskega odbora SZDL Na zadnji seji občinskega odbora SZDL smo razpravljali o družbenem planu in proračunu občine Videm-Krško za leto 1963. Na podlagi osnov družbenega plana, ki jih je podal predsednik ObLO Stane Nunčič,' se je razvila živahna razprava. Poudarjeno je bilo, da je pravilno, da služijo kot osnova, pri sestavljanju plana programi delovnih organizacij. Pretekla leta, ko je planiral vsak po svoje, so se pri usklajevanju pojavile težave. Občinski odbor SZDL je ugotovil, da so osnove, ki so jih pripravili na občini, realno in bo vse postavke mogoče doseči, seve- da z največjim naporom vseh občanov. Predvideno je, da se bo industrijska proizvodnja v Jetu 1963 povečala za 15,2 % v primerjavi z letom 1962. Tako se bo družbeni bruto proizvod letos povzpel na preko 20 milijard od lanskih 17 milijard 868 milijonov. Na seji je bilo sklenjeno, da je po vseh večjih krajih treba takoj sklicati zbore občanov in začeti s tolmačenjem družbenega plana. Letos, z razliko od prejšnjih let, ne bomo šli pred ljudi s konkretnimi dejstvi, ampak jih bomo spoznali le z osnovami programa. Tako bodo imeli občani možnost, da bodo dali vsakovrstne pripombe in predloge. Nekaj zborov občanov je že bilo. Medtem ko so ponekod izredno dobro obiskani in zelo živahni, je drugod udeležba izredno slaba. Res je, da se je že pričelo spomladansko delo. Toda obravnava družbenega plana je ta- ko važno vprašanje, da bi mu morali občani posvetiti več pozornosti. Saj se vendar razpravlja o tem, kako bomo letos gospodarili, kakšne so naše naloge itd. O zboru občanov so povsod pravočasno obveščeni s plakati in vabili Kaže, da se nekateri le preveč zapirajo v ozek krog lokalnih problemov, širša občinska problematika pa jih ne zanima. Toda družbeni plan bo izvršen le tedaj če bo sleherni občan vedel, kaj družba od njega hoče. 2. številka »NAŠIH POGOVOROV« Občinski odbor SZDL Vi-dem-KršlH) že tretje leto izdaja svoje glasilo »Naši pogovori«. Letos je izšla že druga številka. Skoraj v celoti je posvečena družbenemu planu in proračunu. Na seminarju s predsedniki KO SZDL so le-ti predlagali, da bi jim v tej številki posredovali izvleček iz družbenega plana in proračuna, da bodo imeli material za lastno uporabo, zlasti pa jim bo koristil sedaj ko pripravljajo o teh vprašanjih zbore občanov. Druga številka »Naših pogovorov« prinaša: Osnove iz družbenega plana za leto 1963, Proračun občine, Po-konjerenčni razgovor. Kakor v vseh zadnjih številkah je tudi v tej stalna priloga Občani sprašujejo. V tej rubriki objavljamo aktualna vprašanja, ki jih postavijo občani na zborih občanov ali kako drugače. Vsa vprašanja posredujemo na pristojne forume (ObLO, komunalna uprava itd.) in zahtevamo primerne odgovore. Te odgovore potem objavlja- POSAVJE Mar res ne bo razumevanja za obrat družbene prehrane? Stanovanjska skupnost v Sevnici je uredila v tesnem prostoru obrat družbene prehrane, v katerem se hrani 90 abonentov. Sanitarna ureditev tega obrata je tako pomanjkljiva, da je pričakovati. SEVNIŠKI VESTNIK da ga bo sanitarna inšpekcija vsak čas zaprla. Nima shrambe za živila, nima drvarnice, nima niti stranišč, med tesno postavljenimi mizicami pa se dan za dnem gnetejo abonenti, ki prihajajo na hrano. V Sevnici je bila že nekajkrat načeta akcija ze rešitev tega problema. Večina delovnih kolektivov ima svoje kuhinje, v katerih kuhajo dopoldanski topli obrok za delavce, vendar so nekateri kolektivi, na primer Kopitarna, še vedno pripravljeni kuho opustiti in voziti hrano iz obrata družbene prehrane v ter-mos posodah v tovarno in jo tam deliti. Mnogo govorimo o velikem pomenu zdrave prehrane zlasti za proizvajalca, v Sevnici pa je neredko slišati tudi vzdihe: »Ko bi le imeli mlečno restavracijo!« DOM NA LISCI PRED RAZŠIRITVIJO Znana planinska postojanka Dom na Lisci je zlasti v poletni sezoni priljubljeno zatočišče tistih, ki si zažele lepega razgleda, svežega zraka in počitka po mestnem hrupu. V pretekli zimi, ko je bilo dovolj snega, so Dom na lisci prvič, odkar je zgrajen, obiskovali tudi smučarji. Planinsko društvo v Sevnici, ki je dom z nemajhnimi napori in s pomočjo sevni-ških kolektivov zgradilo, vneto razmišlja o tem, kako stavbo, ki je mnogo premajhna razširiti. Preden bodo s tem pričeli, pa bo treba urediti oskrbo z vodo. Kapnica, ki je pri domu zgrajena, ne zadošča niti dosedanjim potrebam. Po približnih načrtih bi stala gradnja vodovoda vsaj 4 milijone dinarjev, zato so misel na to opustili. Namesto tega bodo skušali zgraditi primeren zbiralnik podnebne vode, ki bo cenejši, pa bo hkrati oskrbel Lisco z zadostnimi količinami vode za daljše razdobje. Takoj ko bo rešeno to vprašanje, se bodo lotili proučevanja domskih prostorov. Dogradili bi večjo gostinsko sobo, v 1. nadstropju pa bi uredili 3 sobe za prenočišča. Mnogi gostje povprašujejo zlasti po sobah, ker so v domu zaenkrat samo skupna ležišča. Površina uporabnih prostorov bi se z dograditvijo povečala za 70 kvadratnih metrov. V kletnih prostorih dograjenega dela stavbe bi bili pralnica in shramba, v enem pa bi uredili barski kotiček. Največji problem doma je vzdrževanje ceste na Lisco. Ko so jo pred leti gradili, so Planinskemu društvu krepko pomagali vsi delovni kolektivi in občinski ljudski odbor, zdaj cesto vzdržuje Pla- ninsko društvo. Gradnja ceste je brez prostovoljnega dela veljala okoli 7 milijonov dinarjev, zdaj pa propada, ker jo Planinsko društvo s svojimi sredstvi vzdržuje le za največjo silo. Ker jo je pravkar minula huda zima močno prizadela, bo treba hitro ukrepati, da ne bo škoda še večja. Prostor, v katerem obratuje družbena prehrana stanovanjske skupnosti, je pretesen. Cim pa je padel predlog, naj bi zaprli enega izmed gostinskih lokalov in v njem uredili takšen obrat, se je še vedno vse ustavilo. »Zgubili bomo lokal...» je bilo slišati ob takšnih priložnostih", tako kot da bo, če ga prevzame stanovanjska skupnost, res vse izgubljeno ... Mar je res boljše, da se v gostilni dopoldne in popoldne naslanja po nekaj parov stalnih pivskih gostov ob rob točilne mize, žuli »dva dečka« ali pa »šnops« ter globokoumno razpravlja o mestnih novicah? Ce bi sešteli vsa sredstva, ki so jih kolektivi porabili za ureditev svojih kuhinj (zato ker se problem osrednjega obrata družbene prehrane »ni dal rešiti«), bi dobili najbrž precejšnjo številko, s katero bi lahko uredili zgleden obrat družbene prehrane. Enega izmed gostinskih lokalov pa bo treba kljub temu preurediti v te namene, v njem pa bi bila lahko tudi mlečna restavracija, ker je v Sevnici zelo potrebna. Slišati je, da bi bil najprimernejši za to lokal gostilne »Pri lovcu.« Paberki iz Tržišča Pred kratkim je bila v Tržišču letna konferenca Društva prijateljev mladine, kjer so ob maloštevilni udeležbi domačinov in predsednika občinske zveze DPM pregledali svoje delo v minulem letu. Društvo je bilo ustanovljena leta 1961 in se do zdaj še ni prav razživelo. Kljub temu pa je bilo zelo aktivno pri organiziranju otroških praznikov in v sodelovanju na proslavah. Letos so sklenili, da bodo pridobili nove člane, da bodo tesneje sodelovali s krajevno skupnostjo in ostalimi organizacijami na vasi, da bodo ulraili sodelovanje s šolskim odborom in da bodo mladincem, ki končajo obvezno šolanje, pomagali najti zaposlitev, da bodo začeli urejati vzgojna vprašanja otrok in da bodo organizirali šolo za starše. Kaj več si ne upajo zastaviti, ker nimajo nobenega denarja, krajevne skupnosti pa za njihov j delo nimajo pravega razumevanja. XXX Tudi mladina se je pred kratkim zbrala na izrednem sestanku. Ob skromni zakuski in plesu so se poslovili od svojih sctovarsev Marjana Slapšaka, Pepija Logarja in Cirila Borštnarja, ki so odšli k vojakom. M. L. ff Cesta SEVNICA-PLANINA vpije na komoč! 2e pred letošnjo zimo je bila cesta Sevnica—Planina na treh mestih ograjena, da bi tu kamioni in šolski avtobus kar , najprevidneje vozili. Ker že tako slabo cesto izpodjeda še neregulirani potok, bi bilo prav, če bi cesto popravili, dokler je še primerna za promet. če bi se okvare še povečale in bi morali cesto za težja vozila zapreti, bi otroci iz vasi Zabukovje, Podgorje in Ledina ostali brez pouka. Baje je šofer avtobusa na sevniški občini opozoril na izredno slabo stanje ceste, pa se do zdaj ni nihče zganil. Nekaj pa bo treba ukreniti! Starši so v skrbeh za otroke, celjsko avtobusno podjetje, ki namerava odpreti novo progo Planina—Sevnica, pa tudi ne bo moglo voziti po taki cesti. Lani so v Sevnici porabili 156 ton mesa Leta 1961 so mesnice kmetijske zadruge v Sevnici prodale 141 ton mesa v prodaji na drobno, lani pa se je prodaja povečala na 156 ton. Ker pa sj se cene mesa lani povečale v primerjavi z letom 1961 komaj za 1,2 odst., kar je daleč pod povprečnim povečanjem v republiki, je bil lanski finančni uspeh mesnic precej slabši od predlanskega. BOŠTANJ OB SAVI V Boštanjc je lepo razvito družabno življenje. V prosvetnem domu, ki stoji sredi vasi, se radi zbirajo člani SZDL, gasilci, člani »Partizana«, RK in prosvetnega društva. Pred leti je uspešno deloval tudi 22-članski mask; pevski zbor, ki je z leti posta' res kvaliteten. Zasluga za to gre predvsem pevovodji tov. Jožetu Petančiču, ki je z zborjm vadil dalj časa. Skoda, da je moral to delo zaradi prezaposlenosti pustiti. Zelja vseh nekdanjih pevcev pa je, da bi zbor obnovili in ga usposobili vsaj za nastope na proslavah. S. Sk. Nov hotel z 42 ležišči Če bodo na natečaju sredstva odobrena, bodo v Sevnici še letos pričeli graditi nov hotel z 42 ležišči. Prostor je določen pri železniški postaji v bližini novih stanovanjskih blokov. Za prvo stopnjo gradnje potrebujejo 80 milijonov dinarjev. Po načrtih bo imela nova stavba 3 nadstropja in v posebnem traktu restavracijske prostore in sodobno kuhinjo. Zaenkrat bodo gradili le pritličje in eno nadstropje stanovanjskega dela hotela. V pritličje se bo, ko bo dograjeno, preselila kavarna. Gostom bo nato na razpolago 42 ležišč. Vsaka soba bo imela posebne sanitarije, kopalnice pa bodo skupne. Ko bo hotel popolnoma dograjen, bo v njem 84 ležišč. Prvi del z 42 ležišči bo lahko dograjen že do prihodnje turistične sezone. Investitor bo Gostinsko podjetje v Sevnici. Kolektiv ima pripravljenih 12 milijonov sredstev, preostanek do 40 milijonov, kolikor potrebujejo za soudeležbo, pa bo prispevala občina. V Sevnici je zdaj na razpolago le 10 hotelskih ležišč. Olepšajmo vasi! Po mnogih naših vaseh raste navadno pred hišo samoraslo grmičevje in koprive, poleg tega se pa izliva še gnojnica iz greznice. To gotovo ni nikaka turistična privlačnost. Kdor se je vozil po Gorenjskem ali po Primorskem, pa je lahko opazil, kako so tam vasi prikupne in urejene, predvsem ob cestah. Ljudje imajo na oknih cvetlice, pred hišami stoje oleandri ali drugo lepotično cvetje. To so videli tudi Ločani in Rači-čani, ko so naredili izlet na Gorenjsko in Primorsko; mnogi so sklenili, da jih bodo posnemali. Nekatere hiše v Loki že imajo okna okrašena z rožami, tudi park Doma počitka je znan kot eden najlepših na podeželju, vendar pa .je to premalo. Zdaj, ko je nastopila pomlad, bi lahko tudi ostali uredili okolico hiš in vasi. Pri krajevni organizaciji SZDL v Loki naj se ustanovi posebna komisija, ki bo skrbela za olepšavo vasi, ki ležijo ob prometni cesti. Z dobro voljo bomo lahko mnogo storili! S. Sk. Novice z Bučke Čeprav imajo kmečki ljudje zdaj povsod dosti dela, so se vendarle radi udeležili predavanja o kmetijstvu in o borbi za mir v svetu, ki sta ga organizirala občinski in krajevni odbor SZDL. Predavanje je bilo v sredo zvečer v zadružnem domu. Udeleženci so si ogledali najprej ftlm o kmetijstvu, po uvodnih besedah inž. Vide Cimperšek pa se je predavanje spremenilo v posvet. V razgovorih so iskali smer, po kateri naj bi se v bodoče razvijala kmetijska proizvod- Napake bomo dosledno odpravljali Občinski komite Zveze komunistov v Trebnjem je pred dnevi priredil dvoje seminarjev: za člane občinskega komiteja in za vodstva osnovnih organizacij. Obravnavali so zlasti naloge članov in organizacije ZK, metode dela, ideološko dejavnost in kadrovsko politiko k Temeljne naloge članov in organizacije ZK v trebanjski občini so letos predvsem na področju gospodarstva te občine. Menili so, da je dolžnost članov ZK opozarjati na pravilno usmerjanje posameznih gospodarskih panog, da pa je treba nakazati razvoj v ustreznih planih in programih. KAJ DELA MLADINA V TREBNJEM? Zelo smo bili presenečeni, ko smo v 9. štev. Dolenjskega lista brali odgovor A. R. Pravi, da ji niso všeč mladinski sestanki v Trebnjem, češ da so prepozni. Sestanki so ob 18. uri, kot je tudi ona predlagala. Vendar zakaj ne pusti hčerke in vajenk na sestanek? Temu bržčas niso vzrok pozne ure, saj obrtnica ni pustila vajenk niti v šolo za življenje, ki jo je organiziral komite ZMS! — Prav tako je z ostalimi obrtniki v Trebnjem. Pravijo, da se vajenci na sestankih pohujšujejo. Ne dovolimo, da bi govorili neresnico o našem aktivu tisti, ki dela mladinskega aktiva v Trebnjem ne poznajo. MLADINSKI AKTIV TREBNJE V jeseni večji odkup prašičev Do nedavnega je kmetijska zadruga v Trebnjem odkupila 1097 prašičev, kar je znatno manj kot druga leta. Pred letoma so v enem' tednu odkupili 100 in več prašičev, zdaj pa jih komaj 40. Predvidevajo, da bo več goveje živine naprodaj šjsle v jesenskih mesecih. V enem tednu: 600 ton krompirja! V treh mesecih letošnjega leta je kmetijska zadruga v Trebnjem odkupila od zasebnih proizvajalcev in kooperantov 1 milijon 414.415 kilogramov krompirja, od tega 600 ton samo v euem tednu. Odkup je nenadoma prenehal, ko se je pojavil uvoženi krompir. Po grobih ocenitvah znašajo zaloge pri kmetovalcih trebanjske občine še okrog 100 vagonov krompirja. Vendar sc budnost ne sme nehali pri tem, kajti še bolj važno je, kako se plani in programi uresničujejo, oziroma ali gospodarske organizacije res delajo po sprejetih načelih. Na seminarjih so opozorili, da je potrebna izredno velika budnost tudi zdaj, ko obravnavamo in pripravljamo statute delovnih organizacij, ker moramo doseči, da bodo razen dolžnosti uzakonjene tudi pravice delovnih ljudi — proizvajalcev. Predvsem moramo paziti, so poudarjali na seminarjih, da bodo te pravice in dolžnosti v besedilih statutov TREBANJSKE NOVICE vsakomur razumljive. Naposlctl naj komunisti prsipevajo k razčiščevanju politike do obrtništva, kajti sedanji odnos do obrtnikov in neustrezna politika pri plačevanju davkov sta kaj majhen porok, da bi poslej obrtništvo v trebanjski občini pomenilo kaj več, kot pomeni zdaj, ko Izumira. Ce pa naj ta panoga izpopolnjuje industrijo, je nujno, da jo gledamo iz drugega zornega kota. Se pravi, da se vedno bolj kaže potreba po jačenju in stimuliranju koristnih, našemu gospodarstvu še vedno prepotrebnih obrU. S svojim mnenjem bi moraU komunisti reševati tudi ostala vprašanja. V trgovini bi morali podpreti tiste pobude, l.i bi kazale izboljšati stanje v korist potrošnika. Zato ne bi smeli ovirati interesentov, ki bi se potegovali u izboljšanje trgovine v občini, ne glede na to, ali so is drugih občin In okrajev. Edino, merilo in načelo pri urejevanju tega vprašanja naj bo: sposobnost. V turizmu, ki mu je treba tudi pripisati večji pomen, naj se turisti zavzamejo za izdelavo perspekUvnega programa razvoja In določijo prioritetni red v reševanju vpra Innj. V takem delovnem območju jo nujno misliti tudi na ustrezne metode- dela komunistov. Na seminarjih so se strinjali, naj bi celotno občinsko politiko usmerjala Zveza komunistov, ne pa samo opozarjala na negativne pojave in jih obravnavala. Celice osnovne dejavnosti naj postanejo aktivi ZK, ker so najbliže dogajanjem in življenju, vendar sestanek ne bi smel biti Izključna oblika dela. Nujno Je treba izboljšati disciplino v organizacijah in (e zavzemati sa DOSLEDNOST PRI ODPRAVLJANJU NAPAK. Spričo tega je potrebna idejna enotnost. Komunisti naj bodo prvi, ki se bodo zavzemali za točno In pravočasno informiranje občanov. Dajanje izkrivljenih oziroma neresničnih podatkov naj izgine iz prakse, tiste ljudi pa, ki se podobnih »metod« še poslužujejo, Je treba poklicati na odgovor in jih kaznovati. Kazen naj ne bo mila. Komunisti, udeleženci obeh seminarjev, so reku, da Je danes dober član ZK le tisti, ki jc hiter, enoten in prodoren, premišljen in čvrst v svojih stališčih. Slabe komuniste, ki druge pri delu ovirajo In izkrivljajo njihovo dt-jav-jnost, bodo taki dobri komunisti hitro izločili U svojih vrst. Zemlja v arondacijskem postopku Med temeljne naloge v dacijskem postopku predel lotu 1963 prišteva kmetijska zadruga v Trebnjem nudaljno krepitev proizvodnje na socialističnem sektorju. V ta namen namerava uresničiti vrsto načrtov, za podružbljanje obdelovalnih površin na vse tri ' že uveljavljene načine: odkup, zakup in arondacija. Letos imajo v načrtu pridobiiti 600 ha kmetijskih površin in za 400 ha zagotovljenih sredstev. Za podružbljanje preostalih 200 ha pa bodo najeli kredite. . Letošnji arondacijski načrt je kmetijska zadruga začela uiresničevaitl že v januarju. V postopku je bilo okrog 60 kmetov na Veliki Loki, airondacija pa je zajela 70 ha kmetijskih površin. Trenutno je v aron- okrog Mokronoga, kjer bo zadruga dobila zemljiški kompleks v velikosti 150 ha. Objavljen pa je tudi airon-dacijski postopek za predel od Benečije do Ponikev, kjer naj bi nastalo šest večjih zaokroženih kompleksov. Arondacija in drugi načini pridobivanja družbene zemlje ne povzročajo odpora pri prizadetih zasebnih lastnikih kmetijskiiih površin, kar omogeča zadrugi, da hitreje uresničuje svoje nrčrte. Travnike in nepose-jane njive prevz?me kmetijska zadruga tnkej po cpravljenem postopku, med. tem ko bodo na cstaltih površinah kmetje najprej pospravili letošnje pridelke in šoje nato prepustiLi zemljišča. nja na Bučki. Bili so si edini v tem, da se bo treba ukvarjati več s sadjarstvom in živinorejo, manj pa z ostalimi panogami. Nato so udeleženci poslušali še kratek svetovnopolitični pregled in gledali film o potovanju maršala Tita po afriških državah. •rfo.1 p-, rt ves*." .-.-> •'• •■<•*•<&/* Prosvetno društvo »Joško Sašek« na Bučki je imelo pred nedavnim občni zbor. Razpravljali so o dejavnosti v tekoči sezoni in ^sprejeli nekaj važnih sklepov za bodoče delo. V prihodnje društvo ne bo več prirejalo veselic, temveč bo svoje sile usmerilo v delovanje dramske sekcije in drugih. Izvoljen je bil nov upravni odbor pod vodstvom tov. Franca Pavkoviča. Zelja nas vseh je, da bi društvo v bodoče enotneje delalo kot doslej. Letošnji 8. marec so tudi na Bučki lepo praznovali-Proslavo je organizirala SZDL, spored pa so izvajali šolski otroci. Matere in žene so se po programu še zabavale. P. I. Turistična zidanica na Malkovcu V prostorih zadružne klet' na Malkovcu bi se dala s primerno dograditvijo in preureditvijo urediti lepa turistična postojanka. Cesta do Malkov-ca je lepo vzdrževana, dost"p z motornim) vozili je mogoč, zlasti v jeseni pa bi v hribovski kotiček, odkoder Je lep razgled, marsikdo rad zavil po grozdje in mošt. Turisfč-na zidanica, v kateri bi bile poudarjena dolenjsko vinogradniško obeležje, bi lahko postala svojevrstna znamenitost in privlačnost. Gostinski vrt s stoli in mizami za leP° vreme, gostinska soba v stavbi in kuhinja- za pripravo jedil, toliko bi bilo za začetek dovolj. Dobrega cvička Je v zadružni kleti v izibilju, v j8" sen! pa bi moralo, biti obiskovalcem na voljo sveže gre*-d|e. Razveselite znance in piijatslje z D0I.FHJSKIM LISTOM! Marsikaj zanimivega, pa hkrati perečega. ■ ■ V Črnomlju je bil prejšnji teden seminar s predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij Socialistične zveze, na katerem je občinsko politično vodstvo pretreslo s tovariši prenekatero nalogo, ki je idaj — in bo v bodoče — pred osnovnimi celicami naše najmivožičncjše politične organizacije. Reči je treba, da so taki posveti potrebni in koristni: aktiv s terena dobi na takih srečanjih enotna, čvrsta stališča in se dogovori za skupno delo, hkrati si tovariši izmenjajo delovne izkušnje, občinski odbor SZDL pa bolje spoznava probleme, ki jih nikoli ne zmanjka. Razumljivo je, da so na seminarju tudi kritično ocenjevali nekatere slabosti, ki se od časa do časa pojavljajo (nekatere pa, žal, kar nadaljujejo). Tak« so krizirali sedanji centralizirani sistem razdeljevanja umetnih gnojil, ki je povzročil letos tako občutno zamudo; take zamude v dobavah umetnih gnojil in zmanjšane količine bodo sla- Gozdovom strokovne delavce! Izkoriščanje gozdov in gozdnogojitvena dela je treba izvesti kar najbolj/ strokovno, tako menijo v KZ Črnomelj. Ni vseeno, kako .sekamo in gojimo gozdove! Nepremišljeno in nestrokovno delo v gozdu se maščuje še vrsto let in zmanjšuje dohodek. Gozdarski strokovnjaki v kmetijski zadrugi Čfho-melj so sklenili, da bodo posvetili vso pozornost izobrazbi gozdnih delavcev. V ta namen so priredili tečaj za kvalifikacijo gozdnih delavcev. Pred kratkim je imelo v Crmošnjicah 23 delavcev Poseben seminar za pridobitev kvalifikacije, seminar je trajal 7 dni po 8 ur dnevno. Predavali so inženirji in teh-n«ti. S to obliko izobraževanja pa bodo še nadaljevali. Na seminarju so obravnava-11 osnove botanike, slovenščine, tehnologije, predelave lesa, računstva, zakonodaje in Podobno. Pred 600-letnico Metlike Leta 1965 bo Metlika probavljala 600-letnico svoje u-stanovitve. V ta namen je občinski ljudski odbor Metlika 118 skupni seji obeh svojih zborov 16. februarja ustanovi1 Poseben sklad, v katerem b°Qo zbirali denar za uredi-tev kulturnih objektov, izdajo Publikacij ter za primerno organiaacijo in izvedbo proslave, v sklad se bodo ste-^e dotacije politično-terito-*.lalnih enot, prispevki gospodskih organizacij, zavodov n ustanov, posojila in drugi «ohodkl. Sklad bo dobil pogona pravila, ki jih bo pred-pls*l ObLO. bo vplivale na prizadevanja za večji pridelek v kmetijstvu. Takih napak ne bi smeli ponavljati! — Kaže, da bodo davčne obveznosti mnogih obrtnikov z novimi predpisi znižane oziroma ustaljene; zdaj pa gre za to, da bodo ljudje — potrošniki, kupci — te olajšave občutili tudi v cenah! Vse dosedanje podražitve so nosili na svojem hrbtu predvsem potrošniki, medtem ko je obrtnik taka bremena že kako prevalil v svojo prodajno ceno. Tovariši iz KO SZDL so opozorili, da je treba razne predpise, zakone in odloke dosledno uresničevati; marsikaj ostane samo pri u-gotovitvah, uresniči pa se ne. Tak je primer z uničevanjem koloradskega hrošča. Janez ga škropi in zatira, Miha pa ne — mrčes pa se veselo seli z njive na njivo. In le malokdaj je Miha zaradi neuresni-čevanja predpisov občutno kaznovan! Mar so zagrožene kazni res samo »strašilo na papirju«? Sodniki za prekrške bi se morali povsod bolj uveljaviti; vsak poštenjak bo pozdravil doslednost v uresničevanju zakonodaje! Glede obrti je na podeželju velik križ. V Adlešičih so imeli na primer leta 1939 kar 28 raznih obrtnikov, zdaj imajo samo še 3. Ljudje so opustili različne uslužnostne obrti (popravilo čevljev, plugov, vozov itd.); zdaj bi se kazalo z njimi pomeniti, da ob milejšem obdavčenju obnove svojo dejavnost. Upamo, so dejali na seminarju, da bodo novi predpisi za obrt to omogočili. Ko se v občinskih središčih dela to in ono, marsikdaj pozabimo na manjša, a pomembna središča drugod v občini. Pri planiranju in razdeljevanju sredstev jih vendarle ne bi smeli pozabljati; ljudje ne zmorejo sami vsega, samo krajevni samoprispevki pa so dostikrat tudi premalo, da bi se naredilo kaj večjega. Ljudje se tudi ne strinjajo, da so dostikrat prekasno (ali pa sploh ne!) obveščeni o tem in onem. Odlok o občinski dokladi za 1963 je bil na primer objavljen v uradnem vestniku dva dni prej kot so o njem razpravljali ha zboru volivcev v Adlešičih! Taka »naglica« ni kaj prida, kaže pa hkrati, da nekatere stvari le počasi pridejo od ljudskega odbora v obliki predloga do pretresa na zboru občanov v oddaljenejših krajih.' Je to potrebno? Menda ne, kaže pa včasih tudi na počasnost dela uprave ObLO. V mnogih krajih, ki so oddaljeni od železnice in središča občine, tožijo ljudje o zelo slabih zvezah. Prevoz šolarjev v višje razrede osnov- METLIŠKI TEDNIK ni h šol in odraslih je zlasti pereč za Stari trg, Sinji vrh, Zilje, Prelogo, Crešnjevec, Šterkljevec in črmošnjice, včasih pa tudi za Stražnji vrh in Griblje. Ce ljudje pravijo: »Za vse je denar, Ie za ljudi, posebno pa še za mladino, ki se izobražuje, pa ga ni« — bo spričo res slabih prevoznih razmer že nekaj na tem! Ne bi smeli pozabljati na te kraje! Ljudje bi želeli v svojo sredo večkrat ljudske poslance in odbornike; vedno znova ugotavljamo, da podcenjujejo obveščenost volivcev in da jih vse premalo seznanjajo z našim delom, z načrti svetov pri ljudskem odboru in z delom občine kot celote. In če pride do takega obiska: koliko je spraševanja, koliko zanimivih predlogov in pobud! Res, organizacije in krajevni odbori bi morali bolj čvrsto skrbeti za tak živ, neposreden stik predstavnikov oblasti in volivcev! Tu bi lahko tudi občinski' odborniki sami kaj več naredili — a je žal že tako, da vidijo ljudje odbornika morda enkrat na leto ali pa takrat, ko se pelje na sejo v Črnomelj, nič pa svojim volivcem, katerim je odgovoren za vse svoje delo, ne poroča o delu odbora. Kako naj zagovarjajo na primer v Semiču, da so del krajevnega samopriskevka uporabili brez vednosti volivcev za druge namene, kot je bil prispevek razpisan? Take samovolje je vse preveč, spet pa potrjuje, da odborniki podcenjujejo volivce. Odborniki krajevnih organizacij SZDL so opozorili tudi na nujno potrebne družbene prostore organizacij; brez njih se delo težko razvija, ljudje ne prihajajo skupaj, sekcije (teh je še premalo!) pa ne morejo zaživeti. Tu bo treba strniti napore krajevnih odborov, KO SZDL in sredstva združiti, da pridemo do skupnega prostora za sestajanje, družabno življenje krajevne skupnosti in do prostora, kjer bo moč v miru prebrati časopise, revije in gledati televizijo, poslušati radio in podobno. In še nečesa niso pozabili omeniti na seminarju: več bi bilo treba pisati tako v domačem DOLENJSKEM LISTU in v drugih časnikih o delu organizacij, o krajih in o ljudeh, ki v njih delajo. Ljudje bi radi večkrat videli sebe oy listih in v poročilih; veliko se dela, le malo tega pa pride v javnost. Ne gre za samohvalo, pač pa za sodobno obveščanje in izmenjavo delovnih izkušenj. Na seminarju se seveda razpravlja tudi o bližnjih volitvah v občinske skupščine, na katere se začenjajo krajevne organizacije SZDL že zdaj pripravljati. Od volitev nas ločita samo dva kratka meseca, dela pa je precej. Zato bo treba vrste Socialistične zveze okrepiti, razširiti in poglobiti ' celotno dejavnost. Menda bo tudi čas, da se vsi zaposleni delavci in uslužbenci odločijo za vstop v organizacijo SZDL — presenetljivo veliko jih je namreč še vedno izven vrst naše najmnožičnejše organizacije! Le čemu neki? Gostišče na Veselici dobiva čedalje več pohval: izredna čistoča, dobra postrežba, pristna domača vina, nizke cene in prisrčna gostoljubnost osebja — vse to vpliva na goste, da radi obiščejo to lepo razgledno točko nad starodavnim mestom. (Foto: Albin Božič, Črnomelj) Semič: umetnih gnojil ni dovolj! • V Semiču povzroča pomanjkanje umetnih gnojil precej »vročo kri«. V zadružni trgovini so letos prodali že 50 ton gnojil, ljudje pa še vedno povprašujejo po njih. Zadruga je pravočasno naročila vsa umetna gnojila, kaže pa, da se je nabava zataknila nekje pri vrhu, pri glavnih razpečevalcih. Kljub temu predvidevajo, da bodo v kratkem prejeli še dva vagona superfosfata, vagon ni-trofoskala, vagon apnenega dušika in vagon drugih mešanih gnojil. Pomanjkanje gnojil vpliva tudi na izpolnjevanje nalog v pogodbeni kmetijski proizvodnji. 0 Cena živine se je zadnje tedne precej povečala, kar s pridom izkoriščajo razni prekupčevalci. Živino kupijo »na Člani aktivov učinkovito Pretekli teden je bil v Črnomlju enodnevni seminar vseh sekretarjev osnovnih organizacij ZK in aktivov komunistov iz vse Bele krajine.1 Občinski komite ZKS je za ta seminar pripravil štiri teme: Metode dtia v Zvezi komunistov. Neposredne naloge ZK, Problemi kadicvske politike in Problemi ideološkega in idejno-poiitičnega dela. Referate so posredovali tovariši: Malešič, Dragoš, Pavlinič in inž. Pečavar. Na seminarju so razpravljali o delu občinskega komiteja in osnovnih organizacij v gospodarskih organizacijah. čez« v hlevih, na sejmih pa jo prodajo z mastnim zaslužkom. Živinorejci bi morali NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE biti bolj previdni, ko prodajajo živino, ker jim tako »gli-hanje« v hlevih največkrat prinaša škodo. Vsekakor bi tehtnica točneje povedala težo živine kot ocenjevanje na oko. . • Obrtni servis v Semiču zaposluje že 14 delavcev in 7 vajencev. Izdelujejo orodje in opravljajo pogodbene storitve v dveh, tudi treh izmenah. ZKS lahko pomagajo ustanovah in šolah, člani ZK so ugotovili, da se najbolj obnese delo prek posameznih aktivov, ki jih je v Črnomlju že orecej: aktiv Društva inženirjev in tehnikov, aktiv vodilnih uslužbencev v gospodarstvu, aktiv prosvetnih delavcev, aktiv kmetijcev in aktiv uslužbencev ObLO. članstvo aktivov bi bilo treba večkrat sklicevati. Kadar je treba rešiti vprašanje komunalnih zadev, naj bi se sestali gradbeniki, urbanisti, Turistično društve itd Seminar je popolnoma uspel. M-K Naročila komaj zmagujejo. Radi bi povečali delavnico, pa nimajo investicijskih sredstev. Letos so planirali 28 milijonov dinarjev bruto prometa. Franc Derganc Končane politične šole SEMIČ: Večerne politične šole v Semiču je obiskalo 25 slušateljev. Uspeh je bil zelo dober, saj so vsi kandidati uspešno končali šolanje, ki je trajalo tri mesece, in sicer po šest ur na teden. ČRNOMELJ: V Črnomlju Je bilo nad 35 tečajnikov, ki so ob koncu šolanja opravili pismene izpite. Vsi tečajniki so mnogo pridobili, zato menimo, da bi bilo treba politične šole še organizirati. ■ Do leta 1970 bodo rekonstruirali ljubljansko tovarno kemičnih Izdelkov »nirijo« ln povečali vrednost proizvodnje na 4 milijarde dinarjev na leto. Rekonstrukcija tovarne v treh etapah bo veljala okrog 1 milijardo dinarjev. ■ Industrija za predelavo mleka v Sloveniji je lani izdelala 732 ton sira, 571,3 tone surovega masla, 795.4 tone mleka v prahu in 1289,4 tone'drugih mlečnih izdelkov. ■ Lani so izvozili iz Slovenije 445.5 tone predelanega sadja, 401 tono predelanih po vrtnin, 728,9 tone predelanih sokov in 2,4 tone prevretih sokov. ■ Te dni so začeli pripravljati dela za elektrifikacijo železniške proge od Ogulina do Karlovca v dolžini 52 km. Proga mora biti elektrificirana do konca leta 1963. Celotni stroški te elektrifikacije bodo znašali 1,2 milijarde dinarjev. k°nstrf ifUskeg8 doma? — Ne, na sliki vidimo samo leseno Sadjiu1 *** 00 "Movju nastajajočega hotela v Metliki. 1,9 auri!101 80 * SradnJo pohiteli, ker je marčevo, Se bolj pa je j ko vreme velik sovražnik gradbenikov. Pohiteti treoa tudi zato, ker bo, kakor pravijo, šele te hotel Poživil metliško gostinstvo in turizem „Vidiš, tudi mi postajamo moderni!" Pred sodobno urejeno trgovino splošnega trgovskega podjetja v Metliki sta stala dva kmeta in ogledovala mopede, kolesa in ostale predmete v izložbi. Po govorici sem ugotavljal, da morata biti domačina ali vsaj nedaleč iz Metlike. Vse, o čemer sta se pomenkovala, je potrjevalo, da sem imel prav. Torej o čem sta se pogovarjala domačina? Prvi: Koristna stvar so tile mopedi. Moj fant, ki dela v Črnomlju, ga vsak dan dvakrat požene na pot. Tudi jaz ga znam voziti, četudi sem na Jožefovo dopolnil 56 let. Seveda na cesto ne smem, ker nimam izpita. Drugi: Veš, mene pa bolj zanima,- če imajo škropilnice za drevje. Jablane moram poškropiti, da jih ne bodo hude muhe oblezle. P.: Pa imaš? He, saj veš, kaj mislim?« D.: Krompir sem prodal in živinče. Rečem ti, bil je bikec in pol. No, 200 jurjev se je nabralol P.: Oral si že kaj? D.: Imam tam njive, kjer sneg dlje leži kot drugje. Posipal sem jih s semperom. P.: V vinogradu si že kaj bil? D.: Bil, bil, pa tudj nakolil sem že. Saj poznaš Vinomer. Sončna stran... P.: Jaz nisem napravil niti enega niti drugega. Babnica me naganja, naj kaj storim, ker tudi sosedje... Vse se ne da naenkrat. Tole vreme se mi zdi tako kislo. Nekaj mi pravi, naj se ne prenaglim... D.: čakati ni dobro. Včasih je tveganje več kot koristno. Vsak dober kmet to ve. P.: Si kooperant? D.: Sem, že dve leti. Letos sem in bom pogodbeno sejal, pogodbeno redil prašiče... P.: Jaz doslej še nisem bil, pa me le vleče. Jeseni poskusim. Zdi se mi, da imaš ugodnosti, če si kooperant... D.: Razumljivo, zato pa je kooperacija. Pa ne samo zato. Če podpišeš pogodbo, te obišče kmetijski tehnik in pouči, kako moraš ravnati, kje gnojiti s temi, kje z onimi gnojili. Skratka — izplača se. P.: Gradi se veliko. Glej, še hotel bomo imeli. Ampak za nas, ki smo vajeni gostiln, to ni. Za naše otroke, ko bodo odrasli, ne rečem. In v fabrikah kako se dela! človek bi jim zavidal. D.: Drugačni časi so zdaj. če nisi tak, kot terja sedanji čas, si povožen. Prav je tako. Zakaj ne bi orali traktorji in ne želi kombajni? Vidiš, tako tudi mi postajamo modernejši. Si bral v Dolenjskem listu, koliko novega je pri nas? človek, treba je brati in se seznanjati s tem, kaj in kako delajo drugod. Tako se učimo. Nihče ne zna preveč, toda vsi premalo. Vem, da bi tudi belokranjska zemlja dala več, če bi vsi poslušali nasvete strokovnjakov ... ■ Ko sta končala, se je kar sama ■ od sebe ponudila primerjava ■ dveh vrst kmetov: eni so za ■ napredek, drugi še dvomijo, ■ tuhtajo, premišljajo. Bolj na- ■ predrli vedo, zakaj je koope- ■ raoija, in sklepajo pogodbe za ■ čim večje površine, drugi ne. ■ Toda tudi drugi so začeli raz- ■ raamišljati o tem novem, ki ■ je znatno boljše od starega. ■ Bo, led se tali, čeprav ponekod ■ počasi. I. Z. PRIPRAVE ZA TEDEN MLADOSTI V Novem mestu so nedavno imenovali komisijo, ki bo izvedla priprave za letošnje praznovanje tedna mladosti v novomeški občini. Napovedujejo, da bo teden mladosti doslej največja in najlepša mladinska manifestacija. Kot so" nam povedali na občinskem komiteju ZMS v Novem mestu, bodo te manifestacije zlasti v obliki kulturnih, športnih in drugih prireditev, tekmovanj ter ostalih dejavnosti, višek pa bo sprejem novih članov v ZMS v osnovnih šolah in delovnih kolektivih. Predvidevajo, da bodo v tednu mladosti sprejeli v mladinsko organizacijo blizu 300 mladih proizvajalcev oziroma vajencev, kj so v uku v gospodarskih organizacijah. V novomeški občini pa se hkrati pripravljajo tudi na organizacijo in sprejem štafet v počastitev dneva mladosti. Največ dela z volilnimi imeniki ■ Pri krajevnem uradu v Žužemberku sq nam povedali, da so priprave za spomladanske volitve močno pospešene. Največ dela imajo s pripravljanjem in urejanjem volilnih imenikov. Po izjavi je na območju Žužemberka le en občan, ki praviloma ne bo mogel voliti v kraju, kjer se trenutno mudi, ampak v svojem domačem kraju. ■ Na nedavnem zboru volivcev so Zužemberčani našteli več problemov, ki bi jih bilo treba rešiti sklad-nt) z družbenim planom občine. Tako so povedali, da je treba na vsak način najti sredstva za dograditev žu-žemberškega vodovoda, ureditev gradu v Žužemberku in za odstranitev ruševin. Dejavnost pod enotno upravo Razglednica iz Dolenjskih Toplic: takšne so te dni, ko so začeli nadzidavati stavbo zdravilišča. Začelo se je delo, da se Dolenjske Toplice spremene v močno revmatološko središče Iz Dolnje Stare vasi Veliko žena iz Stare vasi in okolice je v nedeljo, 10. marca, pcaanovalo dam žena. Član KO SZDL iz Šentjerneja tov. Močivnik je lepo govoriti o ženskem prazniku in navzočim čestital, oktet iz Šentjerneja je zapel več pesmi, razen njih pa so nastopili tudi recitator j i, člani ZMS in kolektiva Iskre iz Šentjerneja. Proslava je res lepo uspela, prrarv tako zabava, ki se je za tem razvila. Vsem, kii so ffovometo kroriika ■ V torek popoldne se nam je z Marinčevo komedijo »Poročil so bom s svojo ženo« predstavila Igralska skupina iz »Farmisovega« obrata »Krke« in požela lepo priznanje domačega občinstva. Pod režijskim vodstvom Poldeta Cig-lerja je mladim igralcem uspelo zadovoljivo predstaviti osebe v delu tega hudomušnega slovenskega dramskega pisca. ■I »Spoznavajmo svet poklicev« . je naslov javne mladinske oddaje, ki bo v nedeljo, 31. marca, ob 9. uri dopoldne v dvorani kina »Krke«. V oddaji bodo preizkušali svoje znanje o poklicih mladinci osnovnih šol trebanjske in novomeške občine. Prireditev bo imela glasbene vložke. Sodeloval bo zabavni ansambel »Dizzy Combo« s pevcema Ladom Leskovarjem In Tatjano Gros. ■ V zadnjih dneh so pognali zvončki, trobentice, vijolice in mačiće. Preteklo sončno nedeljo, pa tudi med tednom so Novomeščani pridno nabirali na sprehodih prvo pomladno cvelje za Loko, okoli KINO KRKA "predvaja: 39., 30., 31. marca in 1. aprila ameriški barvni western mm »TRAPER Ml II Režija: Gordon Douglas. Igrajo: Clint VValker, Edward 13yr-nes, Andre" Martin. FN št. 11. V nedeljo, 31. marca, predstave ob 15.. 17. In 19. uri. * - 2., 3. In 4. aprila 19G3 francoski film »USODA« Igrajo: Michele Morgan, Martin Caroi, Eleonora Rossi Drago Točen čas predstav redno objavljamo v naših oglasnih omaricah! šmihelskih mlinov in na Marofu. Proti večeru jih srečujemo, kako se s šopki rož zadovoljni vračajo domov — pa je le pomlad! ■ Ze nekaj časa v mestu ni bilo dobiti trakov za pisalne stroje. Strojepiske so se pritoževale, da ni moč več delati, trgovci pa so trdili, da pisalnih trakov ni na tržišču. Stanje je bilo že precej kritično, v torek, pa so jih v trgovini le nekaj dobili in tako rešili stisko. Tovarišice v uradih in podjetjih, ki si s pisalnim strojem služijo kruh, so mišljenja, da se kaj takega v prihodnje ne sme več zgoditil ■ Vsi vozniki mol urnih vozil, ki stanujejo Nad mlini aH imajo tam kak opravek, naj bi upoštevali, da je ta cesta ozka, nepregledna in vedno polna otrok, ki se igrajo pred bloki, ker drugega prostora nimajo. Na začetku ceste je sicer varnostna tabla, ki dovoljuje vožnjo le s hitrostjo 1.1 km na uro, vendar se tega nihče ne drži. Marsikdo pridrvi po tej poti z motornim vozilom s precejšnjo hitrostjo Kaj pa, če se zgodi nesreča? ■ 25. marca Je bUo na novomeškem živilskem trgu dovolj zelenjave, ki smo Jo tako dolgo pogrešali. Največ je bilo naprodaj regrata po 50—70 din merica, ra-diča po 70—100 din merica, matovilca po 90 do 100 din merica, jojc po 22 din, smetane v skodelicah po 90 din, slrčkov po 10 din, fižola po 150 din liter, čebule po 130 din kilogram. S semeni je bilo spet precej prometa, prav tako z rožami. Prodajali pa so se Jabolka po 120 do 130 din, suhe slive po 150 din, orehe po 180 din. mleko po 58 din, sllvovko po «00 din, pomladansko cvetje v šopkih, konfekcijo in pletenine. Cene počasi popuščajo, pričnkujemo, da bodo prhlodnji ponedeljek že občutno ugodnejše. ■ Gibanje prebivalstva: rodila Je Anica Cizelj z Ljubljanske 19 — Branko. — Poročila sta se: Viljem Portun, uslužbenec iz Jerebove 1, in Marija Lamovšck, natakarica iz Ragovcga. pomagala pri organizaciji proslaive, se iskreno zahvaljujemo, posebno pa šent-jernejskii Iskri, KZ, SZDL, podjetjema ►►Dolenjec« in »Gorjanci-«, ter gostilničarjema Pavld Recelj in Dodu Majzlju, ki sta nam priskočila na pomoč pri pogostitvi žena. M. Z. Smrtna nesreča na avtomobilski cesti pri Beli cerkvi Pri kilometrskem kamnu št. 120 na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb se je v soboto ob 19.30 pripetila prometna nesreča, pri kateri je zaradi neprevidnosti izgubila življenje Jožefa Činkole. Nesreča se je pripetila pri Beli cerkvi. Italijanski državljan Vic tor Macor iz Trsta se je peljal z avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri omenjenem kilometrskem kamnu je stekla prek ceste Jožefa Činkole tik pred avtomobil. Jožefa Činkole je takoj ranam podlegla, na osebnem avtomobilu pa je za 150.000 dinarjev škode. Svet za kulturo in telesno vzgojo pri ObLO Novo mesto je 22. marca obravnaval več važnih vprašanj ter sprejel ustrezne sklepe. Med drugim je bila živahna razprava o ustanovitvi Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu, ki bi v bodoče vodil enotno politiko vseh zvrsti kulturne dejavnosti. Načrtneje bi bila vodena kinofikacija, boljša organizacija prireditev in kulturniških gostovanj, zavod pa bi imel v svoji sestavi tudi tehnično-prosvetni servis, ki bi nudil potrebno gradivo činiteljem, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi vprašanji. V obravnavi o telesnovzgoj-ni dejavnosti v občini je svet ugotovil več bistvenih pomanjkljivosti, športni objekti so premalo izkoriščeni, več pa je tudi nevzdrževanih, kar je nedvomno posledica neenotnega upravljanja. Umesten je bil predlog, naj bi občinska zveza za telesno kulturo v Novem mestu prevz3la v upravo vse športne objekte NOVOMEŠKA KOMUNA v občini, ker edinole tako lahko pričakujemo, da bodj ti res služili svojemu namenu. V naši občini imamo že celo vrsto knjižnic, zdaj pa bomo v Novem mestu dobili še eno. Na seji sveta so obrazložili, da bo to pionirska knjižnica v sklopu študijske knjižnice »Mirana Jarca« v N->vem mestu. Pionirska knjižnica bo Novice iz Zbur 0 Novi odbor Socialistične zveze v Zburah je bil izvoljen 12. decembra 1962. Z delom je moral pričeti popolnoma na novo, ker je prejšnji odbor le životaril in ni bila pobrana članarina za leto 1961, pa tudi za leto 1962 ne. Zato je popolnoma razumljivo, da so se mnogi ljudje vpraševali, le zakaj so člani SZDL. Člani starega odbora niso delali z ljudmi, zato so ostali osamljeni. Novi odbor je imel že več sej, na katerih se je temeljito pripravil na nove. naloge. Ves zaostanek članarine je že pobran in tudi Jd-veden. H Za J. marec, dan žena, je odbor Socialistične zveze s pomočjo nekaterih žena, ki so obiskale vse hiše in zbrale prispevke, priredil lepo proslavo ženskega praznika. V pripravah so se najbolj izkazale Marija Bobnar, Jožefa Mrgole, Justi Pirnat — vse iz Zbur, Amalija Mole iz Kle-vevža, ter Karolina Novak in Marica Blažič, obe iz čelevca. Na proslavi, ki je bila 10. marca, se je zbralo 50 žena iz okoliških vasi v gostilni Franceta Poršeta. Po nagovoru predsednika krajevne organizacije SZDL, ki je ženam čestital za njihov praznik in in poudaril, da letos hkrati praznujemo tudi 20. obletnico ustanovitve AF2, je sledila pogostitev in skromna zabava. Krajevna organizacija SZDL se zahvaljuje gostilničarju Peršetu, ki je brezplačno odstopil lokal in na zabavi igral s harmoniko. H članarino za leto 1963 je novi odbor že začel zbirati. opravljala matično službo za vse šolske knjižnice v občini, sredstva za njeno vzdrževanje pa naj bi se po sklepu sveta zbirala pri občinskem skladu za šolstvo. Nadalje se je svet seznanil, kako je z gradnjo Dolenjske galerije v Novem mestu. Lani se je v ta namen zbralo 21 milijonov dinarjev, za celotna dogiaditev stavbe in opremo pa potrebujejo še 30 milijonov dinarjev. Svet je vsa prizadevnima v tej smeri podprl, Š3 posebej pa predlog, naj bi za dokončanje galerije prispevali republiški vir. 15 milijonov dinarjev, 7.5 milijona dinarjev OLO Ljubljana in nrav toliko ObLO Njvo mesto Da bi ohranili spomenike (zlasti spomenike iz NOB) v novomeški občini, je nujno zagotoviti sredstva za njihovo redno vzdrževanje, člani sveta so menili, da bo potrebno pri tem veliko razumevanje mnogih odgovornih činiteljev, predvsem pa je treba ohraniti spomenike na partizanskem Rogu. Po predlogu sveta naj bi sredstva za ohranitev spomenikov na Rogu zagotovil OLO Ljubljana z nakazilom namenske dotacije. V zadnji točki dnevnega reda je bila razprava o planu kulture in telesne vzgoje v občini v letu 1963 ter o razporeditvi sredstev v te namene. Posebej je svet pjudaril, naj bi letos popravili predvsem take domove, kot je dom TVD »Partizan« na Otočcu pri Novem mestu. 0 izrednih dogodkih v vozlišču ŽTP Analiza izrednih dogodkov v vozlišču Železniškega transjx>rtnega podjetja v Novem mestu je pokazala, da je bilo lani teh dogodkov za približno 30 odst. manj kakor 1901. Odstotek bi bil znatno manjši, če ne bi prav v oktobru in novembru bilo veliko več takih primerov kot ostale mesece. Zanimivo je, da je bil v tem času mesec prometne varnosti in je bilo število izrednih dogodkov za trikrat večje kakor v ostalih mesecih! Med izredne dogodke štejemo na železnici osebne nezgode potnikov, nesreče, iztirjenja, prereze kretnic, trčenja in podobno. Smrtna nezgoda je bila ena. Zanimivo je, da je bil to železničar, ki je na poti v službo skakal na vlak in se ponesrečil. Smrtnih nezgod zasebnikov je bilo kar 8. Od tega 3 samomori, 1 padec s ceste na progo, 3 primeri nedovoljene hoje po progi, v enem primeru pa je bil na nezava- rovanem prehodu povožen mopedist. Osebne nezgode potnikov so bile i (zaradi vinjenostil, zaradi neprevidnosti 3). Osebni nezgodi železničarjev sta bili 2 (zaradi neprevidnosti), osobne nezgode zasebnikov pa štiri (zaradi vinjenosti 3, zaradi nedovoljene hoje po progi 1). Vozniki so trinajstkrat poškodo-vali zapornice. Poškodovanih je bilo 7 motornih vozil. Materialna škod«, ki so Jo povzročili drugi Izredni dogodki, znaša 9,667.195 din. Materialna škoda, ki so omenimo še iztirjenje na novomeški železniški postaji. Druga zanimiva nezgoda, ki tudi ni zahtevala žrtev, je bila naslednja: prvi letošnji sneg je bil zelo moker, zaradi tega se je nabiral na telefonskih vodih in povzročil precej okvar in motenj. Skupina monterjev je odšla z motorno derezino iz Novega mesta proti Beli kra- jini, da bi med potjo odstra- čo so potniki v derezini njevala napake. V udobnem pravočasno opazili vlak in novem vozilu je bilo 7 ljudi, poskakali v sneg. Nastala jo Vozili so počasi, opazovali le precejšnja materialna ško- linije in po potrebi ustav- da. Sreča, da se dogodek ljali. Zaradi nesporazuma, ki nI pripetil minuto ali dve mu je botrovala izredno sla- prej, sicer bi prišlo do tr- ba telefonska zveza, je prišlo Čenja prav v semiškem tu- v Rožnem dolu do trčenja nelu. s tovornim vlakom. Na sre- M. V. Takole je, kadar zdrkne vagon s tirov. Posamezni člani, vendar redki, se jo branijo plačevati, neki član nadzornega odbora SZDL pa je celo izjavil, da ne bo plačal več kot 120 dinarjev za vse leto, čeprav je celoletna članarina 240 dinarjev. Odbor je med drugim pridobil tudi 14 novih članov. V slogi je moč — pravi stari pregovor, zato novi odbor računa na pomoč in sodelovanje vseh prebivalcev, prav gotovo pjtem ne bo nikomur treba vnraševati: Le zakaj sem član SZDL? Odbor SZDL Zbure »Ad aeta« v Šentjerneju šentjernejski mladinci so se v zadnjem času resno lotili dela. Decembra so začeli obiskovati šolo za življenje, 18. marca pa so postavili na oder satirično komedijo Marjana Marinca »Ad aeta«. Polna dvorana gledalcev in živahni pohvalni komentarji po prireditvi so potrdili, da so bili Sentjernejčani zadovoljni. Karla Trdino je odlično odigral Jože Hribar, njegova žena je bila Anica S'iantar-jeva, njuna hčerka Cvetka-Milena Zupanova, podnajemnik Mdlan-Lado Kuralt, Karlov prijatelj Jože Hudoklin, uradnik Perogriz-Marjan Zupančič. Sodelovali pa so še Tomo Saje. Vida Grubar in Tatjana Jankovič. Zasedba vlog je bila dobra, le mladi par Cvetka-Milan bi moral kdaj pa kdaj pokazati več živahnosti. Motilo je tudi preiriho Perogrizovo govor- jenje. Sicer pa so mladi Igralci pokazali lepo naštudi-rano delo in vaški aktiv mladine zasluži vse priznanje. Igro so režirali mladinci sami brez stro'kovne pomoči. Ne bo odveč, če omenimo še to, da so skorb ves ŠasviOH^ v nezakurjeni dvorani. — ak Na seminarju tudi bodoči mladinci 26. marca je občinski komite ZMS v Novem mestu priredil seminar za vodenje mladinskih sestankov v osnovnih šolah. Seminarja so se udeležili mladinci osnovnih šol in učenci ki bodo v organizacijo ZMS sprejeti v letošnjem tednu mladosti. Tak seminar je bil v novomeški občini prvikrat, prvikrat so se ga udeležili tudi učenci, ki še niso mladinci. V kratkem P» bo tudi seminar za mlade učitelje, ki so zadolženi za delo z mladino v osnovnih šolah. Judo tudi pri novomeškem Partizanu Domovina juda je Japonska. Poman je bil že v fevdalni dobi, vendar le kot način bojevanja. Proti koncu dobe Tokugawa (1576 do 1876) pa se stari način vojskovanja ni več uporabljal in zanimanje zanj je pojemalo. Mnogi Učitelji te vrline so izgubili svoje vodeče položaje in so se morali zaposliti drugje, predvsem pri ro-koborbi. Jigoro Kano, učenec štetih starih mojstrov, je uvidel, da ta umetnost izumira, zato Jo Je ponovno oživil s tem,, da Je organiziral in sistematično vodil tečaje. Junija 1882 Je ustanovil v Tokiu institut za judo, imenovan Kodokan. Iz Japonske se je razširil judo kot šport po vsem svetu. Tudi v Jugoslaviji ima veliko pristašev. x Za judo je predpisana posebna obleka iz platna — kimono: široke hlače, ki segajo nekoliko pod kolena, in ohlapna bluza brez gumbov, prevezana s pasom. Ravno po teh pasovih se judoisti ločijo med seboj. Ločijo šest šolskih in deset mojstrskih. Šolski pasovi (san kyu) si slede v tej barv. ni lestvici: bel, rumen, oranžen, zelen, moder in rjav, mojstrskih Učenec preizkuša svoje znanje na učitelju. (Foto: Milan Petelin) (dan) pa je pet črnih in pet rde-čebelo progastih, poleg tega pa Imajo mojstri oznake tudi na spodnjem robu kimona. Judoist napreduje v višji razred po predpisani dobi ln opravljenem izpitu. V Judu se tekmuje na dva načina. Po sistemu izpadanja, ko se v nadaljnje tekmovanje uvrstijo samo zmagovalci, ali pa po turnirskem sistemu, ko tekmuje vsak z vsakim. Letos so pričeli z učenjem juda tudi pri novomeškem Partizanu. Zasluge za to ima dr. Jure Capuder, nosilec zelenega pasu, ki se aktivno ukvarja s tem športom že skoraj tri leta. Na treninge hodi okrog deset mladincev, enkrat več, drugič manj, ki po tre-nerjevem mnenju hitro napredujejo. Vendar imajo težave s prostorom in opremo. Trenirajo na odru osnovnošolske telovadnice ob torkih in četrtkih od 19. ure do 20.30, istočasno pa imajo v telovadnici trening tudi košarkarji. To fantov sicer ne moti, dekleta pa, ki so začela prihajati na treninge juda, so ravno zaradi tega prenehala. Drug problem je oprema, ker nimajo niti primernih blazin niti kimonov. Zaradi tega je vodstvo Partizana stopilo v stik z oddelkom za notranje zadeve v Novem mestu, kjer imajo take blazine kot kimone. Tamkajšnji predstavniki za šport so obljubili, da bodo našim judoistom dovolili trenirati v njihovem telovadnem prostoru v novem domu LM, ki ga bodo verjetno uredili do junija letos. Upamo, da bo Imel takrat ta šport še več pristašev, prizadevnim Judoistom pa želimo čim hitrejše napredovanje. M. P. - športne vesti iz Črnomlja Na skupščini Rokometne zveze Slovenije so določili začetek republiške rokometne lige za ženske in moške. Partizan iz Črnomlja sodeluje vi. republiški ligi z žensko ekipo. Prva tekma bo-7. aprila v Cmomlju med domačo ekipo ln Svobodo iz Ljubljane. V nedeljo, 31. marca t. 1., bo v Črnomlju prva letošnja rokometna tekma. Srečali se bosta ekipi črnomaljskega Partizana in Partizana iz Ozlja. » Telesnovzgojno društvo Partizan iz Cmomlja je začelo preurejati rokometno igrišče pri gimnaziji. Sredstva zbira društvo samo za gradbena dela. V ta namen bo organiziralo 6. aprila v vseh prostorih restavracije »Grad« družabni večer. * Občinska zveza za telesno kulturo v Črnomlju pripravlja pravilnik o nagrajevanju organizacij za telesnokulturno vzgojo. M—K Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST! »LETO TEHNIČNE KULTURE MLADIH« v Brežicah Pred dnevi so vse šole, društva in družbeno-politič-ne organizacije sprejele program akcijskega odbora za •►Leto tehnične kulture mladih«. Program je zelo obširen, saj zajema vrsto nalog in predlogov, ln čeprav prihaja z delno zamudo, je še vedno dovolj časa, da se lahko vse šole vključijo v tekmovalne panoge. Ker bo leto tehnične kulture trajalo dalj kot koledarsko leto, bo treba v tem času opraviti več nalog in hkrati rešiti osnovne probleme za ustvaritev pogojev za tehnično vzgojno delo pionirjev in ostale mladine. Program dela, ki zajema "aktivnost pionirjev in mladine, traja vse do praznika mladosti 1964. V prvem obdobju naj se izbistrijo programi ha vseh področjih od odreda do repubUke, v drugem obdobju je delovanje v letni sezoni in priprave za teden otroka, v tretjem obdobju so priprave za novoletno Jelko, v četrtem obdobju pa se JPI usmerijo na manifestacijo rezultatov za dan mladosti leta 1964. Ta akcija zahteva sodelovanje čim večjega števila strokovnjakov iz različnih panog, tako iz ljudske tehnike, presvete in drugih. Vsaka šola in vsaka tekmovalna enota naj takoj sestavi svoj delovni načrt in ga dostavi akcijskemu odboru JPI v Brežicah. Ce upoštevamo, da imamo tudi na našem področju društvo Inženirjev in tehnikov, AMD, več radiokluhov, fotoklube, društvo kmetijskih strojnikov in tehnikov, lahko trdimo, da imamo na razpolago precej strokovnjakov, ki bi z organiziranjem predavanj in praktičnega pouka lahko uspešno sodelovali. V akcijo se vključujejo vsi pionirski odredi in mladinski aktivi osnovnih šol. Zaradi pomembne vloge akcijskega odbora je bil za predsednika izvoljen tov. Milan Sepetavc, predsednik ObLO Brežice. M. A. TREBNJE: kaj veš o prometu? Nov rekord Hrena in Pionirja I^V.Jjadaljevanju tekmovanja naj-[HJSn klubov v hrvatsko-sloven- kegljaški ligi je novomeški J£rr nastopil v Zagrebu. V pr-™» nastopu je Pionir nastopil * Kegljišču Grmoščica. V direkt-ton?. dV0t,0Ju jo premagal solidno "<»tvo L-.komotive z Reke za 33 vih Povsem po zaslugi pr-tom»iT1111 tekmovalcev. Prva tek-ter n . Mum « 845 in Hren z 821 nato druga Vesel z 805, predat™ Pa Legiša z odličnim rezul-^eljišče 859. so pri-skor»i SS?rJu Tisoko vodstvo za Sv/ kU?? *<*Uev. Legiša je za ke, ki I ^r!'naKal B"net° z Prezentanop tm clan drža™«2 re" ^tonaf ^ tcr > ■ fe velikokrat Vse L. , a 2a6TebJfcIh kegljiščih. Sism kazal°. da bo Pionir do-lfil odlicen rezultat za to keg-gZ\ .ko sta zadnja tekmovalca ,wSe8'a rezultata pod 800 kegljev ^rzlak 797. Barbič 765). jV^dar je Pionir z ekipnim re-lta? m 4892 Pllstil na tem keg-,£ru,ja seboj kar šest ekip: Gra-VfL l4884'. Elektra Zg. (4876). <48w> (4860)' Lokomotiva Reka («36) Zenlca (4849> m Celje V drugem nastopu v Zagrebu Je Pionir nastopil na kegljišču Pro-leterja. To kegljišče je znano po odličnih rezultatih, saj je edino na tem kegljišču bil dosežen rezultat preko 1000 kegljev. Tudi Pionir Je dosegel odličen rezultat in nov rekord Dolenjske. Rezultat 5101 da odličen povpreček 850 kegljev na posameznega tekmovalca. DrugI rekord Dolenjske je popravil član Pionirja Hren Bogdan z odličnim rezultatom 914 kegljev (popravil je Mrzlakov rekord za 3 keglje). Tudi Mrzlak je dosegel dober rezultat (878). Ostali tekmovalci so dosegli naslednje Izide: Murn 845, Legiša 841, Vesel 823 in Juntez 800. Pionir je dosegel s 5101 kegljem pomembno zmago nad tremi slovenskimi ekipami: na nevtralnem terenu je premagal Celje (4992), Gradiš 4957) in Ljubljano (4918). Naj pripomnimo, da so te ekipe v republiški ligi na 3., 5. in 6. mestu, Pionir pa jih Je premagal na obeh zagrebških kegljiščih ter dosegel s tem vsekakor velik uspeh. V hrvatsko-slovenski ligi so Pio-nlrjevi tekmovalci dosegli naslednje povprečke: tokrat je bil naj- boljši HREN z 858, sledijo Murn 845, Mrzlak In Legiša 840. Vesel 804, Juntez 800, Barbič 793, Romih 764 in Pilipčič 755. Prvi štirje tekmovalci Pionirja so bili odlični, vendar je vedno zadnji šesti tekmovalec dosegel slabši rezultat in onemogočil, da bi se ekipa uvrstila v gornjo polovico lestvice. Tekmovanje bo zaključeno v nedeljo z nastopom zadnjih osmih ekip. ženski kegljcškf dvoboj PIONIR : KOČEVJE 1871:1810 Na kegljišču ..Pionirja v-Bršlinu je bil povratni j dvoboj kegljaških ženskih ekip Kočevju in Pionirja. Tokrat so na domači stezi zmagale Piornike in se revanšlrale za poraz v Kočevju. Pionirjeva ekipa je zmagala za 61 kegljev, najboljše posameznice pa so bile Osol-nik Vida (358), Zaharija (325), Slmc (325) (vse članice Pionirja), najboljši pri Kočevju pa sta bili Ocepek (323) in Kosten (308). (en) Komisija za varnost prometa pri ObUJTrebnje je s pomočjo AMD organizirala občinsko prvenstvo osnovnih šol v poznavanju cestno-prometnih predpisov. Javna oddaja »Pokaži, kaj znaš v prometu!« je bila preteklo soboto v Trebnjem. Pred polno dvorano občinstva je tekmovalo 10 ekip lz petih osnovnih šol, štirih podružničnih šol in mladinske sekcije AMD Trebnje. Za govorom, ki ga je imel pred-sednk trebanjske komisije za varnost prometa, in uvodnih akordih domačega kvinteta so nastopili tekmovalci. Večina je bila dobro pripravljenih Posebno sta se izkazali ekipi osnovne šole Trebnje (Valerija Vidmar, Marinka Zupančič in Mira Krulc) in mladinska sekcija AMD Trebnje (Tone Oj-stersek, Janez Jutraž in Stane Gabrijel), ki sta osvojili vseh 90 dosegljivih točk in si delita prvo in drugo mesto. Presenečenje večera Je bilo tretje'mesto, ki ga je osvojila ekipa iz Knežje vasi s. 83 točkami; Premagala je namreč štiri popolne osnovne šole.; četrto mesto je osvojila osnovna šola Mirna s 75 točkami pred podružnično šolo Čatež (73), osnovno šolo Mokronog (68), podružnično šolo sentlov-renc (66) itd.' Prve tri ekipe so prejele lepe praktične nagrade (kolo, radio, fotografski aparat), ostale pa žoge, perjanico, šah, garniture orodja itd. Mladinci AMD so kot gostitelju svojo nagrado radijski aparat odstopili tretjeplasirani ekipi lz Knežje vasi. Program med tekmovanjem so Za turizem v Kostanjevici »OtlL Bovinsko podjetje «>K« v Kostanjevici je lani jedilo poslovalnico 1, P*eurMH se Pripravljajo na V {T^'tev poslovalnice 2. bili ,namen letos pora- tijjm miliJon dinarjev in z ve oJ|laeali stroške zamenjala V?8' Ce 00 ^ kaJ denar-Še 2 ■ Ea 04x10 P°rabi11 Ko l "°tranJo preureditev. Stedste na razP°lag° več posl v« nameravajo za to valnico kupiti še sodob- nejšo opremo. Podjetje ima 6 poslovalnic. Lani so v njih ustvarili 135 milijonov dinarjev prometa, letos pa planirajo 140 milijonov. Tudi trgovina je eden izmed sestavnih delov turizma, zato velja težnje po modernizaciji poslovalnic v manjših turističnih središčih pozdraviti. Vse pa kaže, da podeželska trgovina zgolj z lastnimi sredstvi modernizacije ne bo kmalu zmogla. 0 Gostinsko podjetje Re- NAČRTI TRGOVSKEGA PODJETJA SEVNICA jj^eovlna je v občini Sevnica imela lani 1 milijardo mii|j0n0v dinarjev prometa, po letoš-tern pianu pa D0 n0Vo, združeno Trgovsko pod je-* Sevnica ustvarilo 1 milijardo 400 milijonov di-14 TJev realizacije. Lani se je promet povečal za •5 odst. Specializacija je bila deloma že opravlje-v j tako so na primer .združili prodajo konfekcije lneni Prodajalni, prav tako prodajo pohištva, usnja, g,,J*u'ezn'ne. Pravkar se resno ukvarjajo s speciali-ou*"? trB°vhio za avtomobilske dele, ki jo bodo Prli v Šmarju. Podjetje ima 25 poslovalnic po kar ,0b£'ilUl skladov pa ustvarjajo le 12 milijonov, z»l . 0,,cutno premalo za modernizacijo, kakršno ilol •* naR" razv°J- Le'0« bodo preuredili po so-„., !(lu" načelih največjo prodajalno v Sevnici, ki bo it"?"*-Pravcata blagovna hiša, ter se lotili v Bo-sist • BraanJe nove prodajalne po paviljonskem j™ eniu. Sevnica bo letos poleg ostalega dobila tu-SeV|!"->d0bno bencinsko črpalko. Trgovsko podjetje ,,ar\'ca °o investiralo vanjo okoli 20 milijonov diše lcetv> *e bo šlo vse po sreči, pa Jo bodo zgradili stavracija pod Gorjanci preureja v nadstropju svoje sta.v1be»; 5 tujskih sob. Vse ostalo je že gotovo, potrebujejo le še opremo. Kostanjevica bo s tem pridobila 10 sodobno opremljenih ležišč. Vse skupaj bo veljalo približno milijon dinarjev. # Zgodovinski film bo v kostanje viškem gradu letos snemalo podjetje Jadran film iz Zagreba. Filmska ekipa bo snemala 2 do 4 tedne, kakršno bo pač vreme. Člani snemalne ekipe bodo stanovali deloma v tujskih sobah Restavracije pod Gorjanci, deloma pa pri zasebnikih v Kostanjevici, na hrani pa bodo v restavraciji. Tozadevno pogodbo so sklenili pretekli teden. Snemanje filma se bo pričelo 15. maja. 0 V pripravah na letošnjo turistično sezono bo treba odstraniti razne podirajoče se ograje, olepšati pročelja stavb, urediti sprehajališča, popraviti klopi, prebeliti Stavbe in pokrpati omet tam, kjer je okrašen. Vse našteto Je potrebno tudi zato, ker se bliža obdobje, ko bo v Kostanjevici odprt mednarodni simpozij kiparjev. Cesto, ki je edina zveza s svetom, je huda zima močno prizadela, kipeče cestišče in velike luknje v nJem pa so slaba vaba za turiste. Vse kaže, da bo treba zelo resno razmišljati o tem, kako asfaltirati vsaj priključek do avtomobilske ceste. Organizacija s 4680 člani V veliki dvorani gasilskega doma v Sevnici je bila minulo nedeljo občinska konferenca Rdečega križa. RK v sevniški občini je deloval v 12 organizacijah s 4680 člani. V Sevnici je bilo po podjetjih organiziranih več tečajev za prvo pomoč, v Loki pa imajo tak tečaj zdaj. Uspešna je bila tudi krvodajalska akcija na tem področju, saj Je samo v Sevnici dalo kri 196 ljudi. V razpravi je bilo poudarjeno, naj bi gasilska društva in RK delala vzporedno in v večji povezavi, saj imata podobne delovne načrte glede predavanj. Zastopnici okrajnega odbora RK sta priporočili ustanovitev komisije za tečaje in povezavo dela s SZDL, delavsko univerzo in gasilskimi društvi. Umestni so bili tudi predlogi za povečanje članstva in vključitev mladine v te organizacije. S.Sk. Pomoč mladim kmetijskim proizvajalcem O Na razširjeni seji predsedstva CK ZMS so sklenili med dragim, da bodo organizirali seminarje za mlade kmetijske proizvajalce, ki jih bodo povezali s popularnimi šolami za življenje in ogledom kmetijskih posestev. Na seji so Izvolili odbor za proslavo 20-letnice I. mladinskega kongresa, ki bo jeseni v Kočevju. izpopolnjevali Perparjev kvintet, mladi harmonikarji in »Kvintet mladih«, ki je tokrat prvič nastopil. Oddaja je povsem uspela, čeprav se je začela z zamudo, ker ni bilo komisije iz Novega mesta. Komisija, ki so jo sestavljali trije bivši prometni miličniki, je opravila svoje delo zelo dobro, saj so bili z njenimi ocenami zadovoljni tekmovalci in gledalci. B. N. Težave in uspehi topliškega Partizana V Dolenjskih Toplicah so imeli 20. marca občni zbor TVD Partizan, ki so se ga razen domačinov udeležili tudi zastopniki občinske zveze. V preteklem obdobju je bilo delo društva zelo težavno, ker manjka veščih vaditeljev in prostorov. Dvorano v prosvetnem domu je mogoče uporabljati le v poletnem času, ker se ne da kuriti, letnega telovadišča pa sploh ni. Odbor si Je na vse načine prizadeval, da bi Topličanr prišli do letnega telovadišča, uspeha pa ni bilo. Redne telesne vzgoje se udeležuje le šolska mladina, in še to samo med šolskim letom. Mladina in šolarji so vadili igre z žogo, proste vaje, skoke in streljanje. V zimskem času so smučali in tudi priredili skakalne tekme. Kegljaška ekipa je pristopila k Partizanu, s kegljanjem pa so prenehali, ker ni kegljišča. Razen vseh naštetih težav imajo še premalo denarja. Zastopnik občinske zveze TVD Partizan je svetoval, naj bi To-pličani vložili na občinsko zvezo utemeljeno prošnjo za podporo glede letnega telovadišča in igrišča. Izvoljen Je bil še sedemčlanski upravni odbor ter sprejet sklep, naj bi nov iodbor pritegnil v svoje vrste čimveč mladine. Ddago Gregbrc Občni zbor šahovskega društva v Novem mestu Na občnem zboru novomeškega šahovskega društva so člani ugotovili, da so bile naloge zadnjega občnega zbora v glavnem izpolnjene. Društvo je bilo organizacijsko utrjeno, ponovno je bila izvedena registracija društva in članstva, zbran in čuvan je bil društveni inventar, organizirani so bili redni mesečni brzoturnirji itd. članarine Je bilo pobrane znatno več kot prejšnja leta. Tudi uspehi so bili precejšnji, saj je Igor Penko na članskem prvenstvu LRS zasedel 6.-8. mesto, na moštvenem pokalnem prvenstvu LRS pa se je ekipa Novega mesta uvrstila med 8 najboljših in izpadla po tekmovalnem ključu, potem ko je igrala 2:2 z Jesenicami. V bodoče bo treba posvetiti več dela mladini, nabaviti no-. ve šahovske ure in poskrbeti za Igralni prostor. Boriti se bo treba tudi za izdatno finančno pomoč društvu, ker od same članarine društvo ne more živeti, ze tako so zadnje leto člani v času tekmovanj morali sami kriti stroške za prehrano. Na koncu je bil izvoljen nov odbor društva, ki mu ponovno predseduje dr. Ludvik Golež; člani pa so Penko, Skerlj, Sitar, Radova-novic, Malnartč in Mrvar. V nadzornem odboru so lic, Fink in Ma-tjašič. šah v Leskovcu pri Krškem Leskovški šahisti si že dalj časa vneto prizadevajo, da bi poživili šahovsko dejavnost v svojem kraju. Kljub temu, da pri tem včash naletijo na nerazumevanje in celo nasprotovanje, že žanjejo prve sadove svojega dela. Medtem ko je med odraslimi zanimanje za šah dokaj majhno, dobiva ta igra zadnje čase vse več privržencev med šolsko mladino. Da bi vzbudili pri mladini še večje veselje do šaha, eo leskovški šahisti organizirali v nedeljo, 17. marca, šahovsko prvenstvo Leskovca za leto 1963. V spopadih z mladimi šahisti so starejši in mnogo bolj izkušeni z lahkoto nabirali točke, videti pa je, da bodo med mladino kmalu dobili enakovredne nasprotnike. Zmagal je s premočjo Slavko Račič s 13,5 točke. Sledijo: Možgan 12,5, Sri-bar A 12, Znidaršič, Sribar I. 10,5, Jane 10, Zupančič, Zorko 7, Arh, Sribar R. 5,5, Vakselj 5, Naglic 3, Sribar E. 2 itd. d. I. šahovski dvoboj V dijaškem domu v Bršlinu Je bil 14. marca odigran dvokrožnl šahovski dvoboj med ekipama prvega letnika učiteljišča in vajenske šole. Rezultat tega dvoboja je 6:4 za prvi letnik učiteljišča. Obe ekipi sta bili precej izenačeni. •Rezultati: Kobe : Vrbanek 2:0, Krošelj : Korelc 2:0, Zlobko : Grum 0:2, Skarja : Hren 1:1, Ilaš : Ule 1:1. Pito imenovani so Igralci učiteljišča. ob Kaj pa če se šola zruši? Stavba brestaniške šole je že tako dotrajala (pri obnovitvenih delih se je pred nekaj leti zrušil strop!), da je treba resno razmišljati o novi. To vprašanje so Bresta-ničani že nekajkrat načenjali na zborih volivcev. Odbor Socialistične zveze, krajevni odbor in stanovanjska skupnost so na nedavni skupni seji o tem problemu vnovič razpravljali. Po večkratnih ur-gencah so decembra lani Ob LO ponovno zaprosili, naj pošlje lokacijsko komisijo, ki bo izbrala prostor za novo stavbo. Komisije žal do danes še ni bilo. Lani je ObLO določil Z in pol milijona dinarjev za izdelavo načrtov. Sredstva niso bila izrabljena, ker načrtov ne morejo naročiti tako dolgo, dokler ne bo izbran prostor za gradnjo. Prebivalci se za gradnjo novega šolskega poslopja živo zanimajo, saj so zanj že obljubili okoli 50 kubičnih metrov gradbenega lesa. Pri gradnji bodo sodelovali s prostovoljnim delom prav tako, kot so lani pri preureditvi ceste skozi Brestanico. Stev' 12 (678? DOLENJSKI LIST 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA JTedmsMoledar Petek, 29. marca: Ciril Sobota, 30. marca: Branimir Nedelja, 31. marca: Benjamin Ponedeljek, 1. aprila: Hugo Torek, 2. aprila: Franc Sreda, 3. aprila: Helena Četrtek, 4. aprila: Izidor mmm DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE v Brežicah se prisrčno zahvaljuje Stiplovškovim iz Brežic za podarjenih 2000 din namesto venci na grob pokojnega Tonija Dvornika iz Krške vasi. DR. MILANU. ADAMCIĆU, šefu dermatološkega oddelka novomeške bolnišnice, se za uspešno zdravljenje ln za vso požrtvovalnost in skrb, ki jo je posvetil najini hčerki Renatki, najiskreneje zahvaljujeva. Prav lepa hvala tudi bolničarkam, predvsem sestri Jelki in strežnemu osebju imenovanega oddleka. Franc in Marija Mlakar, Senovo 28. ŽAGARJE VI IZ CE8NJIC pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo dr. BOHU in dr. TURKOVI za ves trud in izredno skrb pri zdravljenju našega sinka Štefana. Brestanica: 30. in 31. marca ita-lijansko-francoski barvni film »Poletne zgodbe«, 3. aprila poljski film »Mati Ivana Angelska«. Brežice: 29. in 30. marca ruski film »Vlak pelje na vzhod«, 31. marca in I. aprila ameriški film »Apartma«. Črnomelj: 29. in 30. marca italijanski barvni film »Rimska ujetnica«. Kostanjevica: 31. marca italijanski film »Večna žeja«, 3. aprila italijanski film »Velika vojna«, Metlika: 30. in 31. marca ameriški film »Ob 3.10 za Jumo«. Novo mesto, Dom JLA: od 28. do 31. marca zahodnonemški film »Mržnja brez milosti«. Semič: 31. marca ameriški film »Velika zemlja«. Sevnica: 30. in 31. marca ameriški film »Osamljen človek«. Trebnje: 30. in 31. marca Jugoslovan, barvni film »Miss Stone«. Žužemberk: 31. marca francoski barvni film »Nenavadna Amerik?«. Mokronog: 30. in 31. marca ameriški film »Plavi angel«. UISO — gostilno s tujskimi sobami prodam v Šmarjeških Toplicah. Naslov v upravi lista (230-63). TRAVNIŠKO PARCELO (1 ha) oziroma nasad črnega ribeza prodam pri šmarjeti. Poundbe na naslov: Kosec, Ljubljana, Lan-gusova 45. DETELJO, seno in otavo prodam. Žužemberk 35. GLOBOK italijanski voziček prodam. Gričar, Novo mesto, Hlad-nikova 2. NOV GUMI VOZ proda Slapničar, Dol. Straža 36, p. Straža. OREHOVA SPALNICA ugodno na- prodaj. Novo mesto, Koštiaio-va 16. HIŠO, sadni vrt ln pol hektara zemlje prodam na Dolžu. Poizve se pri Ovničku, Karlovška c. 18. GLOBOK OTROŠKI voziček proda Rezka Brudar, Novo mesto, Trdinova 3a. PRODAM seno, električni štediP nik, vzidljiv štedilnik 2 osi — Oddam tudi vinograd na pol. Hrastar, Novo mesto, Bršlin 17. 1000 KG DOBREGA SENA prodam. Naslov v upravi- lista (220-63). SOBO oddam dvema dekletoma. Naslov v upravi lista (231-63). V VARSTVO sprejmem otroka od dveh let dalje. Mali Podljuben 8, p. Novo mesto. POŠTENO GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. Plača dobra, šuštaršič, Ljubljana, šaranovi-čeva ul. 14a. GOSPODINJSKO pomočnico, lah--ko tudi začetnica, sprejmem. — Dipl. ekon. Aleksander škraban, Ljubljana, Linhartova S—5. DEKLE ZA POMOČ na kmetiji sprejmem takoj ali po dogovoru. Ponudbe na naslov: Anton Sink, žabnica 53, p. Zabnica. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 18. do 25. marca je bilo rojenih 16 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Anton Zaje, uslužbenec z Vrha pri Žužemberku, in Antonija Mrak, uslužbenka iz Vel. Brusnic; Ivan Krivošič, študent iz Siska, in Dragica Krnc, uslužbenka iz Žabje vasi. Umrli so: Jože Delič, upokojenec iz Sevnice, 74 let; Alojz Žakrajšek. kmet z Vrha, 60 let; Olga Praštalo, gospodinja iz Gabrijel, 41 let; Maks Zupančič, upokojenec iz Smolenje vasi, 54 let; Slavko še-tina, invalidski upokojenec z Gra dišča, 29 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Amalija Novak iz Leskovca — Bojana, Jožefa Vidmar iz Zbur — Jožico, Vida Bobič iz Bele cerkve — Mateja, Berta Kulovec iz Straže — Vladkcs Ana Beg, iz Družinske vasi — Jo- SREDIŠČE POTRESA: med Trebnjim in Mirno pečjo V petek, 22. marca, smo 2 minuti čez četrto uro popoldne začutili v Novem mestu hud potresni sunek. V središču mesta je pod hišami zabobnelo kakor da bi se hotele podreti; marsikje so za-žvenketale šipe in se zamajali kozarci ter posoda v omarah, drugje spet so železne peči in štedilniki naravnost poskakovali. Z nekaterih streh vzdolž Stanetove ceste je priletelo na tla nekaj strešne opeke, tako pa je bilo tudi na Kapitlju. Na šmihelskem pokopališču je prav tako zdrsnilo s strehe mrtvašnice več opek, pod nogami pa je zemlja votlo bobnela. Da se je zemlja tresla, so občutili mnogi ljudje na poljih in cestah. Največ strahu je bilo v stanovanjih, kjer se je pre-vrgla kakšna vaza ali za^ ropotalo pohištvo. Mnogi so pritekli na ulice in dvorišča v strahu, da prvemu potresnemu sunku ne bi sledili novi in morda hujši. Na srečo nikjer ni bilo posebne škode, mnogo več pa smo zaužili strahu in skrbi. Katastrofalne posledice nedavnih( potresov v Agadiru, Libiji, Dalmaciji in drugod po svetu so ljudem živo pred očmi. Nekateri so se spomnili tudi na nedavni potresni sunek v Brežicah, tako da nikomur ni bilo prijetno 'pri srcu, ko so se stene hiš z okni in opravo vred sumljivo zazibale. V TREBNJEM je s-starejših hiš zletelo na tla nekaj opeke. Dimnik na župnijskem poslopju se je zrušil in podrl v notranjost, nekaj opeke pa je žrtvovala tudi streha na starem gradu. Ljudje so bili v hipu na cestah; razumljivo je bilo nekaj zmede in strahu. Imeli so občutek, da »je prišel potres od Ljubljane in da gre proti Novemu mestu ...«. Hujše škode tudi tu ni bilo. V DOLENJSKIH TOPLICAH so čutili manjši potresni sunek, škode pa ni, niti ni bilo med ljudmi preplaha. Tudi iz Podturna in okoliških vasi je bilo slišati o potresu, v Soteski so se tresle hiše, posoda in pohištvo pa sta ropotala. Otroci in starejši so zbežali na prosto. Ljudje, ki so bili na njivah, so potem doma povedali, da se je zemlja začela »tresti in nekam čudno pozibavati«. V Šentjerneju in tamkajšnji okolici, kjer so pred tedni občutili potresni sunek iz brežiške smeri, pretekli petek potresa niso zaznali. Astronomsko-gcofizikal-ni observatorij ljubljanske univerze je zabeležil opisani potres v petek ob 16. uri, 2 minuti in 1,5 sekunde po srednjeevropskem času. Epicenter potresa, ki je v žarišču dosegel moč med 4. in 5. stopnjo, je bil v dolini Temenice med Trebnjim in Mirno pečjo. Iz Ljubljane je znašala razdalja do epicentra 45 kilometrov. Seizmografi so beležili manjše potresne sunke do 16. ure 6 minut, potres pa so začutili tudi nekateri občani v Ljubljani. UPAJMO, DA BO OSTALO samo pri teh vesteh bi da nam dolgo spet ne bo treba poročati o nemirni Zemlji pod našimi nogami! žico. Irena Copot Iz Novakov — Marjana, Milka Kastelic iz Volčje jame — Jožeta, Marta Bahun iz Trebnjega — Vladimirja in Damjana, Alojzija Berus iz Zdinje va-^ si — Gabrijelo, Silva Lukek iz Šentjanža — Silvo, Draga Gačnik iz Cešnjevka — Drago, Ivanka Papež iz Velikega Lipja — Jožeta, Ana Brulc iz Žabje vasi — Jo-"žico, Terezija Krapež iz Malih Vodene — Milana, Vera Turk z Zajčjega vrha — Toneta, Kristina Veselic iz Vrhovcev .— Mirka, Anica Golob iz Praproč — Danico. Anica Marentič iz Crešnjevca — Stanka, Anica Krštinc iz Metlike — Andrejo, Olga Vraničar iz Rosalnic — Marka, Barica Flajnik iz Gradca — Sandija, Hedviga Plut Iz Otovca — Roberta in Romana, Slavca Ku-helj iz Šentjerneja — Natašo, Frančiška Zupane iz Rodine — Janeza, Anica Suhorepec iz Otovca — Romanco, Vida Gunde iz Grc-belj — dečka, Ivanka Bec iz Kam-nlce — deklico, Jožefa Pilih iz šmihela — dečka, Ivanka Hojo iz Krmelja — dečka, Jožica Kastre-vec iz šmihela — deklico, Ljudmila Brajdič iz Prečne — deklico, Darinka Us iz Gor. Jesenic — deklico, Marija Janžekovič iz Ra-došev — deklico, Marija Matko iz Malih Poljan — deklico, Ana Krvar iz Prečne — deklico, Marija Petan s Trebelnega — deklico, Štefka Dular iz Prečne — deklico, Terezija Kocjan z Rateža — dečka. , Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jelica Kovačič iz Drenja — Smiljo, Darinka Ti-baut iz Vidma-Krškega — Jožico, Antonija Cizelj iz Vel. Obreza — Vlada, Frančiška Urh iz Presladola — Jelka, Hermlna Zupančič Iz Leskovca — Vlasto, Marica Mavser iz Zdol — Tomislava, Kristina Ba-las iz Vidma-Krškega — Branka, Štefka Pantaler iz Cerine — Branko, Štefka Padovnik iz Sp. Sta. rega Grada — Srečka, Antonija Barbič iz šutne — Toniko, Marija Volk iz Krške vasi — Ireno, Antonija Bogovič iz Brezine — Mirana, Terezija Šetinc iz Sel — Emo, Marija Bračun iz Vetrnika — Miroslavo. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Ceglar, posestnica iz Repija, je padla in si zlomila levo nogo; Veronika Kožar, posestnica iz Brihovega, je padla in si poškodovala levo koleno; Avgusta Guština, sina posestnika iz Drašičev, je na gasilski veselici nekdo s pištolo ustrelil v desno nogo; Ana Ostanek, posestnica iz Razbor, je padla po stopnicah in si poškodovala hrbtenico; na Franca Medica, posestnika iz Otovca, se je prvrnil voz drv; Vesna Kočcvar, hči živinorejca iz Mlake, se je z gorečim bencinom opekla po obrazu, rokah in desni nogi. RAZPISI Zaprta cesta Komunalno podjetje Novo mesto obvešča, da je cesta št. 8018 od priključka do šmarjeških Toplic zaradi rekonstrukcije zaprta. Sprejmemo delavce Sprejmemo več delavcev za akordno delo. Hrana in stanovanje priskrbljena. Pismene ali ustne ponudbe na naslov: »BETONAR-NA«, Ljubljana, Kolezijska 11. Razpis delovnih mest Takoj dobita službo: kvalificiran avtomehanik, vajen Dleslovih motorjev, ln avtoklepar. AVTOMEHA- NICNA DELAVNICA KZ, SEVNICA. SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00 , 7.00 8.00 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 29. MARCA: 8.40 Popevke ulice. 9.45 Poljske narodne pesmi, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 RKU — inž. Jože Furlan: Ali naj gradimo aluminijaste ste-klenlke? 12.45 Ob zvokih zabavne glasbe. 13.30 Zveneče kaskade. 14.35 Tisoč pisanih taktov. 15.20 fesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Med skladatelji slovonske moderne. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz repertoarja zabavnega orkestra RTV Beograd. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.50 Literarni nokturno. SOBOTA, 30. MARCA: 8.05 Po-starček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Narodne iz štajerske. 10.15 Erno Dohnanv: Koncertna skladba za čelo in orkester, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Stari in novi posnetki ansambla in solistov Milana Stanteta. 13.30 Vedri ritmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Malo instrumentov — veliko glasbe. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Okno v svet. 19.05 Glasbeno razglednice. 20.00 Vesele in domače. 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 31. MARCA: 8.00 Mladinska radijska igra »35. maj«. 8.38 Pripravljamo so na mladinske pevske revije. 9.05 Za dopoldansko razvedrilo. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Lojze Kovačič — Sine: Ognjeni krst. 11.30 Karel Franz: Srečanje z Afriko. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi tajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15 15 Godala v ritmu 16.00 Humoreska tega tedna — Smlljan Rozman: Pes. 17.15 Radijska igra »Brutove počitnice«, 18.30 športna nedeljo. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skupni program JRT — Studio Zagreb, Zabavni ansambli RTV Zagreb. PONEDELJEK, 1. APRILA: 8.55 Za mlade radovedneže, 945 Indonezijske narodne pesmi. 10.15 Odlomki iz opere Ivajlo skladatelja Marina Golemlnova. 11.C0 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Jarina so z boljšimi sortami lahko uspešna. 13.30 Simfonični orkester RTV Beograd pod taktirko. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zveneče kaskade. 16.00 Vsak dan za vas. 17.45 Vedri ritmi. 18.30 Jaz mam pa konj-ča belega .. . (Narodne in domače furmanske). 18.45 Radijska univerza — Kaj se zgodi s krvjo krvodajalcev. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb. 20.45 Novo v znanosti. 22.15 Naš nočni kaleidoskop. TOREK, 2. APRILA: 8.40 Igra ansambel Jožeta Privška. 9.45 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet. 10.15 Dva obraza iz naše glasbene preteklosti: Amand Ivančič, Ivan Mane Jamovlč. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti. 13.30 »Slike z razstave« Modesta Musorgskega. 14.35 Odlomki iz revije pevskih zborov rudarskih krajev z dne 15. 12. 1962 v Velenju. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 S knjižnega trga. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Za godala in pihala. 20.15 Radijska igra — Ciril Kosmač — Mitja Mejak: Balada o trobenti. 22.15 Skupni pragram JRT — Studio Ljubljana. 23.20 Skupni program JRT — Studio Zagreb. SREDA, 3. APRILA: 8.05 Odmevi iz slovenskih dežel. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zvočni mozaik. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti. 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 14.35 Marijan Lipovšek: I. suita za godalni orkester. 15.15 Moderni plesni ritmi. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Od Žile do Kolpe. 17.40 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.15 Melodije na tekočem traku. 22,15 Mojstrske partiture našega stoletja. 22.50 Literarni nokturno. ČETRTEK, 4. APRILA: 8.20 Petnajst minut ob glasbenem avtomatu. 9.25 V gosteh pri zagrebških opernih pevcih. 10.15 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti. 12.30 V paviljonu zabavne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasba iz Talijincga hrama. 18.10 Naš plesni karnet. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Po svetu jazza- VOJNA POŠTA 6063 BREGANA (pri Samoboru) razpisuje NATEČAJ za izpopolnitev izpraznjenih delovnih mest: 1. strojni inženirji .... 2 2. strojni tehniki SSS . . . 15 3. ekonomist VIS ... 1 4. avtomehanik! VKV ... 10 5. avtoelektričarji VKV . . 1 6. ključavničarji VKV . . . 1 7. ključavničarji VKV . . . 1 8. elektromehaniki VKV . . 1 9. finomehaniki VKV . . . 1 10. avtomehaniki KV ... 14 11. ključavničarji KV . . . 6 12. elektromehaniki KV . . 1 13. orodjarji KV . . . . 4 14. avtoličtvji KV . . . . 5 15. strugar ji KV ..... . 4 16. avtomehaniki PKV ... 5 17. ključavničarji PKV . . . 3 POGOJI: pod točko 1., 4., 6. in 12. je potrebna praksa od 2 do 5 let; pod točko 2. je potrebna praksa 2 ali več let; pod točko 3. praksa od 3 do 5 let; pod točko 5., 8., 9., 10., 11., J3., 14., 15., 16., 17. praksa 1 do tri leta; pod točko 7. praksa od 1 leta dalje. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. Stanovanje za neporočene je preskrbljeno v samskem hotelu Bregana. Ponudbe je treba dostaviti z življenjepisom. Rok natečaja do dopolnitve delovnih mest. VOJNA POŠTA 6068 BREGANA Na osnovi 21. člena Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO SEVNICA mesto — DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA SEVNICA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. višja šola s 5-letno prakso v komercialni stroki, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem me stu; pod 2. popolna srednja šola z 8-letno komercialno prakso, od tega najmanj 5 let na vodilnem mestu; 3. visokokvalificirani trgovinski delavec z 12-letno prakso v komercialni stroki po letu 1945, od tega najmanj 10 let na vodilnem delovnem mestu. # PRIJAVE SPREJEMA IMENOVANA KOMISIJA DO VKLJUČNO 15. APRILA 1963. TEKSTILNA TOVARNA »N0V0TEKS« - Novo mesto sprejme 2 kvalificirana strojna ključavničarja 1 kvalificiranega strugarja Interesenti morajo imeti odslužen vojaški rok. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica. Tretonja tn Vidom-Krško UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošntk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopcc Drago Kastelic ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 cM — Letna naročnina 900 din, polletna 450 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 1800 din - TekočI račun P*1 podružnici NB v Novem mestu: 600-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov i* fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjeti* »DELO« v Ljubljani