DELAVSKA POLITIKA {shaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter Uredništvo ia apr*va: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega zna- Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — čaJa stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta SVbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. mesečno Dta lt.—, za inozemstva mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Stev. 25 , Maribor, sobota, dne 27. marca 1937 Leto XII naSega časopisja | Rdeči pas na severu Socialistična kmečka vlada tudi na Finskem Ni potreba, da bi dokazovali, kako velikega pomena je dandanes časopisje, ki naj ljudstvo podučuje o vsem, kar se na svetu dogaja, ga vzgaja, dviga in mu kaže pot naprej in navzgor. Diktatorični režimi po svetu so dobro videli te vzvišene naloge časopisja, zato so ves svoboden tisk zatrli, drugo časopisje pokupili ali se ga kakorkoli polastili in mu predpisali tako vlogo, ki je časnikarstvo nikdar ne bi smelo igrati. Časopisje mora, kakor smo rekli, služiti človeku, poročati ljudstvu resnico in mu kazati pravo pot. Diktatorični režimi so pa spremenili časnikarstvo v sredstvo, ki naj ljudem trobenta o veličini fašizma in diktature, prinaša samo take vesti, ki so ugodne za režim, prepričuje ljudi, da je samo tisto prav, kar misli in počne diktator, in zamolčuje vso resnico, ki ni po godu oblastniku. Znano nam je in posebno v angleškem parlamentu so že ponovno govorili, kako časopisje v fašističnih državah izvršuje to zadnjo nalogo. 0 vsem, kar jim ne gre v račun, morajo časopisi molčati kot ribe. Tudi »ustno časnikarstvo« je pod strogo kontrolo: v gostilni ne smejo govoriti o tem, na meji »aretirajo« inozemske časopise, da ne pridejo v deželo, in časnikarje in ljudi, ki so se le upali pregrešiti nad zapovedanim molkom, spravljajo v koncentracijska taborišča, odkoder jih tudi No-blove literarne nagrade ne morejo rešiti. Kljub vsem tem varnostnim ukrepom pa le pride prava vest v deželo, ker še niso iznašli žične ograje, ki bi na meji ustavila električne valove v ozračju. Potem morajo časopisi le nekaj poročati, da še lahkoverni ljudje ne izgube zaupanja v te uradne liste. Ta umetnost ni tako težavna: časopis izide s polno bombastičnimi naslovi o prodiranju fronte Rim—Berlin—Tokio proti boljše-viški nevarnosti, pripoveduje lepe zgodbe o maharadžah in njihovih princesah, o strašnih poplavah v severni Ameriki, o ženi, ki je rodila petorčke, o možu, ki je v blaznosti zažgal najprej sebe, potem pa še hišo in otroke, vsem tem pisanim vestem pa obesijo na rep tisto neugodno vest, seveda primerno sfrizirano, ki »zgubi na vtisu tudi radi časovne razdalje. Tisti, ki beremo in iščemo dobre knjige, vemo, da zadnja leta izhajajo dobre nemške u, knjige samo v Parizu, Pragi, Amsterdamu, Ziirichu, Londonu, Kopenha-genu .. . Kakor je fašizem zadušil vsako resnično kulturno življenje doma in uniformiral ljudi, da vsi enako pozdrvaljajo, v m Uiu»ci ti, t Ma)clxn 1 -i da nosijo vsi enake srajce, enake jope, d* tod! liili, tako je tudi časopisje spremenil v eno samo lutko, oblečeno v uniformo uradne dolgočasnosti. Kakor pomeni fašizem zaton kulture, tako pod njim tudi časnikarstvo ni več časnikarstvo, t»ui> Skrbeti moramo, da se tudi časopisje v Jugoslaviji ne bo tako izmaličilo. Zato se pa morajo izpolniti nekateri predpogoji, ki so izven območja nas, časnikarjev. Stojadino-vičeva vlada je že ponovno izjavila, Sirite nas listi Socialno demokratično gibanje v severnih državah se nahaja na zmagoslavnem pohodu. MJed tem ko se je v pretežnem delu Evrope vgnezdila diktatura reakcije in nasilnega fašizma, prevzema v vseh nordijskih državah krmilo socialna demokracija, ki je jamčila narodom ne le svobodo in demokracijo, ampak tudi socialno pravičnost, delo in kruh. Značilno za politični razvoj v nordijskih državah je dejstvo, da vlada socialna demokracija v koaliciji s kmeti in to tudi tam, kjer bi ji tega ne bi- lo treba, kot n. pr. na Švedskem. Socialna demokracija je s tem dokazala, da je v resnici za sodelovanje delavcev s kmeti, ki oboji tvorijo trdno in edino možno podlago vsake svobodne, demokratične in socialno pravične države. Pri volitvah na Finskem (1. julija 1936) je dobila socialna demokracija 446.000 glasov ali 39 odstotkov, (1. 1933 je dobila 413.551 glasov ali 34 odstotkov) in 83 od 200 mandatov. Ta zmaga socialne demokracije nad reakcijo, ki je tudi koketirala s fašizmom (lapovci), bi bila morala imeti za posledico njeno pritegnitev v vlado. Temu pa se je zoperstavil prejšnji državni predsednik-reakcio-narec Svinhufvud. Pri volitvah volilnih mož v januarju 1937 je dobila socialna demokracija največ volilnih mož, ki so potem koncem februarja skupno s kmeti, izvolili predstavnika kmetov Kallija za predsednika finske republike. Posledica te izvolitve je bila padec dosednaje vlade in sestava vlade socialnih demokratov in kmetov. da vidi vse slabosti tiskovnega zakona, ki ga je uveljavil diktatorični režim JNS. Notranji minister dr. Korošec je te dni v senatu izrecno navedel posamezne paragrafe, ki jih je treba spremeniti. Vlada je že dvakrat proglasila amnestijo za prekrške tega tiskovnega zakona. Toda pravi časnikar, ki se zaveda svoje odgovornosti, ne pričakuje milosti, temveč zahteva samo pravico in svobodo. Mi smo mnenja, da bi bilo že veliko pomagano, če bi se izvedle vsaj te-le skromne spremembe tiskovnega zakona in cenzurne prakse JNS-režima: 1. izključi naj se vsako vmešavanje neodgovornih elementov, in časopisje naj kontrolira* V vladi je 5 socialnih demokratov in 5 kmetov. Od Finske se sedaj razteza rdeči pas preko Norveške, Švedske in Danske. Na Norveškem, kjer so se vršile volitve 20. oktobra 1936, je dobila delavska stranka 617.456 ali 42.5 odstotkov vseh glasov (1. 1933 pa 500 tisoč 526 ali 40.1 odst.) in 71 mandatov (dva več kot 1. 1933) od 150. Takoj po volitvah se je obnovila socialistično-kmečka vladna koalicija. Na Švedskem, kjer so se vršile volitve 1. 1936 po štirih letih vladanja socialne demokracije in kmetov je dobila socialna demokracija 1,336.554 V glavnem mestu Kopenhagenu so se vršile 7. marca t. 1. volitve v mestni svet: socialni demokrati so dobili 37 mandatov (2 več kot doslej), radikali, ki podpirajo socialne demokrate tudi v vladi pa 5, torej enega več kot doslej. Ta zmaga je prinesla socialnim demokratom dvetretjinsko večino v mestnem svetu glavnega mesta Danske. Razen v Kopenhagenu (tu že od leta 19,27) je imela socialna demokracija večino v 33 mestih, po volitvah v marcu t. 1. je zmagala še v na-daljnih 18 mestih. Rdeči London Ako k vsemu temu dodamo še zmago angleške delavske stranke pri volitvah v grofinski svet, vrhovno upravo mesta London, pri katerih je dobila delavska stranka 75 mandatov (doslej 69), dočim so konservativci padli od 55 na 49 je slika, ki jo in cenzurirajo po zakonu samo državni pravdniki kot res odgovorni ljudje, 2. Kakor so v vseh zadevah mogoče pritožbe, naj se dovoli tudi pritožba na redno sodišče proti nepravilni zaplembi časopisa in 3. naj država povrne časopisu z zaplembo nastale stroške, ako redno sodišče flgodi pritožbi. V svoji skromnosti in ob upoštevanju razmer ne zahtevamo torej niti angleške niti francoske svobode, o kateri bomo spregovorili prihodnjič, in prav zato pričakujemo, da se bodo izpolnili ti osnovni predpogoji, ki naj zavarujejo čast in ugled našega časopisja. glasov in 112 od skupno 230 mandatov (1. 1932 1,039.349 glasov in 104 mandate). Po izvršenih volitvah se je takoj konstituirala nova socialistično-kmečka vlada. Na Danskem, kjer je socialna demokracija obenem predstavnica malih kmetov, ima v parlamentu večino in je že celo vrsto let na vladi. Pri nadomestnih volitvah v senat v septembru 1936 (ki so se vršile v štirih okrožjih) je dobila socialna demokracija 228.704 glasov in 767 volilnih mož (1. 1928 166.382 glasov in 612 volilnih mož). S tem je pridobila v senatu dva nova mandata in je strla reakcijonamo opozicijo senata, ki je dosledno zavračal vse reformn« predloge parlamenta in vlade. nam jo nudi pogled v severne države nad vse razveseljiva. Na evropskem severu zmaguje socializem Na Finskem, Norveškem, Švedskem in Danskem ter v srcu Anglije, v Londonu, so socialisti na krmilu. Ni zastonj evropska reakcija razburjena nad tem nevzdržnim prodiranjem ideje marksističnega socializma. Zmage socialne demokracije v rasno čistih nordijskih deželah ne gredo v glavo nemškemu rasističnemu fašizmu, ki zalaga danes vso reakcionarno Evropo s proizvodi svojih časopisnih agencij in skrbi za to, da bi evropski narodi čim manj zvedeli o tem, da na severu, v tkzv. nordijskih deželah, kjer vlada socialna demokracija s kmeti, obstoja resnična svoboda in demokracija in da je tamkaj res tudi dela in kruha za vse! Encdnevna protestna stavka 2 milijona delavcev. V znak protesta je po krvavi noči v Clichyju stopilo 2 milijona pariških delavcev v enodnevno protestno stavko. J Zaupnica Blumovl vladi Ob priliki debate o krvoprelitju' v Clichyu so zastopniki reakcije v parlamentu hoteli izglasovati vladi s. Bluma nezaupnico. Njihov predlog pa je bil odbit s 215 proti 362 glasovom. NaSa prva In na|-glavnela naloga le širjenje delavskega tiska Ni je socialistične kulture brez socialističnega tiska. Samo naš tisk more biti svoboden. neodvisen in samo ta se more dosledno boriti za delavske interese. Zato bo vsak, kdor je iskren in prepričan socialist, širil našo »Delavsko Politiko«. Poskrbeti moramo, da bo naš list izhajal večkrat in v obsežnejši obliki ter s slikami. Ta posel je najvažneji, ker z njim posredno najbolje širimo socializem in socialistično zavest in s teni dokazujemo tudi svojo zavest. Dvotretjinska socialistična večina pri občinskih volitvah v Kopenhagenu Francoska vlada bo nastopila Dl Pol milijona pristašev ljudske fronte spremlja žrtve Krvavi dogodki v pariškem predmestju Clichy so napotili vlado s. Bluma, da je uvedla strogo preiskavo. Kot rezultat te preiskave se pričakuje razpust takozvane socialne stranke, ki ni nič drugega, kot nadaljevanje prepovedane organizacije »Ognjenih križarjev«. Že doslej je ugotovljeno, da je krvave dogodke v delavskem predmestju v Clichyju proti fašistom na zadnji poti. namenoma izzvala ta stranka. * Potfreba žrtev krvavih dogodkov v Clichy se je udeležilo 200.000 pristašev ijudske fronte, z vrhovnimi odbori na čelu. Ob cestah, po katerih se je premikal sprevod, je stalo 300.000 pristašev ljudske fronte v špalirju. j j Republikanci pripravljeni na nove boje Zmaga severno od Guadalajare popolna Protiofenziva vladinih čet severno od Miadrida oz. mesta Guadalajare med rekama Henares in Tajuna je prinesla popolno zmago vladinim četam. Vse ozemlje, ki so ga zavzeli nacisti, so vladine čete iztrgale napadalcem, ki so se v divjem begu vrnili v svoje izhodne postojanke. Poročila pravijo, da sta bitko pri Guadalajari odločila italijanski bataljon Garibaldi in dva bataljona Francozov, oboroženih z neke nove vrste brzostrelnimi puškami. Ta zmaga je moralno onesposobila za boj tujce, ki so na tem delu fronte prodirali in čijih število se ceni na 30.000. Odmev te zmage se je čul do same Afrike. Sedaj se vladine čete po večdnevnih bojih pribirajo in utrjujejo zavzeto ozemlje, da bodo sposobne za nadaljnje boje, ki jih čakajo. Namesto poražencev je Franco dirigiral na ta del fronte Marokance in Nemce. Na ostalih frontah vlada priličen mir. Nacisti so javili, da so zavzeli rudnike pri Pozoblanci in zajeli 7000 mož. O tem je edini poročal »Slovenski dom«, ki ima, kakor znano vedno večje Francove zmage na za-logi- Čehoslovaška delegacija, ki je v Španiji, si je ogledala fronto pred Madridom in poroča, da je mesto obdano od 20 strelskih jarkov. Na fronti severno od Guadalajare pa je delegacija razgledovala ogromen vojni plen: topove, traktorje, tanke, oklopne avtomobile, municijo, vse tujega izvora. Italija proti odpoklicu iet Iz Španije Mussolini se je prav nepričakovano hitro povrnil iz Afrike, kjer se je proglasil za zaščitnika islama. Italijanska poročila trde, da je Mussolinijevo potovanje prekinil puščavski vihar, . Po prihodu v Rim je imel takoj zborovanje na trgu pred svojo palačo; v svojem govoru je napadel zlasti Anglijo, s katero je šele sklenil žentlemenski sporazum. Angleži so v svojem časopisju nekaj žalili Italijane v zvezi s Španijo in z njegovim potovanjem v Afriko. Odgovoril jim je, da Angleži vidijo bruna v očeh drugih, stoletja stara bruna v lastnih očeh pa ne vidijo. Nadalje je še rekel, da za vse pride čas maščevanja. Tudi poraz pri Adui so Italijani maščevali, čeprav šele po 40 leti. Da da tem ducejevim besedam povdarka, je pa italijanski poslanik j odpoklicati svojih prostovoljcev iz Grandi v odboru za nevmešavanje Španije, dokler ne bo vojna končala, izjavil, da Italija nikakor ne misli 1 v~’' Enotno armadno vodstvo predpogoj zmage Armada pred Madridom se je organizirala po vzgledu mednarodne brigade in sedaj se že tudi kažejo uspehi. Ljudska armada je organizirana, zato španska vlada lahko izjavlja, da sprejme predlog velesil, da se iz Španije odpokličejo vsi tuji vojaki. Na strani Franca se bori stotisoč tujih fašistov. Kako sodijo o vrednosti teh regularnih čet vojaški strokovnjaki, nam pove izjava nekega častnika, ki je bil med vojno na italijanski fronti v nemški armadi. Ta častnik pravi (njegova izjava je zanimiva, ker je bila podana precej časa pred porazom nacistov pri Guadalajari): Tuji fašisti be- ležijo uspehe samo tam, kjer imajo opravka s slabo organiziranimi mili-cijonarji. Toda pokazalo se bo tudi v Španiji, da so tuji fašisti najslabši vojaki na svetu, čim bodo trčili ob republikansko ljudsko armado. Kar se tiče nemških vojakov, pa pravi sam Ludendorff, da ne bodo kos Špancem v njihovem boju za domačo grudo. Tudi mednarodni fašizem je svojo funkcijo dovršil. Gonil je Špance od Badajoza do Madrida, vzel jim je Irun, San Sebastijan in nazadnje Malago, toda pri tem jim je odprl oči, da more samo resnična ljudska armada, pod enotnim poveljstvom: vlade ljudske fronte rešiti republiko. i V tem znamenju se je rešila tudi vladina kriza; ko je Caballero zagrozil z odstopom, so vse politične skupine sprejele na se obvezo, da se bodo borile složno pod vodstvom vlade za dosego socialne demokracije. Ko je pred par tedni prišla depu-tacija Kataloncev iz Barcelone v Madrid h generalu Miaji, da čestita hrabrim branilcem k njihovemu uspehu, je odgovoril general Miaja: »Najlepši pozdrav Barcelone bi bil, napad na aragonski fronti.« (Ara-gonska fronta meji na Katalonijo in vlada na tem predelu fronte popolno zatišje že od pričetka vojne. Op. ur.). V praškem »Sozialdemokratu« opisuje poročevalec lista iz Španije svoje vtise. Obšel je aragonsko fronto in je ugotovil, da je mir, ki vlada na tem odseku, od Teruela na jugu (170 km od Valencije) in dalje proti severu, mimo Saragosse in do francoske meje, posledica neorganiziranosti, pomanjkanja enotnega vodstva katalonske armade. Pomanjkanje enotnega vodstva je bilo vzrok porazov na ostalih delih fronte, kjer so se morali miličniki umikati pred navalom tehnično in številčno močnejšega sovražnika do samega Madrida. Odkar pa je general Miaja postal vrhovni poveljnik vsega madridskega odseka, so nacisti potisnjeni vedno bolj v obrambo, na ostalih frontah pa obsojeni v mirovanje. j i Svoj čas se je pripisovalo čudežne uspehe pri obrambi Madrida mednarodni brigadi. Mednarodna brigada je v novembru 1936 štela 1800 mož. S to armado bi nikoli ne mogli obraniti Madrida. Uspeh te brigade je v tem, da je pokazala Špancem, kakšno vrednost predstavlja v vojni enotno organizirana in do skrajnosti disciplinirana armada pod enotnim poveljstvom. Španci so se iz tega mnogo naučili, sklenili so posnemati mednarodne bojevnike, — Preskrba starih in onemoglih delavcev Pod tem naslovom poroča »Slovenec« o uvedbi starostnega zava- rovanja; Delavci bodo deležni teh le rent: Renta onemoglosti ibo pripadla delavcu že, če je bil zavarovan vsaj 200 tednov. V tem slučaju, ako je imel nekako povprečno mezdo, bi dobival delavec o-koli 150 Din na mesec. Starostno rento dobiva delavec, kadar doseže 70 let, če je bil pred tem vsaj 500 tednov zavarovan. V tem slučaju mtt gre 36% zavarovane mezde, kar bi pri povprečni mezdi znašalo okoli 216 Din na mesec. Ker pa jie na podlaga uredbe o minimalnih mezdah, zlasti ,pa na podlagi postopka o kolektivnih pogodbah pričakovati, da bodo povprečne mezde vendar le zrastle, bo s tem zrastla se- veda tudi penzija. Najvišja starostna renta bo znašala 432 Din. Potem so še posmrtninske rente, katere je deležna vdova zavarovanega delavca, in sicer samo tri leta na podlagi 15 let starega zakona, otroci pa do dovršenega 16. leta. Ta renta je majhna, ker povprečno ne bo znašala na vsakega otroka in vdovo več kakor po 36 Din. Kakor torej vidimo, bodo rente za stare in onemogle delavce Se precej skromne. Na podlagi zakona se bo namreč za starostno zavarovanje pobiral 3% prispevek, od katerega bo (polovico plačeval delavec sam, drugo polovico ipa njegov delodajalec. Jasno je, da iz iprispevka, ki znaša samo 3%, ne more delavec dobivati večje remte. Saj znašajo prispevki pri bratovskih sklad-nicah menda 3 krat več. Ni res, da se ne da ukreniti drugače! K svojemu poročilu dodaja »Slovenec«; Vlada na podlagi določil starega zakona ni mogla za sedaj ukreniti nič drugače, čeprav je jasno, da bo treba že sedaj misliti na to, da se to zavarovanje izboljša. Toda ^u dr. Stojadinoviča pravijo, da )e demokratski. Vendar se je za časa Zivkovičeve vlade ohranila popol-u«taSamaVPrava delavskih socialnih stvilnr se je tedaj dala delav- in ^a se ie organiziralo Spdai ° konstruktivnemu delu. K; cp K Z? na, .^elu stremljenja, da ctrinUnraVč Ustanov ustvarile strankarske ekSpoziture. Samo pri beograjskem OUZD so bile v enem samem letu izmen,ane kar trf ture, ker l)ud,e niso hoteli poslovati tako, kakor se je od njih zahtevalo Govornik je omenil tudi amand-man k finančnemu zakonu, katerega izvedba bo pomenila zadnji udarec za avtonomijo delavskih zbornic, to edino institucijo, v kateri so se lahko uveljavljale svobodne delavske organizacije.« * Zanimivo je, da »Slovenec«, ta znani zagovornik avtonomije in demokracije iz časov svojega opozicio>-nalnega udejstvovanja o vsem tem molči, kot da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Pač, prinesel je kratek odlomek iz debate o tem amandmanu v senatu. Tam čitamo, da so bile de- lavske zbornice proti volitvam in da se temu ustreže, so bila predložena pooblastila, da se v delavskih zbornicah lahko dela brez volitev. Poročilo zaključuje: »Vlada se je že večkrat postavila na stran delavstva v zaščito njegovih upravičenih zahtev in smatra za svojo dolžnost, da prepreči tudi vsako nerazumevanje birokracije, ki vlada v delavskih ustanovah.« Secjaj .Pa nai blagovoli »Slovenec«, ki je rad duhovit, pojasniti to zmedo pojmov: Birokracija splitske zbornice noče volitev, delavstvo jih hoče. Komu je torej ustreženo, ako volitev ne bo? Kako se to strinja z namero, da se prepreči vsako nerazumevanje birokracije, ki vlada v delavskih ustanovah, za delavske težnje? Da se ne pozabi! V št. 86 »Delavske Politike« z dne 24. oktobra 1936 smo objavili izvleček iz pisma ^novo ustanovljene zelene organizacije nekemu zaupniku na deželi, v katerem ga ta »zveza« poducuje, kako naj razbije »rdečo« organizacijo in ustanovi zeleno ter zaključuje: »Čc se bo to zgodilo takoj, bodo že letcs lahko volili v Delavsko zbornico,« To pa se n* zgodilo, zeleni so s svojo akcijo propadli in volitev ni bilo. ________ Dva jugoslovanska poslanika umrla. 23. marca je umrl na Dunaju poslanik Gjorgje Nastasijevič, dne 24, marca pa dr# Slavko Grujič v Lon- Na 7 milijard zlatih dolarjev cenijo državni zaklad Sovjetske Unije, Svetovno časopisje pravi, da je vest o tem bajnem bogastvu presenetila vse države, ki so poznane, da imajo mnogo zlata vskladiščenega. Sedal Se Clano v Beograd Žentlemenski dogovor z Italijo. Po večkratnih obiskih visokih nemških državnikov v Beogradu, ima zabeležiti Beograd nov visok obisk: italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, Mussolinijevega zeta, ki je prispel podpisat žentlemenski sporazum z Jugoslavijo, Zunanja politika g. dr, Stojadinoviča je res plodonosna. O njej živahno razpravlja inozemski tisk. Zlasti so interesantni komentarji nemškega tiska, ki imajoč v vidu italijansko-nemško prijateljstvo, piše: »Ako danes Italija stremi za zbližanjem s svo- jim sosedom na drugi obali Adrije, dela to v polni zavesti, da se to razvija izven francoskega varnostnega sistema.« Omeniti bi bilo samo še, na kar je javnost neupravičeno pozabila, da nas z Italijo že itak veže poseben prijateljski dogovor, sklenjen 1. 1924 ob podpisu takozvanih nettunskih konvencij, s katerimi je bilo urejeno sporno vprašanje Reke in Sušaka. Sedaj bo to prijateljstvo znova potrjeno in podkrepljeno še z žentle-mensko pogodbo. 144 milijonov dinarjev troSarinske kazni Obsojen ravnatelj grofove tovarne špirita. Monopolska uprava je obsodila ravnatelja tovarne špirita, ki je last grofa Bombelesa v Varaždinu, na 144 milijonov dinarjev kazni. Iz tovarne so namreč skrivaj prodajali špirit, ki zanj ni bila plačana trošarina. Celibat učiteljic in materinski dan. »Slovenec« je dne 24, marca piriobčil članek »Zakaj celibat za učiteljice«. Ker članku ni dodlan noben komentar, se »Slovenec« z uvedbo celibata za učiteljice vsekakor strinja, To ga pa niti najmanje ne moti, da ne bi v svoji številki .dne 25. marca, torej dan •pozneje proslavljal v uvodniku — materinski dan. General Franco Je dober katoličan. »Bogoljub« piše: »Marija brezmadežna je za-ščitnica Špancev, zato je postal 8. december priljubljen narodni praznik med njimi. V Salamanki so imeli pa na zadnji praznik Brezmadežne Se poseben dogodek; Karmen, liči generala Franca, vrhovnega poveljnika »belih«, je bila sprejeta v Marijino družbo. Z velikim veseljem so v Francovi družini pričakovali to prelepo svečanost, hodi še omenjeno, da je rožni venec vsakdanja molitev v družini generala Franca...« 14-1V; *5\*. •*-***',•» X H;* — DC- lavec. »Vsi delavci so za Hitlerja«. Vsako leto spomladi bi se morale vršiti volitve obratnih zaupnikov v Nemčiji. Vlada je pa odredila, da letos volitev sploh ne bo, ampak se zaupnikom podaljšajo mandati za eno leto, pa je režim rešen ene skrbi. Zlato rožo dobi letos italijanska kraljica. Vatikan odlikuje vsako leto svoje mecene z zlato rožo. Prej je romala ta roža večinoma na španski dvor, letos jo odda Vatikan v Rimu. Kardinal bo ogovoril kralja in kraljico s pridevkom cesar in cesarica — abesinska. Otroški vozički v najmodernejši izdelavi „Wanderer“ pokrotnana kolesa motorna kolesa — Šivalni stroji po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih Franc Lepoša, ci.io. z. Ml C. 39 Dofna in si/eiu Kakšne izglede imajo učiteljski kandidati v Sloveniji. V debati o prosvetni politiki je rekel minister Stoševič, da bodo učiteljski kandidati v Sloveniji morali čakati še najmanj kakšnih pet do šest let, pred-no bodo nastavljeni. Tega pa ni krivo ministrstvo, ampak nesistematična prosvetna politika Dravske banovine. »Oprostite, da moram s tega mesta naglasiti, da se bo Dravska banovina utopila v svoji lastni masti. V Dravski bnaovini so imeli dolgo vrsto let kar šest učiteljišč«. O komunistih so debatirali v senatu. Bivši notranji minister Popovič je očital režimu, da se je pod njim razpasel komunizem. Senator duhovnik Smodej pa je zavračal govornika, navajajoč, da so gnezda komunizma nacijonalne organizacije S priznanjem Sovjetske Rusije ne bo nič. Zunanji minister dr. Sto-jadinovič je naglašal, da vlada ne misli priznati Sovjetske Rusije vse dotlej, dokler ne dobi zagotovila, da bo prenehala bolševiška propaganda proti obstoječemu socialnemu redu. Beograjski župan krstni boter broda v tretjem rajhu. Beograjski župan Ilič je prejel povabilo nemške parobrodske družbe v Hamburgu, da pride krstit nemški parobrod Beograd«. Gospod župan se je temu vabilu * a rad odzval. Šel je v tretji rajh, kjer je krstil parobrod v Hamburgu, odondot je šel v Berlin, kjer je bil sprejet od župana in v posebni avdijenci od samega Hitlerja. t'r*a s»«, .... _ Volitve v parlament na Angleškem utegnejo biti jeseni. Po kronski slavnosti namerava baje Baldvvinova vlada odstopiti. Novo vlado bi sestavil Neville Chamberlain, ki bi z ozirom na važne politične dogodke razpisal parlamentarne volitve. Škof tožen radi klevete oproščen — ker je tožba zastarela. Zadnjič smo objavili poslanico škofa dr. Srebrniča o Sokolu. »Slovenec« je poročal, da je bil škof, ki ga je »Sokol« tožil radi te okrožnice, oproščen pred sodiščem. Poročal pa je to na tak način, kot da je sodišče prišlo do prepričanja, da vsebina okrožnice ni kazniva. V resnici pa je bil škof oproščen, ker je bila tožba prepozno vložena. »Tivar« opušča lastne prodajalne in bo prodajal samo potom trgovcev. Svoj sklep utemeljuje tovarna s tem, da je utrpela mnogo škode vsled poneverb in da ni v stanju do-voljno nadzirati poslovanja. S tem v zvezi je odpustila 120 delavcev, ker je obenem omejila izdelovanje konfekcije. Razočarana cerkev v Nemčiji. Boj nemškega fašizma proti katolišm in protestantski cerkvi zavzema vedno hujše oblike. Papež se je radi tega odločil, da v posebni encikliki protestira proti takemlu postopanju nemškega fašizma, ki se požvižga tudi na sam konkordat in hoče, da se cerkev umakne iz javnega življenja za cerkvene in samostanske zidove, prepuščajoč vzgojo mladine fašizmu. Katoliška cerkev se šele počasi zaveda napak, ki jih je storila s tem, da je začela paktirati s fašizmom. Papež in njegovi svetovalci so pač domnevali, da bo položaj v Nemčiji tudi tak, kot je v Italiji, c. \ \ .--r- Petrolej kot pogonsko sredstvo za letala. Prvi pilot čehoslovaškega aerokluba, inž. Nemec, je te dni napravil poskusni polet nad Prago. V zraku je vztrajal nad dve uri in je kot pogonsko silo za. letalo uporabljal — petrolej, ki ga je s posebno napravo (angleški patent) sproti razplinjeval ter dovajal motorju. Inž. Nemec trdi, da je mogoče vsak bencinski motor brez kakšnih posebnih 40. obtni zbor osrednjega društva delavskih kolesarjev ob številni udeležbi delegatov in članstva. duševni vzgoji delavstva. V novi odbor so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki. V avgustu t. 1. bo v Mariboru slovesna proslava 40-letnice društvenega obstoja, ki se je bodo udeležile tudi vse podružnice. Pred zaključitvijo občnega zbora je spregovoril s. Weber o pomenu izobrazbe, delavskega časopisja, športa in strokovne organizacije za delavstvo. Njegova izvajanja so našla živahen odmev. Udeleženci so izrekli prisrčne čestitke častnemu predsedniku s. Košuti. Ob 13. uri je občni zbor zaključil svoje delo. Pred in ob koncu zborovanja je zaigrala godba. Delavski kolesarji, po tej poti naprej! Miaribor, 22. marca 1937. Včeraj se je vršil v Mariboru 40. občni zbor I. delavskega kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino, s sedežem v Mariboru. Društvo je matica delavskega kolesarskega športa v Sloveniji in je po vojni dalo pobudo za širenje organiziranega kolesarstva v vseh večjih delavskih krajih. Dandanes, ko je kolo takorekoč vsakdanje prometno sredstvo ogromne večine delavstva, je potreba organizacije delavskih kolesarjev tem nujnejša. Kajti ne gre samo za šport, ampak tudi za cilje delavskega gibanja, katerim naj služi šport, ki ne more biti nikdar sam sebi namen. Občnega zbora se je udeležilo lepo število delegatov iz Ljubljane, Hrastnika, Slov. Bistrice, Studencev in Pobrežja ter članstvo centrale, ki je napolnilo dvorano. Občni zbor je otvoril častni predsednik društva s. Leopold Košuta, vodil pa ga je predsednik s. Perko Edgar. Iz poročil osrednjega odbora pa tudi podružnic je bilo posneti, da je društvo živahno delovalo. Zaznamovati ima celo vrsto športnih in izobraževalnih prireditev. Pri športnih prireditvah se seveda ni šlo za rekorde, ampak za propagando ideje organiziranega delavskega kolesarskega športa, ki naj služi telesni in stroškov preurediti za pogon s petrolejem. To odkritje inž. Nemca je važno. Petrolej je mnogo cenejše pogonsko sredstvo kot bencin in se tudi zdaleka tako lahko ne vžge kot bencin. (V petrolej n. pr. lahko vtakneš gorečo vžigalico, ako ni v bližini plinskih hlapov, vžigalica ugasne.) Znano pa je, da je vzrok večine letalskih nesreč eksplozija bencina. S petrolejem bo letanje po zraku mno- go varnejše. Književnost V knjigo tržnem založništvu Allert de Lange, Amsterdam, Damrak 62, izidejo v prvi polovici letošnjega leta ti-le romani: Jclan Foldes »Die Strasse der fischen- den Katze«, je naslov romanu, ki je dobil priznanje žirije angleških, ameriških, švicarskih, francoskih in norveških pisateljev in bo izšel v aprilu t. 1. Herman Kersten: »Konig Philipp der Zweite; Annette Kolb: »Salzburger Festspiel-zeiten«. S. Kracauer: »Jaques Offenbach und das Pariš seiner Zeit«. Rene Schickele: »Die FlaschenpcSt«. Adrienne Thomas: »Die Schauspielerin Jane Werkmann. Der Sieg der Phautasie.« Karl Tschuppik: »Ein Sohn aus gutem Hause«. Dr. Edvard Beneš: Weihnachtskund- gebung 1936. Tschechosloivvakische Q,uellen und Dokuimente Nr. 18. (Polosmerka. 21 str. L. 1937. Cena Kč 2.50. Založništvo: »Orbis«-Verlag, Prag XII., Fochova 62). »La Traducteur*. Francosko nemški ilustrirani časopis za učenje francoskega jezika in za zabavo. (Ostnerka. Str. 2-1. Januar 1937. Št. 133. L. XL. Cena švic. fr. 0.50. Posamezni zvezki za poskušnjo zastonj. Naročila: »La Traducteur«, L.a Chau.c-de-Fonds, Suisse (Švica). 7g naših kcaicv Trbovlje Po zmagi v Bratovsko skladnico in II. skupino, konsolidacija tudi v strokovnem gibanju. Po velikih zmagah, ki jih beleži strokovna organizacija ZRJ, se je vršil v medie-ljo-, dne 21. marca ob 9. uri občni zbor podružnice v dvorani »Delavskega doma«, ki je pokazal, da vlada v organizaciji vzoren red, med članstvom pa disciplina. Na zborovanju se je manifestirala duhovna enotnost članstva, kakor že 'dolgo ne. p°t*k občnega zbora je bil poleg drugega tudi silno vzgojnega pomena. Udeležba je bila tudi vzorna, saj je bilo navzočih nad 400 članov. Poročila o delovanju podružnice so bila sprejeta z velikim odobravanjem in soglasno. V pretečeni poslovni dobi je bilo 17 odborovih sej, 15 članskih sestankov, razen shodov, predavanj, diskuzij in konferenc. Na predlog komisije je bil z vzklikom izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil ponovno izbran dosedanji dolgoletni predr sednik s. Pliberšek Franc. Novi odbor jamči, da bo deloval v korist organizacije, članstva in delavstva. Glavni poročili, ki sta jih podala s. Arh in Pliberšek, sta bili z odobravanjem sprejeti na znanje. Po zopetni izvolitvi Pliberška za predsednika, je pristopil k njemu funkcijonar kulturne organizacije »Vzajemnosti«, s. Jarc, mu segel v roko in mu v imenu kulturnega delavskega pokreta v Trbovljah iskreno čestital k lOletnici predsednikovanja. Tik pred zaključkom so člani organizacije, kot pevci »Vzajemnosti«, zapeli lepo delavsko pesem. Nato je 'bil lepo uspeli občni zbor z »družnost« klici zaključen. Nobena Marijina devica ni govorila. Strokovna skupina rudarjev JSZ nam je sporočila, da na shodu 27. februarja v Društvenem domu ni bilo navzočih 150 ljudi, ampak nad 400, nadalje, da je bil samo en glavni govornik, pet pa se jih je javilo k besedi. Na sestanku tudi ni govorila nobena Marijina devica !_»,►..> > ne Zadruga »Počitniški dom« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 4. aprila ob 9. uri dopoldne v pisarni Del. doma« z običajnim dnevnim redom. Za Velikctaoč pošiljajo pozdrave sodru-gom v ložki dolini gozdni delavci v depar-tementu Jonne v Franciji; Matevžič Alojz, Turk Anton, Mlakar Jožef, Juvančič Jernej, Germ Alojz, Južna Janez, Turk Maks. — Družnostl Ljubljana Ljubljanska občinska svetnika poročata Ss. Ivan Kralj in Stanko Likar Sestanek ljubljanskih sodrugov na vabila, v delavski zbornici, v torek je izborno uspel. Polna dvorana jih je bilo, ki se zanimajo za sedanjo politiko ljubljanskega občinskega sveta. Ni naš namen podati obširnejšega poročila, pač pa hočemo prikazati utiske, ki jih je napravil sestanek na nas. Konec 1935 je bil imenovan sedanji ljubljanski občinski svet. Naša občinska svetnika sta prevzela mesti v občinskem svetu, hoteč v njem delati konstruktivno z resnimi predlogi in tudi v odsekih. Večina bi ju morala smatrati kot sodelavca. Toda večinoma naletita na gluha ušesa. Lanski proračun je bil trd, ker je bil »sanacijski« kakor je rekel predsednik. Letošnji, ki je za 2 'A milijona trši, je ,pa »investicijski«, čeprav se bo opravilo le malo del, ki so pa pravzaprav tekoča, ne izredna dela. Naša občinska svetovalca sta predlagala, da se za »sanacijo« dolgov najame dolgoročno posojilo. Toda predlog je bil odklonjen. Rajši uvajajo nove indirektne davščine, od katerih znašajo samo trošarine na leto 24 do 25 milijonov dinarjev. Pod temi bremeni krvavi konzument in siromašnejše prebivalstvo. Tudi bremena za gospodarstvo (voda, elektrika, iplin itd.) so previsoka. Gospodarstvo zato beži iz Ljubljane. Letošnji proračun je bil predložen proti predpisom komaj 36 ur pred proračunsko sejo. Kdo more zahtevati, da ga maj človek preštudira v tem času in se odloči za 100 milijonski proračun in davščine. Zahtevala sta odgoditev seje za dva dni. To se ni zgodilo. In vsa opozicija je zapustila sejo. Občina ima tudi premalo samouprav- nih pravic, zato se moramo čuditi, da sedanja »avtonomistična« večina tudi take resolucije in predloge odklanja, čeprav je leta in leta prej svirala tako »vižo«. Večina je ob takih prilikah izsmehavala našo zahtevo po širši samoupravi in tajni in splošni volilni pravici, češ, da je to demagogija, Sedanji občinski svet ne predstavlja večine ljubljanskega prebivalstva. Občinski svet se zdi neizkušen, je svet novincev, ki pozna samo »disciplino«. Mnogokrat se zgodi, da posamezniki odobravajo najine predloge, ali zaradi discipline so proti njim. Zahtevala sta naša sodruga izboljšanje delavskih plač. Reklo se jima je, da se že dela na tem in da je predlog prišel ipreka-sno. Toda zvišala se je plača predsednika . ,«,*«>. toda delavci še niso dobili poviška in ga menda tudi v proračunu ni. Šarjenje z neredom in slabim gospodarstvom v občini je nekakšna krinka, ki gospodarstva in komunalne politike v stvari nič ne izpreminja. Ni da bi govorili o ideji taborišč, metodah uprave mestnih stanovanjskih hiš in vsej uvedeni »morali«, ki sloni očividno na toižarenju. V občinskem svetu je potrebna nova komunalna in socialna politika. To bo uvedel občinski svet, ki bo izvoljen po splošni, tajni in proporčni volilni pravici. Volitve pridejo, tedaj naj tudi naši volilci pokažejo disciplino in volijo občinski svet svojega zaupanja. To je potrebno, pripravimo se! Zakaj sedanji sistem ne vede nikamor drugam, kakor je vodil 'prejšnji, •- *• i* še Zborovalci so poročili sprejeli z burnim odobravanjem na znanje ter ogorčenjem nad »novo« komunalno politiko. Za kolektivno pogodbo stavbincev Pri obravnavanju mezdnega vprašanja so pogajanja zastala. Organizacija predlaga kot najnižjo mezdo težakov Din 3.75, zidarjev in tesarjev do 3 let zaposlitve Din 5.75 na uro. Delodajalci nudijo: delavcem do treh let zaposlitve Din 2.75 do 3.25, po treh letih zaposlitve Din 3 do Din 3.75, zidarjem do treh let zaposlitve Din 4.50 do Din 5.25, po treh letih zaposlitve Din 5 do Din 5.75. Te mezde pa naj bi veljale samo za Ljubljano, v ostalih krajih bi bile za 25 do 75 para nižje. Delavska delegacija je na to predlagala mezde po dosedanjem sporazumu, ki naj se povišajo za toliko odstotkov, za kolikor je porastla draginja. Pogajanja se bodo 5. aprila nadaljevala, sporazum pa naj bi veljal od 1. aprila 1937 za nazaj. Delavstvo v »Strojnih tovarnah In livarnah« za velikonočne praznike brez kruha in denaria. V Strojnih tovarnah delavstvo že eno leto ni dobilo rednega plačila, a zadnjih 5 tednov je dobilo samo po Din 100 akontacije. Tovarna sedaj redno obratuje, vendar za delavske mezde ni nikdar denarja. Vse intervencije, ki so jih izvršili delavski zaupniki pri ravnateljstvu, so končale z obljubami. Delavstvo je že večkrat ustavilo obrat in zahtevalo izplačilo za- ostale mezde. Ravnateljstvo je vedno obljubilo, da bo »v soboto« vse izplačalo vendar te obljube ni držalo. Za velikonočne praznike bi se po izjavi ravnateljstva moralo vse izplačati, kakor pa slišimo tudi za Veliko noč ne bo nič z izplačilom V tovarni je zaposlenih 260 delavcev, med njimi več ko polovica družinskih očetov. Ako delavci res ne bodo^ dobili izplačila, bodo ostali za Veliko noč brez kruha in lačni, Odgovorni faktorji bi v prvi vrsti morali gledati na to, da bi delavci redno dobivali mezdo. Saj so njihove mezde, kar se tiče te najmžje v dravski banovini. Dolg l|ubl|anske cbčine znaša 192 milijonov dinarjev, Obrestovanje In anuitete znašaio na leto za ta dolg 19,163.000 dinarjev. ... P°r0c»lo o vajeniški anketi, ki se je vršila Zb. marca, na kateri so delodajalci. s7 zastopnik TOI g. dr. Pretner, grmeli proti koalicijski pravici vajencev, bomo priobčili pnhodnjič. Ptuj Mestni svet je brez opozicije. V njem so zastopani uradiniki, trgovci, gostilničarji in Posestniki, pa še obrtniki in kmeti, Enega zastopnika imajo tudi privatni nameščenci, le delavci nimajo nobenega. Sedaj pravijo nekateri: Vidite, ali ni lepo, da se je brez opozicije postavka za brezposelne zvišala za Din 2000 in znaša skupno Din 53.000. Razen tega pa je tudi obljubljeno, da bo problem zaposlitve brezposelnih sploh postavljen na novo podlago. Mogoče bomo ob priliki povedali, koliko je brezposelnih, ki še nimajo dela. V mesto pristojni so ta čas zaposleni pri javnih delih, ostali pa baje pridejo na vrsto po 1. aprilu. Omembe vredno je, pravijo, da si bodo smeli reveži hrez plačila trošarine prinesti v mesto jabolčnik. Vse, ki iščejo delo, pa ga ne dobe, bo zanimalo, da namerava neka tvrdka graditi v Ptuju tekstilno tovarno. Če bo le res. Upajmo, dia bo tokrat mestna občina dru'gače postopala kot svoječasno, ko se ji je nudila enaka prilika. _ _ _ Sv. Kril pri Rogalki Slatini Občni zbor podružnice Zveze rudarjev v Jugoslaviji vršil v nedelja, dne 4, aprila t. 1. ob 9. uri v gostilni gosp. Erjautza Franca na blatim. Dostop imajo samo tisti, ki bodo imeli plačane prispevke za mesec marec t. 1. Družnost! Ysak,"Z?enik To/ovo želi. da bi »Delavska / olitika« začela čimpreje izhajali trikrat na teden. To akcijo pa najbolj oviralo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? Vesele Velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem _______________________________Manufaktura ČeSkl Magatin, Maribor, Ulica 10. oktobra Zagorje ob Savi Obtoženi domnevni napadalci procesije oproščeni. V pondeljek, dne 22. marca se je vršila pri okrajnem sodišču v Litiji razprava proti trem rudarjem in njihovim ženam iz Zagorja radi obtožbe državnega tožitelja, da so baje na sveti večer s poleni napadli procesijo, katero je v obče začudenje domačinov prvič na ta dan vodil po zagorskih cestah kaplan Čampa. Nadalje so bili rudarji in njihove žene obtoženi, da so vpili nad to procesijo: presice hudičeve, ali je še kaj tako neumnih oslov in preklinjali: porca madona. Ovadba pravi, da se je vršila ta procesija na ta način, da se je .okrog 8. ure zvečer na sveti večer zbralo več ljudi v rudniških kolonijah in sicer moški, ženske in otroci, ki so pod vodstvom zagorskega kaplana Čampe nosili Marijin kip od hiše do hiše in tako vršili pobožno procesijo, v kateri so molili in prepevali pobožne pesmi. Zagorjanom takšne procesije doslej niso bile znane in jih tudi drugod ni po celi ljubljanski škofiji. .Za krivdo obtoženih pa nikakor ni bilo mogoče zbrati dokazov. Neznani sovražniki, ki so hoteli te tri rudarske rodbine spraviti v zapor, so od ene razprave do druge anonimno javljali sodišču priče. Ko so ene odpovedale, s? prišli z novimi pričami in tako je sod-5 PrelaŠal razpravo do četrte minuli pon-oeljek, ko je končno moral vse obtožence oprostiti, ker ni bilo nobenih dokazov, da bi res obtoženi metali tista polena ali tako vpili na procesijo. Pred sodišče je moral kot priča celo 6-letni fantek, ki pa tudi ničesar ni vedel. Sedaj bo menda v kolonijah mir, ko so črni zaplotniki za eno blamažo bogatejši. Kot .obremenilne priče so nastopale same ženske, ki so baje poprej v Zagorju deloma vedele povedati, pred sodiščem pa niso mogle potrditi, da bi bili res obtoženci tisti krivci. Obtožence je zastopal dr. Reisman. Laiko Tekstilno delavstvo iznaša svoje pritožbe. Že zadnjič smo omenili v »Delavski Politiki« neurejene razmere v Tekstilni industriji .d. z. o. z. Laško. Samo v .par oddelkih so se mezde za malenkost zvišale in to samo nekaterim delavcem, dočim mezda celokupnega delavstva še zdaleka ne dosega višine, ki je določena in -obvezna po kolektivni pogodbi. Motijo se gospodje, ako mislijo, da je s tem, ako vržejo par zavednih delavcev na cesto, stvar končana. Delavstvo je 80 odstotno organizirano in bo znalo uveljaviti zahteve .po boljši mezdi v okvirju zakona in kolektivne pogodbe. Tudi iz zdravstvenih ozirov je v tem podjetju! za delavstvo skrajno mizerno preskrbljeno, O kakšni ventilaciji v posameznih oddelkih ikoro ni govora. Stranišča so v takšnem stanju, da se delavstvo zgraža in jih sploh ne more uporabljati. Apeliramo na merodajno oblast, da so za odpravo teh n e dos t a t ko v v podjetju zanima. Gospodje se vedno trkajo, da so nacionalni in trdijo, da obratujejo zgolj za to, da zaposlujejo in preživljajo 80 delavcev in njihovih družin. Vprašamo pa ali bi bili gospodje še nacionalni in voljni »preživljati« delavce, ako bi jim obratovanje neslo toliko, kot dobivajo plače njihovi delavci, t. j. od Din 90 do Din 350 štirinajstdnevno? čujemo od' strani vodstva tega podjetja, da izkazuje lanskoletna bilanca pol milijona deficita, tega pa delavstvo ne more verjeti, ker kako bi sicer gospodje mogli z izgubo kupovati nove stroje in povečavah obrat? Gospodje tudi delavstvo izkazuje izgubo. Beležimo par slučajev, da morajo vaši delavci trkati ,na vrata socialno čutečih ljudi in beračiti za skromno večerjo. Imamo tudi dva gospoda nameščenca-. Eden teh gospodov, g. P, povdarja ob vsaki priliki svoje krščanstvo in ljubezen do bližnjega. Temu gospodu svetujemo, naj pusti delavstvo pri miru, če mu ne more pomagati s svojo ljubeznijo do bližnjega. Drugi g°" spod L. ni naš državljan. Če pride delavec z upravičeno prošnjo k njemu, se razburi. V tkalnici namesti takorekoč vsak teden drugega podmojstra. Gospodje, za danes toliko, prihodnjič pa bomo objavili film o vašem postopanju z delavstvom, ako ne boste razmer uredili. Slovenska Bistrica . Dravski kolesarji se prav pridno gib- sc i' - ns*v° je naraslo. Kljub temu, da “'J13' časa sem opažalo, da so razni ul^1' jn trgovci, ki so po večini vsi - , , . delavskih žuljev, otežkočali de avs m organizacijam razmah; s tem, da so blati i na nesramen način razne agilne funkcionarje. Pridobili so nezavedne člane in so z njihovo pomio£j0 poskušali pripraviti teren v društvu za svoje spekulativne namene. Na ta nacjn pridobljena opozicija je jasno pokazala, da ne pozna delavskega gibanja, še manj pa delokroga delavskega društva, kolikor se tiče športa in kulture. S. Dorn je že na občnem zboru poročal, s čim se poskuša oblatiti funkcionarje in jih onemogočiti. Mi pa dodamo k temu, če se z demagogijo in razdiralnem delom ne bo nehalo, bomo poskrbeli, dla se bodo dotični, v blatu, ki ga mečejo na naše organizacije, oz, naše funkcionarje, sami vtopili. Članstvu v našem delavskem kolesarskem društvu pa kličemo: Ne ozirajte se na slične gospode in dame, temveč sledite samo sklepom društva vsi kot eden in uspeh nam bo zagotovljen, nasprotnik pa poražen! Pokazali smo in pokazati še h-očemo,, kaj znamo, da bodo videli, da je bodočnost naša. Družnost! Delavski kolesar. Ali sl ie poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnost! Maribor Sporazumeli so se. ,Po burnem občnem zboru požarne čete, ki je bil razveljavljen, se je vršil 23. marca nov občni zbor v znamenju sporazuma. Na občnem zboru so na-glašali da so bili neljubi dogodki, ki so se odigrali 3. februarja samo posledica nesporazuma. Kakor znano, je vodil občni zbor 3. februarja tajnik g. Kramberger, ki je trčil na silno opozicijo v lastnih vrstah (prof. Mlakar in ravnatelj avtobusnega podjetja Jerebič). Za .predsednika .je bil tedaj izvoljen g. dir. Wankmuller. Le dejstvu, da je bil občni zbor nepravilno sklican, je pripisati, da ni pri tem ostalo. Novemu odboru načeljuje zopet g. Pogačnik, poveljnik čete pa je postal g. Kramberger, Proti konkurenci moške kaznilnice mariborskemu obrtništvu. Mariborski obrtniki so sklicali velik shod (nikakor ne prvi in najbrž tudi ne zadnji) .proti konkurenci, ki j,a vrši mariborska moška kaznilnica s svojimi na tovarniški način opremljenimi delavnicami. Na shodu je govoril tudi podžupan g. Žebot. »Slovenec« pa je napisal: »Kaznjenec ne sme konkurirati obrtniku.« Po tem takem bi m.orala biti zadeva že rešena, l.aju —i ___________ liju tli. Obrtniki, ki to verjamejo, pozabljajo, da so delavnice mariborske kaznilnice velik vir dohodkov v proračunu ministrstva pravde in krijejo velik del izdatkov kaznilnice. 1 s, uu ** tl"* va .... uuuf Podpore na deželi bivajočim brezposelnim s strani Delavske zbornice se ne morejo izplačati, ker podeželske občine zadržujejo rešitev od sreskega načelstva v izjavo poslanih prošenj. Okoli ceste Št. Ilj—Maribor. Že zadnjič smo poročali, da bi ibila stavbena tvrdka Nassimbeni morala dograditi drugi del ceste (Maribor—Pesnica) do 27, marca t. L. Ker pa po zimi teh del ni mogoče vršiti, se je moralo podjetje s posebno vlogo opravičiti, zakaj še ni pričelo z delom. Ako bi bila tvrdka hotela, bi bila delo na tem odseku tudi lahko odklonila, ker 60 dni ipo izvrše- ni licitaciji ni bila obveščena, da je njena ponudba sprejeta. V tem slučaju ibi se bila morala licitacija ponovno razpisati in trajalo bi zopet mesece, predno bi bila odobrena. VljVlSAnte s... - —. —.------------- ...- Mestna podjetja uvedejo s 1. aprilom t. 1. ločeno inkasiranje za električni tok in ločeno inkasiranje za plin na splošno željo odjemlacev. Nočno lekarniško službo imata od 27. marca do 3. aprila lekarni Vidmar in Sa-vost. Mariborsko gledališče H. Ortner; čevljar Anton Hit. Ljudska igra v 10. slikah. Avtor nam podaja življenje na deželi, sredi katerega se odigrava zgodba čevljarja Hita. To podeželsko okolje, ki je samo na sebi zanimivo, presekava nenehoma glavni potek dejanja, tako da učinkuje vseh 10 slik fragmentarno in zabriše celoto. Zadnjo sliko bi lahko črtali. Hitovo očiščenje je dovolj jasno izraženo, ko se odloči z Ano, da se pojdeta na žandar-merijo obtožit. V zadnjem dejanju pa sodobnega modernega človeka vprav disgu-stira to očiščenje, ko vidi njegovo zunanjo posledico: vklepanje roik po žandarjih! Zdi se, da bi morali slovenski igralci dobro pogoditi značaje in tipe našega alpskega podeželja Pa so tako daleč od narave, kadar, igrajo preproste ljudi. Pristen deželan je bil edino Pavle Kovič, ki s svojo naravno igro kar ni spadal med ostale vaščane. Kraljeva je vlogo demonske Ane rešila prav dobro. Dobro sta jo pogodila tudi komandir in kaplar pri kvartanju. —e. Gostovanje bolgarskega narodnega baleta. Bil je izredno zanimiv večer, ki nam je nudil vpogled v živahno in do razposajenosti veselo bolgarsko naravo, polno prvobitnosti in preproste erotike. Izvajanje je bilo prvovrstno in zelo zrutinirano. Bolgarska narodna kola vsebujejo toliko originalnih poskokov, da bi iz njih lahko črpali vsi naši baleti. —e Celje Odmev letakov izdanih ob priliki volitev delavskih zaupnikov II. rudarske skupine. Kakšne kandidate in koliko pristašev so imeli združeni nasprotniki pri omenjenih volitvah je bilo razvidno iz zadnjič objavljenih rezultatov, da sta glavna agitatorja dobila vsak po en glas Da so mogli sestaviti listo, so si brez vprašanja prizadetih izposodili tri člane SMRJ kot kandidate. Na ta način so spravili svojih 6 kandidatov skupaj. Da so te naše navedbe resnične, dokazuje ta-le izjava: »Podpisani člani SMRJ, podružnice v Celju, smo bili brez naše vednosti ali pristanka, objavljeni potom ilegalnega letaka kot kandidati za delavske zaupnike v Cinkarni. Najodločneje obsojamo tako igračkanje neodgovornih elementov z našimi imeni, ker nimamo namena, da bi se kdajkoli družili s takšnimi zaplotniki. Lesjak Miha, 1. r., Šmerc Anton, 1, r., Lettner Jože, 1. r. Volitve upravnega in nadzornega odbora Krajevne bratovske skladnice so se vršile dne 21. t. m. v Cinkarni, Izvoljeni so samo člani SMRJ in sicer: za glavno skupščino: Planker Martin in Goršek Anton; v odbor: Plankar Martin, Goršek Anton in Bence Avgust; za namestnike: Šmerc Anton, Rednak Franc in Krk Jernej; v nadzorstvo: Krašovec Alojz in Jeram Jakob; za namestnike: Paj Avgust in Zagožen Jože. .i. Podpore Delavske zbornice za brezposelne. Kakor znano je Delavska zbornica s težavo dobila dovoljenje, da sme iz proračunskih viškov izplačati podpore brezposelnim. Razen tega je minister za socialno politiko odredil, da se smejo te podpore izplačevati le po odobritvi pristojnega sreskega načelstva. Na ta način je bilo te dni odobrenih sedem prošenj. Rekrutni spisek za to leto je gotov in je do 31. marca radi vpogleda na razpolago v sobi št. 6. Starišj morejo med tem časom pogledati, če je njih družinsko stanje pravilno vpisano, da pripravijo do nabora potrebna dokazila radi skrajšanja roka itd. Delavska kultura v Hrastniku 'Nedelja zborovanj. Malokateri kraj ima že na zunaj tako izrazito žalostno in čemerno lice proletarske bede, kot je dolina Hrastnika. Takoj od kolodvora naprej začno tovarne, delavnice s prahom, odpadki in jedkim smradom, ki ga bruhata dan in noč steklarna in kemična tovarna. Že po cesti vsak rad čimpreje obide ta poslopja. A kaj oni, ki morajo leto in dan živeti in gaTati med temi strupenimi plini, ki so uničili že vso rast okrog tovarn do vrha hmibov? In vendar naši ljudje vštevši rudarje TPD, ki vsi delajo in tlačanijo tujim kapitalistom, ne zgubljajo dobre volje in idealizma. Borijo se in bore in kljub razočaranjem začenjajo vedno vnovič, čeprav jih nihče .»merodajnih krmalarjev« ne vidi v tem nesebičnem delu in tudi nihče ne podpira. Vendar proletarci upajo in so prepričani, da pridejo boljši časi za delavski razred. Vsako naše zborovanje napolni dvorano in utrjuje te reveže. Ostajajo značajni in celo ustvarjajo slovensko kulturo. V nedeljo se je vršilo to zimo že ponovno .predavanje o socialni zakonodlaji, to pot na pobudo sekcije kemičnih delavcev, ki so organizirani v podružnici »Splošne delavske strokovne zveze«. Predsednik s. Kragelj je imel lep uvodni nagovor, ki bi delal čast vsakemu inteligenfcu. Nato sta obširno predavala, ss. dr. Avg, Reisman in Adtli Jelen o naredbi minimalnih mezd, kolektivnih pogodb in razsodišč, ter o raznih drugih zakonih, ki dnevno posegajo v življenje proletarijata. Izvajanju o nalogah strokovnih organizacij in delavskega tiska so navzoči kemičarji in steklarji pritrjevali z vso iskrenostjo in obljubili, da bodo kljub razširjenosti »Delavske Politike« v Hrastniku še naprej delovali, da bomo mogli list res pomnožiti vsaj na trikratno tedensko izdajo. Med navzočimi se je oglasilo 17 novih naročnikov »Delavske Politike«. Vsi_ drugi jo že imajo in v Hrastniku tudi plačujejo. Sledila so razna vprašanja in odgovori iz delavske zaščite, tako da je trajal ta zbor preko poldneva. Popoldne pa se je vršil še občni zbor »Vzajemnosti« II in I, pri katerem so naši delavci, vzgledni kulturni orači, polagali račune za preteklo leto in kovali načrte za bodočnost. V dlvorand gostilne Dernovšek je spregovoril o kulturnem življenju delavcev tudi s. dr. Reisman in želel k dosedanjim uspehom še lepših v bodočnosti. Hrastnik je naš ponos in bo tak tudi ostal! Delavski pravni svetovalec Honorar notarju Vprašanje- Moj oče iti moja mati sta si zgradila hišo s posojilom, katerega jima je dala neka zadruga. Po pravilih zadruge, ki se je za posojilo vknjižila, ni dopustno, da bi imela hiša, zidana z zadružnim posojilom, več kot dva lastnika. Ker sta moja stariša rabila večjo vsoto denarja, sem. jima jaz nek znesek posodil ter smo se dogovorili tako, da se bom vknjižil kot lastnik poleg njiju. Sklenili smo že kupno pogodbo pri notarju, plačal sem desetek in je notar že tudi naznanil svoje stroške, katerih pa Še nisenj poravnal. Ko pa sem hotel vknjižiti svojo' lastninsko pravico, so na sodišču vknjižbo odklonili, ker po pravilih zadruge ni dopustno, da bi bili trije lastniki iste hiše ter je tozadevna določba pravil zaznamovana tudi v zemljiški knjigi. Ali lahko odklonim plačilo honorarja notarju, ki me na to ni opozoril, dasiravno je bila to njegova dolžnost? Odgovor; Ako je položaj res tak, kot ga opisujete in če bi se dalo zaključiti, da je prišlo kljub nasprotnim določbam zadružnih pravil do kupne pogodbe le radi malomarnosti notarja, ki je pogodbo delal, bi imeli pravico zahtevati od notarja povračilo škode. V tem primeru seveda ne bi bili dolžni plačati niti notarskih pristojbin. Jamstvo zadružnikov (Tržič). , , Vprašanje: .Predi leti smo ustanovili konzumno zadrugo, ki pa je sedaj .prenehala. »LJUDSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU sprejme vse zdrave osebe od 17. do 70. leta za pogrebnino in izplačuje po vseh umrlih članih, ki so pristopili po 1. novembru leta 1933, polno zavarovano vsoto, po članih pa, ki so pristopili pred 1. novembrom leta 1933, le začasno znižano zavarovano vsoto po vsakokratnem tozadevnem sklepu občnega zbora in po odobrenju kr. banske uprave. Po smrtnih slučajih v mesecu januarju, 82 po številu, smo izplačali upravičencem takoj v gotovini Din 529.550, torej nad pol milijona Din v enem mesecu. — Kdo še more potemtakem dvomiti o solidnosti in poštenosti naše institucije, ki je izplačala po svojem skoraj desetletnem obstoju do danes že nad 29 milijonov na pogrebninah in Din 400.000 na podporah (do-tah)_ po polnoletno postalimi mladoletnimi elani. Ves ta denar je ostal v Sloveniji v prvo pomoč preostalim umrlega, oziroma polnoletnega, torej je Ljudska samopomoč prava domača zavarovalna institucija za pogrebnino in doto, ki izplačuje točno svoje obveznosti po blagajniških pravilih. lollanj Usoda delavca. Trideset let sem prispeval za bolniško zavarovanje. Odpuščen sem bil iz službe, ker sem sodeloval kot borec za delavske pravice v strokovni organizaciji. Z odpustom sem izgubi! tudi pravice pri bolniškem zavarovanju. Usoda me je pa udarila, ker mi je žena težko zbolela. Umevno je, da sem moral poskrbeti za njeno zdravljenje. Toda kako, brez sredstev? Pri iskanju pomoči sem spoznal, da niso vsi ljudje hudobni in škodoželjni, kakor tisti, ki so udarih po meni. Najdejo se tudi socialno čuteči, ki nudijo pomoč, kadar zadene človeka žalostna usoda. Zanimivo je, da so prvi tisti, o katerih bi bil mislil, da so mi bili nasprotniki. Vsem tem, v prvi vrsti pa g. zdravniku, izrekam najlepšo zahvalo, ker je prevzel vso skrb za zdravljenje moje žene, akoravno nima garancije za plačilo za svoj trud, kakor pri OUZD. Drevo socializma je vsajeno, na mladike se vseda mrčes, da zatira bujno rast, toda drevo se krepi v koreninah, da mu viharji ne bodo kos. V. Z. Krile pri TriKu Pod naslovom: »Odkod podpore? Od Kuharja ne!« je »Gorenjec« agitiral za listo JRZ in pisal; »Koruzo in moko je preskrbela krajevna organizacija JRZ, ne pa župan Kuhar. Zupan Kuhar pri oblasti s svojimi prošnjami ne bi uspel in bi bila občina Križe brez vsake podpore, če ne bi bila za občinske koristi skrbela naša organizacija. Tudi podporo Din 30.000 za regulacijo hudournikov je izposlovala JRZ... Izgubili smo Golnik in njegovo veliko davčno moč — po mišljenju »Gorenjca« — radi župana Kuharja, ki je porušil ugled in vpliv pri oblastih... Po »Gorenjcu« bi moral vsled tega Kuhar s svojim odborom odstopiti, ne v protest zoper nameravano odcepitev Golnika, ampak zato, da napravi prostor taki začasni upravi, ki bi uživala zaupanje naših oblasti...« (Torej ne zaupanje občanov!) »Gorenjec« naj bi k temu še razjasnil, od kod izvirajo fondi, iz katerih se dele podpore občinam. Ali morda opozicij.onalne občine, odnosno pristaši opozicije ne plačujejo davkov? Ali »Gorenjec« s svojim pisanjem ne jemlje ugleda oblastim, kp trdi, da je glede podpore občini uspeh prošnje odvisen od tega, kdo in kakšne barve je predstavnik občine, ko na drugi strani vendar ugled in lojalnost oblasti zahtevata, da v tem ne dela razlike, temveč v prvi vrsti ugodi prošnjam onih občin, ki so podpore najbolj potrebne. Bistri »Gorenjec« je v svoji agitaciji zašel v očividno protislovje: dočim gre za vse podpore zasluga JRZ, naj pa za odcepitev Golnika nosi posledice opozicija, odnosno točasni župan. Zakaj pa je bil tukaj brez uspeha vpliv kraj. org. JRZ?! Dočim »Gorenjec« poziva občane Golnika, da z ozirom na novopridobljeno občino, manifestačno oddajo glasove za JRZ, istočasno roti občane v Križah, da z ozirom na odcepitev Golnika demonstrativno glasujejo za JRZ. Tako so — po sodbi »Gorenjca« — pristaši JRZ v eni občini manifestirali, v drugi občini pa demonstrirali proti tozadevnemu odloku notranjega ministra. — Torej vse »izvirke« izpod Kukovnice in Storžiča se je »Gorenjcu« »posrečilo« spojiti v en tok ter ga napeljati skozi tiskarno »Tiskovnega društva« v Kranju. In iz te poplave je končno nastala velika blamaža, ki se je zaključila ob »zvokih« godbe, kateri je dirigiral slamnati mož... — Tudi denuncijanti so doživeli podobno blamažo! —d lanniu Kino Radio predvaja v soboto ob 8. uri zv„ v nedeljo in pondeljek (na praznike) pa ob 3. uri pop. in 8. uri zv. velefilm »Dijak-prosjak« po Millockerjevi opereti. V gl. vlogah: Marika Rokk in Johannes Heesters. Med dodatki tudi barvana šala »Cvetni korzo v pragozdu«, domač kult. film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Moskva—Šanghaj« s Polo Negri. Kako 'dolgo traja jamstvo zadružnikov in ke-daj lahko zahtevajo ti izplačilo zadružnih deležev? Odgovor: Po Zadružnem zakonu' traja jamstvo zadružnikov najmanj 1 leto po izstopu iz zadruge odnosno po likvidaciji zadruge, v pravilih pa se lahko določi tudi daljša jamstvena doba. Šele po .prestanku' jamstva lahko zadružniki zahtevajo izp!a-> čilo deležev, ki se ipa seveda lahko .pritegnejo v pokritje obveznosti zadruge, v kolikor te obveznosti ne bi bile krite Z ostalo zadružno imovino. »DELAVSKA POLITIKA« Obutev se bo podražila po 1. aprilu vsled nove banovinske trošarine. Pohitite! Kupite še danes! m ■ VZAJEMNOS 7 Studenci Delavski oder »Vzajemnosti« vprizori v nedeljo, dne 28. t. m. ob 19. uri in v pon-deljek, dne 29. t. tn. ob 17. uri v dvorani gostilne Mraz burko »Anarhist«. Pričetek točno ob navedeni uri. — Cene običajne. Pridite vsi, ne bo vam žal! Trbovlje Pevski odsek »Vzajemnosti« priredi v nedeljo, dne 4. aprila svoj redni letni koncert. (Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vsi vljudno vabljeni! Kranj »Vzajemnost« pripravlja vprizoritev »Švejka« v Delakovi predelavi, Vprizoritev bo na odru »Narodne čitalnice«, na kar že danes opozarjamo javnost. Jesenice Tem potom se zahvaljujemo sodružicam in sodrugom z Jesenic za sodiruini sprejem in izkazano naklonjenost ob priliki našega gostovanja, tako gosp. zadTugi, del. kult. društvu »Enakost«, članom kovinarske godbe in vsem onim, kateri s.o sodelovali. —‘ Družnost! Dramski odsek »Vzajemnosti« Trbovlje. Tiskovni sklad Na 40. rednem občnem zboru I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za Dravsko banovino je nabral s^Katz ipri tehle sodrugih: Tegar Din 10, Vernik 5, Kitak 4, Perko 3.50, Veber 3, Vampi 2.50, Rancin-ger 3, Maglič 2, Lubej 2, Kranjc 2, Ulbl 2, Minodraš 2, Leik 2, Žagar 2, Pšeničnik 2, Cokan 2, Dorn 2.50, Rozman 2, Razboršek 1.50, Zmazek 1, Cene 1, Ratušek 1, Košuta 1, Sedič 1, Katz 2 Din. Oopozicija IDKOD. Pobrežje Din 11. Skupaj Din 73. Iskrena-hvala! Sodrugi posnemajte! JDblus-inholcniK tvarina iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec tudi brez naravnega sadjevca po navodilu g. dr. J. Vošnjaka. Po povzetju stane. za 50 l Din 35 50, za 100 l Din 64:—. Naroči se lahko poljubna količina. Stotine pohvalnih pisem. Glav. zastop.: Franc Renler, Podčetrtek KOLESA, NADOMESTNI DELI, AVTO- IN MOTO PRIBOR kupite najugodneje pri tvrdki HENRIK ARLAT1 I MARIBOR, UL. 10. OKTOBRA 4 I Velika izbira! Plačilne olajšave KONZUMNO DRUŠTVO u MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni predal Stev, 3. Telefon interurban Stev. 5. Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrodnl« pisarna In cantralno skladlila v Prevaljah. Podružnice s Prevalj«, Leje, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Goltanj, Muta, pekarna ▼ Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov ▼ Meiilki dolini. Zadruga nudi tvojimi članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge •prejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter >jah obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja a« I« članom. Član društva laihko postane vsak. Delež mala samo Din 100.—% Dalavke, delavci,, nasaetfaaei, lun at je in obrtniki ter aplobvae delovno ljudstvo, kutpufte iivljenfsk« potrebščine 1« v svojih zadrugah! V slogi je moč, t delu reiitevt Tiskovni sklad. Na predavanju, dne 21. ] t. m. je s. Kollner v Hrastniku zbral za ti-kovni sklad Din 54. Darovali so naslednji sodrugi in sodružice: Meh Anton Din 8, Hudi Ignac Din 1, Drolc Franc Din 2, Kollner Alojz Din 2, Loger Ivan Din 5, Oberčkal Ivan Din 2, Stoklas Edi Din 5, Klanjšek Jože Din 3, Kradel Jože Din 2, Kaizer Franc Din 1, neimenovani Din 1. Paulič Jože Din 2, Maijes Anton, star. Din 5, Glavan Din 2, Vimerl Din 4, Zuipanc Din 2, Sontej Din 4. Maijes, ml. Din 3. Skupaj Din 54. Iskrena hvala! Posnemajte! BONBONIERA „ORIENT“ Po reklamnih cenah velikonočni dat to so .Orient"-specijalitete po 1 dinar< Zajčki, jajčka, figure različne, sladke, sveže in za oko mične, torte, kremšnite, močnate jedi, vse to pri .Bonbonieri" za i Din se dobi. Poleg tega še Pralinees pri tvrdki tej prodaja se, deset dekagramov za 3 Din dobite, z njimi se lahko en teden mastite/ Špecijalni gelles gre tudi na grame, deset dekagramov za 21li Din se vzame Prodajalna: Gosposka ul. 36 Podružnica: Dvoržakova 10 IVO JURČEVIČ, MARIBOR Tiskovni sklad. S. dr. Reisman iz zadeve Skočir Marije in Jožefa, posestnikov iz Rogoze proti Gunžar Ivanu radi žaljenja časti Din 100. Za spomladansko sezijo Ročne torbice v najnovejši izdelavi. Potne kovčeke v vsaki velikosti, športne pasove, nogometne žoge itd. pripoioča po najnižjih cenah IvCLtl Kravos, Maribor, Aleksandrova 13 J. Olup, Ljubljana Pod Trančo št. 1, Stari trg št. 2 in Kolodvorska ul. 8 Domača izdelava perila in oblek po najrtiž-jih cenah in po najnovejših krojih. Delavci, podpirajte svoje sovrstnike in kupujte svoje potrebščine pri domačem podjetju. SEMENA vsakovrstna, neprekosljive kakovosti in zanesljive kaijivosti kakor cvetlične čebulce: meček (Gladiolus), dalije, gloksinije itd. priporoča tvrdka M. BERDAJS - MARIBOR Otvoritveno naznanilo! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel znano gostilno „Bela zastava** v Studencih. Otvoritev bo na velikonočni pondeljek popoldne. Svojim obiskovalcem bom nudil najboljša vina in jedila. Za obilen obisk se priporoča Karner Edo« “iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii] MALI OGLASI L TiaM Citatelf l hapa- prt nnHti lnser»wHhi Franc Kormann'ov gaiLKarl Rtijj FRANC REICHER, MARIBOR Triaika c. 18, se priporoča cenj. občinatv« za izdelavo oblek za (foapoda in dama P* najnlijih daeornifc cenah. Hitra in aoildMi izdelava, BodaU izbira modnega blaga. Maribor, Gosposka ulica,3 — moda, «alan-tarija, drobnarija in Igrače »arij vrst. Naj-veiia izbira in n*fbolW oakpp. Priporoča se 8PECERUSJCA TRGOVINA Delavski dom f.llf t Maribor. Frankopanoma ulica 1. Kupujem odpadke železa, kovine, litine in vsakovrstne železne stroje. Plačujem P0‘ najvišjih dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbachova ul. tc 't • Za fcorard) tedaja ta vcMe Viktor Ericn ▼ Marta«. - Tiska: I lahka tiskana. 4 d. ▼ Maribora, »redstavtteU Joaip Ofek t Maribora.