I' |{ O I. E T A K E C JE uki.avski list za MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Officiul Organ Yu#ohIuv Federation, S. P.--danilo Jugoslovanske Socialistične Zveste GLASILO PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. ST. — NO. 1707. •ISO Hit«, »N. C 1M7, •( MM .Mt afttM M CMSSfS, III. tfes Sa* si Cntm al Bsnfe >. 1SIC CHICAGO, ILL.. 29. MAJA kega imperija, se toliko več ujriba. kakšna bo Evropa in svet, ako se uresniči Hitlerjev sen. Ni treba ugibati Predstavimo si, ka»j Hitler hoče. pa lahko vse ugibanje odpade. Njegova temeljna ambicija je. da nemški narod nadvlada Evropo in nato ves svet. Vendar ;>a je v diplomaciji Hitler skrajno previden. Na primer, Japoncem priznava prvenstvo v Aziji, toda na fafrun Anglije in Francije. On si misli: Vse kar Nemčija potrebuje, je da zruši ti dve velesili (Anjdijo in Francijo). Kaj potem Nemčija je bila že pred prejšnjo svetovno vojno glavna tekmovalka Angliji za nadvlado nad Evropo in ostalim svetom. Hitler je kajzerjevo tekmo obnovil. In to veliko spretnejše, kakor je bila takrat. Vsa leta od kar se je povzipel na vdado, jc učil svoj narod, da bo napredoval edino ako porazi tekmovalne sile — v prvi vrsti Anglijo. Doma si je organiziral aparat, ki mu niti njegov učitelj Mussolini ni kos. Njegova propaganda je mogočnejša kakor pa propaganda kominterne. Vse priznanje Goebelsu, kajti brez njega bi Hitlerjeve čete ne movie taiko zlahka v octvojevalne akcije kakor so die s pomočjo fino organizirane Hitlerjeve medna rodne a/locije za nemški nacijski imperializem. Vselej, kadar je Hitler rohnel, da prerojena Nemčija ne bo nikdtar več premagana, je govoril kot človek, ki je reani6no prepričan, da je njegova sila nezlomljiva. Tako je apojil tudi svoj narod, med katerim ni nrkake izdatne "pete kolone" več — Ali bo nemški "Napoleon" končol kakor je francoski? vse po za.Vugi njcijuve organizirane maline. Verjetna možnost Recimo torej, da (bo on zmagovalec na celi črti. Vsaj dos!eJ mu je šlo kakor si je zamislil. Evropa — vsa Bvroipa, vključili Rusija, potrta ne "življen-ski prostor" Velenemčije. Italija mu bo — hočeš noče« — morala biti podrejena. Male narode bo Mno«va Nemčija" sistematično izbrisala. Kajti to, kar že danes počne s Poljaki, bi v staremu kapitalističnemu liberalizmu vzbudilo zgražanje po vsem svetu. Se celo kajzer-jev raj h je kaj po raj tal na ljudsko mnenje po svetu. Včasi kar zelo. Sedanji pa čisto nič. Poijski in češki narod sta v nacij-ikem načrtu zapnana smrti. A nista edina. Kfcjti totalitarne države ne verujejo v ni-kake sentimentalnosti. Kakor diktatorji lahko pobijajo ljudi, ki so prav na vrhu, tako in ie laglje uničujejo ljudi v nižinah. Hitlerjev namen je ger-manizirati nagioma vso centralno, in stop njeni a vzhodno in jugovzhodno Evropo. Jugoslavija zaznamovana Jugoslavija ipostane po njegovem načrtu dežela, ki bo služila veličini tretjega rajha in garala zanj s svojim "manjvrednimi" narodi. To v Beogradu dobro vedo, zato so se tudi žu-rili v Moskvo, ko so uvideli, da se na Mussolinijevo pomoč ne morejo zanafrati. Rumunija je prav tako vključena v Hitlerjev zemljevid, česar Hitler nič ne skriva. Stalinu to ni vseč in na zelo oddaljene načine namiguje, da Rusija želi, naj ostane na Balkanu vse tako, kakor je. Možno je, da je Rusija na avoj način priliko zamudila vsled pakta s Hitlerjem, kakor sta jo Francija in Anglija s svojo skrajno neprevidno, nesmiselno politiko skozi vso dobo po prejšnji vojni. (Nadaljevanje na S. strani.) Velika Britanija j« v tedanji nemški ofenmi veliko bolj » nevarnosti, kakor v kajserjevi ofenzivi prva leta prejinje svetovne vojne. Nacijsko mi-hanisirooa sila je prodrla do angleške morska oiine. ki afiejl mod Anglijo in Francijo v nekaj dneh. Od enega francoskega moeta, ki ga i« okupirala, jo do angleškega brega samo 26 milj. Kajaor je imel mogočno armado. Njogo-va mornarica angleški ni bila kos. Tudi Hitlerjeva ni, tod« on nadkriljnje Anglijo in Francijo v zraku in tea morju s polaganjem min ter • podmornicami. S svojimi letali spušča velike vojaške oddelke dtleč so sovrainimi armadami in to vrsto invazije se boji tudi Anglija. Hitler groai, da jo bo gotovo napadel. Vsi angleški častniki is prejšnjo vojno, ki so prestari sa službovanje v sedanji, so bili mobilisirani sa organisiranje domače brnmbo. Njena naloga jo pasiti na nacijsko parasutne četo. Is gornje slike jo razvidno, kako hipno se jo Anglijo savodla resnosti polosaja. S pomočjo storib častnikov biti mobilirisati starejšo moške na doseli in v mestb pro« para-iutnikom in poti koloni. Nadaljne prijave delegatov V teku minulega tedna so bili prijavljeni 6e sledeči delegati XII. rednega »zbora JSZ in Prosvetne matice: Filip Godina in Kristina Turpin za klub 1, Chicago; Jacob Mesec, klub #t. 45, VVauke-gan, t H.; Lavvrence Selak, klub st. 228, Pursgiove, W. Va.; Joseph Snoy, za klub &t. U JSZ, Bridgeport, O. Delegati Prosvetne malice: Erazem Gorahe z«a dt. 6 SNPJ, Cleveland; Ivan Jontez za At. 53 SNPJ. Cleveland; Rudolf Potočnik za dru*. it. 121 SNPJ, Detroit, Mich.; Robert Rofolek za dramski klub Zora, Pueblo, Colo.; Theresa Gorjanec za krožek it. 1 Progresivnih Slovenk, Cleveland. Nekatere organizacije, ki jih ie niso rzvolile, so dtorile to minulo nedeljo, aH pa jih izvolijo v začetku junija. Imena ostalih so bila v prejftnjih številkah, v •prihodnji pa bodo objetvljena po redu za kon venčni seznam. PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETU ie«.................- - ■ Norman Thomas je fproilo soboto gworil po radijskem omrežju o krivičjiortti postav v posameznih d>r&*vah, ki manj-»injskim strankam otežkočajo, ali celo onemogočajo priti na glaf»ovnico. Dejal je, da je to nedemokratično in krivično. Priporočal je, da se naj bi namesto državnih »»prejel zvezni volilni zakon, ki bi bil enak za vse države in Sčttil tudi pravice manjfcinskrh strank, namesto da bi bile volitve monopol \e demokratske in republikanske stranke. Senator Reynolda iz No. Ca- line je predlagal, da nAj »vezni korugres imenuje posebno komisijo za preiskovanj« aktiv-rosti "pete kolone'* v ameriški obrambi. Ob enem je predlagal vsoto $50,000, ki bo na razpolago tej komisiji, čemu neki je treba ie ene ipreiskovalne komisije! Mar ni Diewova zadosti? LaFollette je v senatu že dolgo tega prcd'iaga1 zakon, ki kompanijam prepoveduje upo-slevati ftpijone med delavci in najemati profesionalne skebe. Poleg teh dtoeh Ihta ie nekaj drugih določb v korist delavcev in njihovih imij. Reakcionarni senatorji in industriabci trdijo, da bo ta zakon, če bo sprejet, ščitil sabotažnike in druge protiameriške elemente, ki bodo lahko svobodno ovirali ameriško oboroževanje in povzročali škodo. Industrialci bodo imeli vezane roke, organizatorji in raketirji unij pa gospodovali. Velebizniski krogi so pritisnili ita senatorje z apelom, da naj ipredlogo porazijo na celi črti. V Franciji in Angliji ttn |«>- slali "sovražne tujce" (Nemce) v jetniški tabor. Večinoma so to nemški begunci, ki so utekli nacije min delovali proti Hitlerju. Toda francoska in angleška vlada smatrati, da so med njimi pod pretvezo l>egunstva tudi Hitlerjevi špijoni, in ker se ne ve, kdo je iskreno nasprotnik Hitlerja in kdo njegov skrivni agent, sta se odločili zapreti vse od kraja. Tako je vs- (Nadaljevanje na 5. strani.) Thomas v Chicagu 29. jun. V soboto 29, junija bo na banketu na 2448 S. Oakley St. govoril Norman Thomas. Vstopnina, ki vključuje vso poetre-žbo, je $1. Poset je treba prijaviti v naprej. Obed pripravijo italijanski sodrulgi. Prebitek gre v kampanjski sklad. Napredek bratskih organizacij Ameriške bratske organizacije so lani dobile v oddelke odraslih 113,174 novih članov. Za Jugoslavijo resni časi Jugoslovanski kurir z dne 21. maja je poročal, da je bH v Jugoslaviji vsled najnovejiih vojnih dogodkov ves osebni promet na jugoslovanskih železnicah ustavljen. To odredbo je vlada storila, da je lahko uporabita ves železniški promet v svrho razmeščanja vojnih enot in vojnega materiala. Istega dne je Italija zaprla mejo Albanije oh Jugoslaviji. -i Koliko je podpornih organizacij? Revija Fraternal Monitor je naštela 137 takih organizacij, ki imajo več kot milijon dolarjev imovine. Med slovenskimi so med n(jimi SNPJ, KSKJ, JSKJ in SDZ. Skupna imovina vseh je nad eno milijardo 300 milijonov dolarjev. Reakcionarji zelo slabi zaščitniki patriotizma —* • - ■ ROOSEVELT SVARI PRED ZAVAJALCI. — PRIVATNI INTERESI IZRABLJAJO SEDANJI POLOŽAJ ZA OČRNJENJE VSEH DELAVSKIH ORGANIZACIJ Iz kampanje proti "peti koloni* bi človek dobil vtis, da je vsa dežela preprfcžena z notranjimi sovražniki, ki čakajo samo signala od zunaj, da jo pogube. O njih je minulo nedeljo govoril v radiu ameriškemu ljudstvu tudi predsednik Roosevelt. Tr. Mnogo nezanesljivih Priznal je, da je v tej deželi mnogo nevarnih elementov. S špijoni, sabotažniki in izdajalci bo ravnala oblast brez pri-zanašanja, je dejal, toda poleg teh so še drugi, enako nevarni faktorji, ki s pomočjo slepilnih gesel apelirajo na čustva in' se ritim enlte ljudi k svoje sebične namene. Zopet drugi jih skudajo de moralizirat i s sejanjem plemenskega ali pa razrednega sovraštva. Predsednik je v tej svoji ugotovitvi izjavil, da ne eni kot drugi ne bodo zavedli ameriškega ljudstva. Kaj je "peta kolona"? Ako celo predsednik svari pred- nevamortjo pete kolone in navaja, kako pogubna je bila v raznih evropskih deželah, potem je jasno, da deluje po metodah svoje zahrbtnoeti tudi v Zed. državah. Ampak vprašanje je, kaj kdo smatra za "peto kolono". Splošno mnenje ameriškega ljudstva je, da tvorijo peto kolono v tej deželi komunisti in naciji. Lojalni so diktatorjema Rusije in Nemčije, namesto repmbiki, v kateri žive. Predsednik je imel v mislih oboje, ko je govoril o zava-jalcih s sJepilnimi gesli. Nedvomno je v tej deželi mnogo fcpi(jonov in sabotaižni-kov, toda ond ne nastopajo kot komunisti ali naciji, amipak pod masko patriotizma in laskanja ljubezni do te dežele. Oni so "trojanski konj" in za take jih je označil tudi Roosevelt. Zlorabljanje patriotizma Komunisti, ki so sedaj sma-trani za prednjo stražo pete VAŽNOST NAŠEGA PRIHODNJEGA ZBORA ■m ADOLF hitler Adolf Hitler jo ros prepričan, da jo Nemčiji tgodovinsko usojeno »a vlada-Evropo in nad svetom, kor »o N"*ei najkulturnojio. najsposobnejio ** "•ioatejše pleme. V osvajanjih i« » *«ini mu Vre po sroči, kakor jo ilo °r«tim velikim oevojovalcom e t§»-d">»i. Tod« prej ali sloj so končali * tu, v jetništvu, ali pa s raspo-tvojih cesarstev. FRANK ZAITZ Nekdo je dejal, da aamo springfieldtka konferenca JSZ leta 1918, ki je sklepala uradno, daai ni bila sklicana v smislu pravil, je zborovala bolj v napetem ozračju, kakor pa ae bo vršil XII. redni zbor JSZ in Prosvetne matice 4. julija v Clevelandu. Kakor takrat ae po deželi tudi aedaj iiri vojna histerija. Takrat ao bile Zed. države ie v vojni. Sedaj ae iele pripravijajo vanjo. Kakor takrat, ae zbornice poaamemnih driav. zvezni kon-grea m vlada tudi aedaj pripravljajo na uveljavljenje raznih izjemnih na red b, v katerih je osebna svoboda podvržena strogi policijski kontroli in ae mora človek ravnati po raznih predpisih. ki ao v tej deieli v normalnih razmerah neznana stvar. r, Med ikaniranimi ao ne le tabotainiki, nego mnogi nedol-ini ljudje. Prepričanje ni več spoštovano, kajti v izjemnih razmerah hoče država voditi svojo politiko, ali vojno nemoteno, brez opozicije v svojih mejah. Naloga prihodnjega zbora bo razpravljati m sklepati a stališča realnosti. Sanjaitvo in zidan je gradov v oblakih bi nam škodovalo. Niti ni potrebno, da bi porabili pretežni del svojega časa $ svetovnimi problemi in z reševanji velikih vprašanj, čeprav je to večina ljudem laglj« kakor pa ae ukvarjati • takimi problem, ki so na pragu. Na primer, veliko bolj enoatavno je govoriti o zmotah vlad v Evropi, kakor pa sklepati, kako pojačati naše vrste; kako pridobiti več članov v nase klube, ustanoviti nove in njihne aktivnosti usmeriti za delo, s kakršnim je uspehe med nami moino doseči. Bolj enostavno je govoriti o Rusiji — za ali proti njenemu režimu m njeni menjajoči se politiki, kakor pa izdelati izvedljiv načrt za podvig naših aktivnosti na kulturnem polju. Veliko bolj enostavno je nam strniti vso Evropo v veliko idealistično federacijo deiel, kakor pa zdruiiti par naprednih ilovenskih delavskih organizacij v eno. Naravno, s problemi, ki obsegajo ves svet, se bomo morali pečati, toda ne tako, kakor da je vse odvisno od nas in da smo le mi merodajni sodniki, pač pa, da se iz njih učimo, kako čim-boljse in uspeinejie rešiti naia lastna vpraianja m uravnati naie smernice ter aktivnosti na podlagi razmer, kakršne so in kakršne mislimo da bodo v bližnji prihodnjosti. Zbora se torej udeležimo ne zato, da samo govorimo na njemu in sprejmemo nekaj resolucij, nego da pokažemo našemu pokret u določno pot is život ar jen ja v prerojen je. To ne bo lahko. In prav radi tega, ker vemo, da ne bo, je potrebno, da se tega zavedamo in delamo tako, da bodo ovire premagane in dane možnosti delati v naiih vrstah za na i program vsem. ki bodo vzlic mnogim težavam in neugodnostim pripravljeni sodelovati. 'kolone, so dali javnosti gorivo za obsovraženje sami zaradi svoije nove lniije, ki služi Hitlerju. Njihova borba proti "imperialistični" vojni je slcpilna, kajti vodjo jo taiko, da z njo pomagajo H rti erju in njegovim imperialističnim ambicijam. Toda mnogi izmed onih, ki seje jo protikomunistično histerijo, so prav tako neiskreni v svojem amerikanizmu, kakor komunisti s svojimi mirovnimi in drugimi gesli. Toriji, ki navajajo s svojim hujskanjem proti "peti koloni" ljudstvo v drhalsiko razpoloženje, nimajo v mislih komunistov pa če tudi še tako kriče proti njim, ampak socialne zakone, unije in "nevv deal". Chi-cago Tribune odprto zahteva odpravo zakona o mezdah in delavniku, Wagnerjeve (postave, ukinjenje javnih del zvezne vlade, odpravo subvencij farmarjem, relif nih akcij in sjploh vsega, kar služi ljudstvu. Ona in druffi reakcionarni listi vodijo ta boj pod masko amerika-nizma in patariotizma in trdijo, da je sedanja zvezna administracija temelj pete kolone. Torej če že njo prištevajo k nji, potem si lahko ipredstav-ijamo, kaj šele mislijo o unijaii in delavskem gibanju v obče. Komunisti so jim le pretveza &a borbo proti ljudskim interesom. Kampanja uspeva Iz tega vidimo, da tvori reakcija svoje vrste "peto kolono" in je vsled tega ljudskim interesom te dežele prav tako nevarna, kakor ona, ki služi imperializmu tujih diktatorjev. Nevarna še posebno zato, ker se novi zakoni sprejemajo s stališča pobijati slednjo in utrjevati reakcijo. Seveda »pri tem radi priznamo, da je potrebno čuvati se one 4tr>ete kolone", ki služi tujim državam. Newyor6ki kon-cilman NValter R. Hart je to (Nadaljevanje na B. strani.) Glavni pogoj napredka je organizacija, ki mu služi Ako smo res za borbo proti nazadnjaštvu, za kulturo v delavskem duhu, za razredno vzgojo v smislu solidarnosti, tedaj je treba nadaljevati kakor smo delali nekoč, ko je imela JSZ klube povsod, kjer je bilo le kaj naprednjakov. Nauk: Pridobimo klubom JSZ več članov. In ustanovimo nove klube povsod, kjer smatramo, da je naselbina napredna. Kajti neorganizirane naprednosti ni. Kjer ni mogoče ustanoviti kluba, si lahko napredna društva ustanove delovni krožek pod okriljem Prosvetne matice. Le na ta način bomo ohranili, kar smo gradili skoro štiri desetletja in napredovali ob enem. f * if PMfcii^iT*^ PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. StAVKA rAzvaievalgev mleka bila spremljana z nasilnostmi IZHAJA VSAKO SREDO. listja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drvita, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SQ£I4MSTJCM* *YWf. NAROČNINA v Zedinjenih driuvuh z« celo leto |3.00; ta pol leU $1.7&; ia ietrt leta V PP. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. fsl rokopiai in oatosi morajo bit| v nu*«;m uratju najpozneje do fcondeljka popoldnejujgriobritev v Številki lakpčega tedna._________ I^ROLEfAREC < . i ) # • . k • . Publiahed every Wednesday by tho Jugoslav Workmen'z Publishing Co., Inc. Established 1906. Zaitz »gorelec Asst. Editor and Ag*t. Business Manager...^.... Joseph uraster IJditor...................................................................^..^frank Uu&jness Hanagar..^.......................................Ck»rles Po SUBS£JtIPTION RATES; United States: On« Ycar $3.00; Six Montha $1.75; Three Moatha $1.00. Foreign Countries. One Year $1.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Talophono: ROCKWELL 2S64. PISMO IZ CLEVELANDA f Piše IVAN JONTEZ KLIN S KLINOM Anglija, ki je do nedavna vztrajala pri svoji starodavni demokraciji in postila celo fašistom in drugim oboževalcem Hitlerja svobodno delovati, je v kritičnem momentu spoznala, da kadar gTe zares, »e klin s klinom zbija. Starodavna anjgleška demokracija je bila pod pritiskom krutih okončin ukinjena. Začasno seveda. Kako začasno, to je odvisno od izida vojne. Ako zmagajo zavezniki, bo vrnjena kakor je bila. Tatko so sklenili v (parlamentu. Ako zmaga Nemčija, ko konec ne le Stare angleške demokracije, nego tudi Velike Britanije. Na angleške otokp, ki so toliko let gospodovali nad svetom, bo legla tema. Njihnemu prebivalstvu bodo odrezani vsi stari življenski \iri in nastal bo med njim glad, ki bo imel v zgodovini malo primer. Tudi ako Anglija zmaga, ni to samo na sebi jamstvo, da se demokracija, zapopadena v tradicionalnemu angleškemu liberalizmu, vrne kakor je bila. Kajti odviano bo vse od gospodarskih razmer. Te bodo težavne tudi za še tako zmagovite dežele. Vseeno, Anglija je uvidela, in pred njo Francija, da se proti cgTomni državi, ki je vsa spremenjena v kasarno, ni mogoče boriti drugače kakor z njenimi sredstvi In če se Zed. države zapletejo v vojno, bo demokracije — začasno ali pa za dolgo dobo — konec tudi v njih. V Ckicagu •• j« ie v drugič pričela v mesecu maju •tavka raivalevalcev mleka in delavcev v mlekarnah, |s katerih ga rasvaiajo. Kakih osem tiaoč delavcev j« bil« direktno prisadetih. V okolici Chicaga in tudi v mestu •« stavkarji skušali ustaviti dovoa mleka na nažia. kot j« raavidno na gornji sliki. Unijski uradniki so krivdo avrgli na družbo, iti, da si s takimi metodami kočojo pridobiti simpatijo javnosti in smago na •odiUih. A farmarjem, ki s« preživljajo s pošiljanjem mleka v Chicago. ni bil po godu argumont n« prvih ne drugih in v petek minuli teden so sagrosili, da bodo svoj« pravice in in« terese varovali "s svojo silo'1, če jim jih oblast no Co ščitila. Vsrok stavke je, kor •o druibe znižale ratvažal-com plato aa nad 10 dolarjev na teden. Bila je končana minuli pondeljek. Vsa sporna vpražanja so ostala nerešena. Ako se unija in delodajalci ne bodo mogli sporazumeti, jo unija sklenila predlagati sa konŽno veljav, nega odločevalca Čikaškeg* škofa Stritcha. V Proletarcu z dne 15. maja,če sem kdaj kaj sovražil, tt laj sem ae na krattiko dotaknil sovražim to strahotno trplje-vprašanja staJišča Ameriške ' nje, skozi katero tava, kleca in socialistične stranke naipr»m , 99 opoteka mne- Saj jim pa tudi ni treba , nj«, da stoji na zgrešeni podla- kati! Amerika je vzlic in kljub 0 X. REDNI KONVENCIJI S. S. Pt Ž. f*. » | i* » ; Dejanja in besede Socialisti so po svojem programu, svojih načrtih za preureditev sveta in v svojih aktivnostih mednarodni m vsled tega ni-koOi za izolacijo. Sociadiati so proti vojni, ako se ji morejo oteti, toda sodelujejo v nji, kadar je dežela, v kateri delujejo, napadena in Jijenol judafcvo t nevarnosti zu avotfo svobodo. Preganjanje delavstva v eni deieii čutimo v vseh drugih. Kadar so nase sodruge mučili ali koga izmed njih uibili kjerkodi na svetu, je nas vse boleflo, ker imamo čut za solidarnost v mednarodnem obsegu. V kritičnih dneh pa se vendar dogaja, da. socialistična gibanja, posebno novejša, brez utrjenih traldicij, postanejo narodna, to je, izolacijska in mislijo le kako se ohraniti v svoji otrrsjU , " „ Taka je bila v tej deželi zmerom tudi taktika unij. Pet ali več raznih unij je bilo priznanih na primer v eni tovarni, vsaka za drugo stroko delavcev. Kadar je pogodba eni potekla in če ni bila obnovljena, so bili njeni člani pozvani v stavko, toda delavci ostalih štirih unij so ostali na poshi, ker so bile njihove po-godlbe Še veljavne. Te čudne taktike nesolidamosti so se navzeli iz sebičnega razloga, da naj vsak najprvo zase gleda. To je tudi vzrok, čemu so strokovne unije pustile milijone navadnih delavcev čisto v nemar in jim je pomagaj v organiziranje šele new deal in pa kampanja za industriaine unije CIO. Solidarnost in mednarodnost ne pomeni, da bi morali skočiti v vojno vsi, čs & vstvo ene ali dru^e dežele sodeluje v nji in se bori iza svobodo. Pomeni pa, da za njihov boj nismo brezbrižni. In če nismo, bo različna sredstva, s katerimi mu lahko pomaframo moralno in materialno. Delavstvo bi bilo sila, ako bi bilo res mednarodno, kaikor bi bite unije v Zed. državah sHa, če bi se zedinile za boj proti izskorifcanju in reakciji, namesto da trošijo svoje moči in sredstva v bratomorni borbi. Deseta redna konvencija Slovenske svobodomiselne podporne zveze, ki je bila otvorjena v Slov. del. domu v Clevelandu 20. maja, se je zbrala v ozračju vprašanja, aili se naj SSPZ združi s SNPJ, z JSKJ, ali naj deluje samostojno. Ali pa naj bo za zdruenje ie, ako ae stme-bo za združenje le, ako se utrne j« v eno vse te tri organizacije. O vsem tem so pričeli živo razpravljati dne 21. maja, torej že drugi dan konvencije. Bilo je razvidno, da bo mnogo manevriranja, kajti nezauip-nost je bfla očitovana že od pr-vtga dne. Sentiment za združenje je bil prvi dan jako očitno izražen. Že. iz poročil delegatov prvi dan je bilo razvidno, da se nik Wm. Ru.^. Leta i !>:t5 je zi.ašala obrestna mera 3.()5?f, lani pa 4M%. Ker jr imela SSPZ precej slabih Investicij, jc v prodih lotih utrpela dokajSnje izgubo. Toda naipaice v investicijah > bile napravljene pred letom 1932, sedanji investicijski odbor pa jih Je le likvidiral, je pojasnil blagajnik Mirko G. Kuhe 1. Izgube v minuli dobi na slabih boodih so znaAa»le nekaj nad $154.000. Poročila o sedanjem gospodarskem atanju SSPZ so bila optimistična, manj vzpodbudna (pa so bila glede agitacije, ki jo po mnenju mnogih za naše jugrulavan^ke podporne organizacije. posebno manjše, čoz-daije težaN-nejša. Poleg vprašanja zdrutženja je imela delegacija pred sabo mnenja o tem med njimi jalko predlog za selitev gladila Na-križajo. 29 druitev je sporoči- p redka iz Clevelanda v Chica- "Brigajmo se zase..." Cimlbolj se svet pogreza v klavniški vrtinec, bolj pogosto čtajemo med nami klic, "brigajmo se zase !M Razvoj pa nam pove, da nimamo mej. To, kar se godi na Japonskem iti Kitatjskem, ima svoje posledice in jlto bo imelo & več tudi v tej doželi. , Sedanja vojna je odvzela trg ameriškim farmarjem in industriji na Norvežkem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji itd. v »kupni vsoti okrog milijardo dolarjev na leto. To se veliko dozna. Mi lahko rečemo, "brigajmo se za mroje stvari", ampafk to lie spremeni dejstva, da jačanje fašizma v Evropi in Aziji tudi ;asist»čnlm tokom v tej dežeH priliva olje na o(genj ln jih navil uAuje. Novo grupiranje dežel, ali poraiženjt velikih deželi, bo itoelo dalekosežne posledice tudi na politični Hi ipoupodarski Azvoj Z^d. držav, neglede kako bi skuiali mižati pred dogodki drugod alfi tfcčati glavo v pesek. Naloga civiliziranega človeka je brigati *e za vne bi po-niagati graditi moralno mednarodno silo, ki bo pomedta z me-dtrnfttti trinogi in s krivdnim gospodarskim sistemom. Če bi bilo res... Piravijo, da kadar je v ItaJiji skupaj deset Itallijanov, ao vli fdAKi, Kjer pa je en sam, tam ni nobenega fašista.—Nation. Adolf Hitler je tak protektor kakor v Zedinjenih državah razni odbori za protektiranje bondov in vlog (Bondholders Prdtective Committees). lo, da so za združitev. Sedem se jih je izreklo proti, nekatera izmed ostalih društev pa svojim delegatom v tem oziru niso dala določnega navodila, če& da naj glasujejo po svooi najboljši l uvidevnosti. Druga društva, katerih ima SSPZ glasom tajnikovega poročila 194, pa svojih želj konvenciji niso izrazila, razen nekatera v pozdravih konvenciji Drugi dan debate o združenju je bil sprejet predlog, ki nalaga posebnemu odboru S. S. P. Z. sestaviti novo pogodbo iai jO predložiti JSKJ in SNPJ. To pomeni, da se bo akcija še pritlično dolgo vleskla, predno pride do združenja, če sploh pride. Na konvenciji in posebno še med odmori je marsi9cdo menil, da nekateri z vso zadevo ribarijk) v kalnem, ker nočejo odkrito izraziti svojih misli. Glavni odibor je povečan zsa dva člana, ker sta mu dodana dva podpredsednika. Prej je bil eden, sedaj so trije. Vsi glavni odborniki so bili ponovno izvoljeni, razen Anton Zaitz, ki je bil pomožni tajnik, in člana poroit. odbora Frank Med-ied iz Yukona, Pa., ter Vincent Pugel iz Wwt A Him, Wis. Veič o jpotodku konvencije in njenem izidu bo v prihodnji številki. Iz porodila tajnika Wm. Rusa, ki je bilo zaeno s poročili drugih odbomlkoiv predloženo delegatom ttekaino v glasihi Napredku. je razvidno, da ima SSPZ v mladinskem oddelku 42 aktivnih vrtcev (krožkov 6-menjenega oddelka) in vseh skopaj pa 161. Imovina zveze (skupna) je znašala na podlagi uknjiženih številk (book value)dne 31. decembra minulo leto $965,802.-63. članov je imela istega dne v oddelku odraslih 6,992 in v mladinskem 2,778. ali približno tisoč veČ kakor pred štirimi leti. Tajnik Russ sicer ni navodH števila članov, nego značijd gornji podatki števHo certifikatov. Pravi pa, da je le maHo članov, ki imajo po dva aH več certifikatov. Sohentnortt SSPZ je koncem lartskega leta znašala 123.57% in tudi obrestna mera zvezfciih investicij se je zvišaila, pravi v svojem poročilu Ikonvenciji taj- go in natiprotni predlog za premestit ev glavnega uraida iz Chkaga v ClevelaJkl. Konvencije se je takoj ob o-tvOritvi udeležilo 50 delegatov, med njimi pet žcrwk, in 14 gl. odbornikov, skupaj 64 zbor> valcev. Ako bi prišli vsi prijavljeni delegati, bi štela konvencija 71 članov. Za konvenčnega predsednika je bil izvoljen Krist Stokel iz Clevelanda, za podpredsednika pa John Jenko (Milwau-kee) in Amalia Stonich (Chicago). Za tajnika konvencije je bil izvoljen Erazem Gor**, za zapisnikarja pa je potrdila Jakoba Zupana iz Illinoisa. ki ga je za to delo najel glavni odbor. Socialni problemi v Mehiki Bivši tajnik ameriške sociali-tične stranke Clarence Send >r ^e bavi že nekaj let s socialnimi !-r<>}>lemi mehiške repuMike. V glavnem mestu Mehiko se bodo vrSila predavanja o njih' meseca junija in koncem julija, v začetku julija pa v kmečki koloniji Toireon, v Coahuili. Glavni vprašanji Mehike sta oljna industrija in kmetijstvo. Agrikulturna revolucija Mehike je v teku, seveda ne brez bolečin. Stari .^istem ni mogoč« preurediti preko noči ne da bi gi. Eden njih mi piše: "tttal sem Vaš zadnji dopis v Proletat-cu in sem se začudil Vaši hladnokrvnosti. Vi se tolažite s tem, - da pokaže čais, kdo je imel prav. Ampak podpora za naše sodruge v Evrcpi, ki se bo ju je jo na življenje in smrt za ohranitev tiste svobode, brez kaltere bi jim postal vsak boj za njihove cilje nemogoč, je vprašanje krute sedanjosti in oni ne morejo čakati, da rešijo Amerikanci vprašanje, aJi je imela ,prav večina, ali manjšina. Večinska resolucija, sloneča na kratkovidnem in skrajno sebičnem egoizmu JE zavrgla mednarodno soli- aocialistični resoluciji vpre^la že vedik del svoje industrije v vojno službo zaveznikov, In ne bo dolgo, ko bo vsa teža ameriških industrij na zavezniki tehtnici. In ker socialistična re-solucija tega ni preprečila, tudi ne more biti govora o mate-rijalni škodi za zavezniško Atvar. Ostane mera lina škoda. Ta bi bila popravljena, čim bi stranka revidirala svoje stališče. Že zadnjič sem poudaril, da niso resolucije noizipremenljiive. Kar se tiče značaja današnje vojne, ni nobenega dvoma, da je nacijtfka Nemčija napadalka in da je njen cilj zasužnjenje vseh evropskih ljudstev. Sicer damo&t in nobeno mešetarjenje in u bi atže vanje ne izraivna ško- vemo, da je nacijtlki nestvor de, ki jo je povzročila. Ce bi bi- politike angleških in fran-la vojna tako imi^rialistična kapitalističnih vlad — na obeh straneh, kot trobi za I>red>v«em angleških — in da vsako ceno pacifistična večina, I *><*!» morale te v4ade pred zg«-ue bi bili laboriti naipadali j dovino nosiU odgovornost za Chamberlain a kakor ao ga, ne današnjo vojno ;ampak praiv ta-pri tem nastalo nič koliko za- bi bili vstoprti v vlado in ne bi ko nam je ja-no, da današnja prek. predno se poikaiejo iz- zahtevali odločnejšega vojwko- boiba zaveznikov ni več gola Ste prejeli opomin, da je vam naročnina potekla? Ste jo ie obnovili? boljšanja. V revirju Lafruna eksperimentira mehiška republika z velrko kolcMivno "farmo", na kateri prebiva 150,000 ljudi. Vse je kooperativno urejeno, od obdelovanja zemlje, pa do prodajalen, zJdravstvem-e klinike in bolnišnice in skozi do zadnjega stanovanja. Kdor želi v tem poletju udeležiti se teh predavanj, ali izvedeti kaj drugega o Mehiki z o-zirom na njena prizadevanja za gospodarski in kulturni podvig svojega ljudutva, naj piše na sledeči nasforv: Olarenče Senior, A vda Chapultepec, 512 Mexico, D. F. Kaj je z razpravo? Tone Sular vprašuje: "Ali ne bo glede bodočih smernic JSZ nič razprave pred zborom' Mislim, da sodim pravilno, če rečem. da se vsi nekako ogiblje-mo tega, z elektriko nabitega vprašanja. Morda bi res več Škodilo kakor koristilo, če bi se že pred zborom razpalilo že itak vroče temparamente. Mogoče se bodo nekatere stvari, posebno gJede vojne, do takrat i na kak način že skristalizirale. vanja. Francoski socialisti men- imperijalistična avantura, tem-da tudi niso manj socialisti kot;v<* borb* ogroženih ljudstvi Habsburžani so imeli do Hitlerjevega vpada zavetje v Belgiji in bivši kajzer Wilhelm v Nizozemski. Kajzerju ni bilo treba bežati, ker se je z naciji že davno sprijaznil. Ampak Oto HabfiburŠIki in njegova mati, bivša avstro-ogrska cesarica kratkega slovela, pa sta morala v novo zavetje. Oto, ki bil z materjo vred sil* no rad naaaj svoj prestol, je bil pred neka/j meseci z bratom in spremstvom na obisku v Zed. državah v nadi, da dobi v Washingtonu poddplat kakšnemu kronanemu ali nekronanemu vladarju. sektarska grupa, ki dirigira (ameriško) stranko. "Vi mislite, da vsi žele HifU lerjev poraz. Ne. Oni pravijo, da so na obeh sitraneh sami imperialisti. Ce bi hoteli Hitlerjev poraz, ki je absoluten pogoj za obstanek vsake demokracije in za razvoj socialističnega giba-nia v Evropi in dosledno po \sem svetu, bi morali kaj storiti za ta poraz, ampak še tisto malo, kar je Amerika pripravljena storiti, prepovedujejo. Mene to razburja, ker čutim z evropskimi socialisti in verujem, da je v tem času naša dolžnost, pomagati jim z vsemi aredtrfbvi. Kdor ne ipomaga njim, pomaga Hitlerju — to je dejstvo, ki se ne da utajiti. "V dobi Monakova smo vsi obsojali Ghamberlainovo politiko. Ali naj jo zdaj odobravamo, ker je postala politika a-meri>ke 'eociaiistične' večine? V čem se ena razlikuje od druge? Chamiberlainu Čehoslovaška ni bila vredna boja; nam Poljska, Anglija, Francija niso vredne niti par letaj in topov. Kakor pa se je Angliji maščeval Chamiberlainov greh, tako se bojim, da se utegne maščevati Thomasov greh, baziran na naivni veri, da je Ameriki 'vsaj v našem času' (glasovite Chamberlainove besede) zagotovljen mir. "Blagor Vam, ki lahko živite brez razburjanja, tudi če je pol sveta v plamenih. I^e ktib vam jamči, da vaša hiša ne more z goreti ? " Upam, da mi bo moj prijatelj, čigar besede sem zgoraj ponovil, oprostil, ker javno odgovarjam na njegova izvajanja, kajti zadeva je važna za nas vse, zlasti za JSZ, ki jo bo nedvomno rešetala na letošnjem rednem zboru; vrh toga on tudi nI edini snd.rug, ki je iz mojega zadevnega (komentarja ustvaril napačni zatključek, da se absolutno strinjam z večino na socialistični konvenciji!, ki je sprejela oporno resolucijo in da imam zaprte oči in gluha ušesa za strašno ftibo, ki je udarila evropska ljudstva. Moj prijatelj se zelo moiti, ko sodi, da gledam na evropsko tragedijo hladnokrvno in brez razburjenja. Brez ovinkov povedano, me to nič manj ne boJi, razburja in kraiti spanec kot najbolj Občutljivemu izmed o-nih, ki so obsodili Ameriško socialistično Stranlko oziroma njeno večinsko skupino zaradi sporne resolucije na smotiišče. za svojo svobodo in obstanek. boibaevrqp?ike civilizacije proti fašizmu v Hitlerjevi rjavi srajci m pruskih vojaških skor-njih. Zato smatram, da JE naša dolžnost, dati angleškemu in francoskemu ljudstvu, Iki sta z<}aj glavni branik evropske civilizacije, v tem boju vso moralno oporo, kakor jima •že dane* Amerika nudi vso razpoložljivo materijaflno pomoč. I224.$6. Znaisa torej lepo tpfto vzlic visokim trd|kom, ki sm • jih Imeli s Sporedom. Vstopnic je bilo if irodanib 556, kar je čikaških razmerah tudi ^p» število. Uspešen Izid slavja, ki je bil |^rvo%ftiten tudi m.>tAlnx je najboljše priznanje vsem. ki so poma&aili, in v zadovoljstvo udeležencem. J, Naša prihodnja prireditev v korist Proletarca bo piknik 30. junija pri Keglu v WiHovv ^pringi*i. — P. O. Veliko zlata Dasi imajo Zed. države že blizu 19 milijard dolarjev zlata, ga evropske vlade in boga-taM še vedno ns^f ga jo v tej de-že»li, da ga bo tam prav malo | ostalo. PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH frank zaitz (Nadaljevanje.) Lj ubijanska opera je na zunaj zelo lepo poslopje. Tudi znotraj je mikavno, razen dol- irtr.ra vestibuia v polkrogu, ki ljubljanski gospodi in drugim poset nikom služi med dejanji za premenadiranje. Scenerije (kulU in druge opreme) ima mnogo. K vsaki predstavi jo primerno urede. Le zastor iz baržuna je staromoden, dasi je bil najbrž zelo drag. Ni >ra mesta v Zed. državah enake velikosti, kakor je Ljub-Ijana. ki bi imelo svojo stakno opero m stalno dramo. Niti ne ni nogo večja mesta. Ljubljana ima oboje. "Kako se vama je dopadlo?" x> naju vpraševali ipo predstavi. In ne da »bi čaikali odgovora -o pojasnjevali, da sami prav dobro vedo, da se njihova opera ne more kosati z newyorško in z onimi velikih evropskih mestih. Milan, Pariz, Dunaj, Berlin itd., seveda so tam opere, 8 kakršnimi se ljubljanska ne more primerjati! Pomaga jim z bogatimi subvencijami pač država ali pa !H*tame&niki. Ampak za ljubljansko je država skopa. Veliko bolj naikloi\jena je za* jrrebaki in beogradski. Z zanimanjem eo vpraševali tudi o operi in drami pri nas. Znana jim je le Metropolitan opera v New Yorku, ne zaradi svoje veličine in dovršenosti, ampak zaradi iplač, ki jih prejemajo operne "zvezde" in tudi člani opernega zbora. Da smo imeli tudi v Chicagu mnogo let prvovrstno cipero, ki so jo sub-vencrrali bogataši, jim večinoma ni bilo znano. Pevci in peMke ljubljanske opere so plačani razmeroma skromno. Toda so vzlic temu ponosni, da pojejo v nji. Kajti gledališče, v katerem pojejo, je bilo znano že ipred desetletji poacteo med Čehi in Hrvati. Mar kdo, ki danes poje v ve-likrh cpernih glediščih po svetu, je v pričetku svoje karijere pel v ljubljanski operi. Nič ni treba biti sram Ljubljane, kajti za svojo velikost in '/.a majhen narod, ki ga »pred-itavlja, ima v kulturnem oziru mnogo pokazati. V dramskem gledališču sva videla igralce in igralke le na tkutnjah. Sicer nepovabljen/im ljudem na vajah oni dovoljeno biti v gledališču, toda najin opremljevalec je nam dotbil dovoljenje, pa ?mo jih gledali prakticirati svoje vloge, da je bilo kar zanimivo. Nič niso vedeli, da jih 'kdo opazuje, dokler ni noka igralka začula Hum rz temne lože. Najin opremljevalec se je namreč pritajeno zasmejal, ko je začela ljubimkati z režiserjem, misleč, da sta sama v teatru in na odru. Pa je vzkliknite: "Ježeš, ljudje so v loži!" Ko -mo se po vaji seznanili, ni zamerila. Imeli smo v restavraciji pri Košaku vsi skupaj prijetne pomemke m še peli so po vrhu do policijske ure. Režiserjev imajo več. Iz ko-respondence s starim krajem sem poznal samo Bratko Krefta. Ob tej tpriliki sva z Arjgelo osebno spoznala poleg Krefta tudi druge. Eden izmed naj živahnejših v družbi se mi je sdel profesor Osi p Sest. Am-paik na odru so režiserji stragi. Poklicni igralci gor ali dol — ponavljati morajo besede in stavke toliko časa, da se čuje vsaka čirtka, vsak naglas, vsak pcudared tako, kakor režiser smatra, da je edino pravilno. In igralci ter igTallke — to se je nama iposebno dopadlo, se nibk) prav nič jezili ali se pusto držali radi tega, čeprav so v drami priznani umetniki. Enako strogo se vrše vaje orkestra in opernih igralcev. Vsi vedo, da čim popolnejše bodo ^redsltavljalli svoje vloge, boljša bo kritika m nadvse pa je treba ugoditi avdijemi. Le nad plačami se zelo pritožujejo. Oto Zupančič, ki »ma nad gledališčem v Ljubljani gla/vno besedo, jih tolaži, da poskuša v Beogradu dobiti pri-bolj^ke, toda država ima toliko raznih izdatkov! Naj torej po-tnpe. Saj bi potrpeli! Ampak kaj naj umetniško nagnjeni ljudje počno s časom, če pa jim plača zadostuje komaj za preživljanje in nekaj fcomforta. Res ne žive v sijaju drago plačanih ameriških zvezd, ali slovitih igralcev evropskih velemest. Ampak časa imajo dovolj za šetanje v krasnem tivolskem parku, knjig jim ne manjka, in domujejo večinoma v boljših stanovanjih kot pa pro-letarski umetniki na primer v Parizu, New Yorku, Londonu iti drugih velemestih. Stara Filharmonija na Kongresnem trgu je še na istem kraju in enaka kakor ko sem prvič zapustil Ljubljano. Že nešteto koncertov ve je vršilo v nji. Sedaj služi večinoma za k i no- predstave. V poslopju Filharmonije je tudi borza. Saj spremljevalec je nama pojasnil tako. Kajpada ljubljanska borza ni nič takega, kar bi ljudi navdajalo z upi, ali jih potiskalo v paniko in navajalo v samomore, kakor na primer new-yorika, londonska ali pariška. Kinematografov je v Ljubljani menda peit. Največji je v hotelu Union, drugi pa v Filharmoniji. V vsi Sloveniji jih je tiilo tedaj 47 stalnih za 1,200,-000 prebivalcev. A ngela me je včasi silila, naj pogledava v katerega, toda se mi je zdelo škoda časa. Kino lahko vidim v Ameriki, a še tam le redkokdaj utegnem vamu, »eni odgovarjal. Zanimaila sva se tudi za pevske zbore. NeJkalj sva jih čula in peli so dobro. V Sloveniji jih je, vštevši zbore Glasbene matice, kakih dve sto, ki so v raznih zvezah, precej pa j« tudi takrh, ki nikamor ne pripadajo, a petje vendar -pridno goje. Tudi diletanJttfkih gledališč je nelkaj v Ljubljani. Zelo znan je bil one dni ko sem se pošlo- t » . . ... , j- GRAND OPENING! . .. _——————— i mmmm■■ i Slovenci iz Chiraga in okolice ho vabljeni ! " V NEDELJO 2. JUNIJA 194« a Z i na otvoritev (Grami Opening) izletnega prostora in gostilne RED GATE INN Z \ ali bivših Sležinarjevih prostorov na 97th St. in j Archer Avedve milji od WILLOW SPRINGSA. Dobro postrežbo in i«vr»tno aabavo vam zagotavljata i JOHN in PAUUNA SKAVICH .................................... vil prvič od doma, oder v Sta- ( rem strelišču. V vrhnji dvorani j so imele predstave katoliške organizacije, spodaj pa je bila ljudska kuhinja, kjer so se študenti in drugi revni ljudje lahko za par krajcarjev najedli hrane najcenejših vrat. Kičeta se je dobi ko v n(ji za tri krajcarje poln krožnik. Potem je zaslovelo šentjakobsko diletantsko gledališče rn še par drugih, socialistično delavutvo pa se je še posebno trudilo, da dvigne socialno dramo. Uspelo je zaito, ker so bili tudi mnogi ipOklicni igralci in režiserji radikalnih nazorov in so jim pomagali. Delavsko dramo in igilasbo je go(jila največ Svoboda, toda obla** ji je bila zmerom za petami. Zdaj ji je prepovedala to, zdaj ono predstavo, slavje, koncert ali kar že je priredila. Včasi prav zadnji m amen t. Končno je bila razipu-ščena. Delavci ao si namesto nje ustanovili Vzajemnost, ki j>a se mora boriti z enatkimi težko-čami. A članov in članic to ni spravMo v malodušje. Na njihovih prireditvah sva se »počutila vsaki krat in kjerkoli kakor če se jih bi udeležila kje v naselbinah ameriških Slovencev. Le da je bik) na njih razpoloženje vse bolj sodružno in da so naju pozdravljali z"družnost". Tam so mladi in starejši ljudje eno. Pri nas v Ameriki pa so eno največ vsled rodbinskih vezi, a drugače ipa posebno ponekod dve ipopolnoma ločeni si generaciji, ki ju ne veže ničesar druzega'kakor krvno sorodstvo. Na neki priredlr/i v Šiški sva videla skupino slovenskih Američanov z napol odraščenimi sinovi in hčerami. Sedeli so pri mizi in govorili "angle iko". Kakor pač menda govore doma. Nisva jih ogovorila, a iz njihnega .pomenka sva vjela parkrat ime neke večje jeklar-j ske naselbine. Mlajša sestra je rekla sta-1 rejsi ipo angleško: "Ali ni to tpasno! Tako mladi fantje in dekleta, pa govore vsi samo •kranjsko*!" Očividno je smatrala, da govore ^kranjsko" samo stari ljudje, mladi pa angleško. Pač pomanjkanje pravilne vzgoje. Doma sem govoril z bratom o ljubljanski drami in glasbi. "Greš dostikrat v gledališče? 'Ali si jih ti posečal, ko si bil še doma?" mi je odvrnil v odgovor. "Hm. takrat je bilo drugače. Bili smo revni in časa ni bilo!" "Veš," je »povzel brat, gledališča rn filharmonije niso namenjene takim, ki moramo delati od zgodnje jutranje ure in čestokrat pozno v večer. Ce mi nismo več ^revni', delati moramo še vedno trdo, kakor ste takrat. Rečem ti, da bi šel lahko dostikrat na predstavo, ker bi me vstopnice nič ne stale. V fantovskih letih sem tudi igral in režišer me je imel rad. A ko sem se oženil, sem moral prevzeti brigo za dom. Naporno delo mi je vzelo veselje do igranja. Sla sva na vrt. Brat je nadaljeval: "Najina mama ni bila še nikoli v gledališču. Predstavlja si ga lahko edino s par iger, ki jih je videla na Rakovniku. Vse življenje ji je bilo garanje in tako je upreženih po naši deželi večina ljudi. Med onimi, ki morajo delati na njivah, v vrtovih in v hlevih, jih je malo, ki bi utegnili misliti na predstave." Brat je nadaljeval: "Praoijo nam 'posestniki'. In menda baš radi tega moramo delati bolj trdo in plaičeva/ti še visoke davke po vrhu, da imajo več udobja orni, ki nam jih nalagajo, in uradniki ter drugi, 'ki niso priklenjeni k naiemu delu." "Pesimist si," sem mu dejal. BMo je devet zvečer, ko sta prišli z vrta za zelenjavo mati in bratova žerrn. S sabo sta privlekli voziček, poln raznega so-čivja. "Ali naj gresta sedaj v kino, ali v opero?" je rekel brat in se smejal. "Nor, jaz grem včasi, s ti dve in oče nikofli. To, kar s ta sedajle pripeljali, bo treba nocoj še vse sčistiti in uredili, zjutraj pa too morala ona (bratova žena) z vosom zgodaj na (Vodnikov) trg. Vid«, z gledališči, čeprav jih imamo blizu, se tisti na Barju, ki smo iprivezaini k zemlji, le malo več ukvarjamo ko takrat, ko si bil ie ti doma • • .' (Dalje prihodnjič.) ZED. DRŽAVE SE OBOROŽUJEJO, KOT DA SO 2E V VOJNI Zed. drtav« motre sedanje vojno v Evropi in v Aziji tudi • italiič« bodočnosti, p« čt i« v današnji konflikt umesajo ali n«. Zato smatrajo, da im t« no oborože zadostno, so ntogne primeriti, da jim bo kdaj posnoje ▼ boju ■ agresorji enako trd« predla, kakor sedaj Franciji in Angliji. Vsled tega jm kongres nedavno na apel predsednika odobril nadaljno poldrugo milijardo sa ja-can je letalstva, mornarice in armade. Na gornji sliki so trije člani zveznega kongresa pri preskusnjah novih brzostrelnic za ameriške vojake. Ako ameriška politika vsek vrst vodi v dobro ali v slabo sa to dešelo, o tem je nič koliko nasprotujočih ai mnenj. DIIAMA li\ GLASBA Mogočen polet slovenske pesmi K majskemu koncertu slovenskih pevskih zborov iz Chicago in okolice (Napisal ZVONKO A NOVAK > ' T um /irtk morju morije *e/»r*fani btni rohnijo divji, blazni rti v krvavem f tirni, tu i»*mi mile pro*» plat drhteč g nebesi: O človek, izprcplrj, rtu j tebi priMtmcti! Nesrečna Evropa, ki si je bi-,Chorus" Bz Milwaukeeja v Štela komajda malo opomogla, odkar jo je bila pred dobrimi dvajsetimi leti o pustošila vojna furija, spet krvavi, gori, trpi in umira v grozotah lastne krvoločnosti. Njene poljane, po katerih je bila pravkar zakliila •pestra pomlad, razlila svojo nebeško krasoto ter dihnila vanje novo, mlado življenje, jezijo pod strašno sik) človeške zbesnelofeti. Besi človeške zveri divjajo rn razdajajo. Za njimi ostaljajo kupiipadlih žrtev, uničmjoči požari in strahovite razvaline. Vsepovsod je samo razdejanje, bolezen, beda, gnev, črt in smrt. To so na*lovi napačno usmerjenega* človeškega dejanja in nehanja. Plodovi zavožene politike pod marelo lažnega političnega in ekonomskega sistema, ki poka že na vseh koncih in krajih. To so iposledice nenasitnega pohlepa po oblasti, I>oliti£ne grabežljivosti, mega-lomanije, narodnega šovinizma, ftarokoipitne zakrknjenosti, osebne sebičnosti, nadutosti, domišljavosti pa umske bla-znortii enega samega človeka, ki meni, da je od Boga poslan odrešenik celejga sveta. Mi, ki .«mo tostran vode, zremo tjakaj in opazujemo tisto mesarsko kilainje. Ogorčeni smo nad človeško razuzdanostjo in nasilnostjo. Srce nam krvavi, ko vidimo, s kalko silno brzino hiti evropska civilizacija v pre-l>ad. In a ko se nam stori, ko či-tamo, kako brezobzirno se tamkaj teptajo človeške pravice. Smilijo se nam v dno srca oni ljudje, ki jih muči, ipreganja in kar na debelo mori pa ubija zlobna sla zblaznelega samodržca. Hude slutnje ae nas polaAča-jo boLj in boij. Strah nas je. Strah pred lastno bodočnostjo, strah pred pretečo nevarnostjo človečke nasilnoMi. Ta nas grabi huje in huje, pa smo zmedeni. Hudo zmedeni in zbegani. V takem duševnem stanju si iščemo utehe, tolažbe in ipomir-jenja na ta ali oni način. In dtne 19. maja smo našli vse troje na četrtem npomiladanwkem pevskem festivalu, tki so ga skupno priredili tisto nedeljo skwen«ki pevski zJbori 'Trefreren", "Sa* va" in "Slovan" iz Chicaga, "Pevski »bor SND" iz Wauke-gana, "Naprej" iz Milvvaukee-ja in "Soča" fe La Sallea z gostovanjem mladinske pe-vak« skupine SNPJ Junior All Starš ta naš naraščaj ponovno na o-der in zapeti še netkaj naliih popevk v nameček. Njih no petje je bilo ubrano in izgovorjava slovenskih besed prav razločna. Na odru jih je bilo okoli 40 dečkov in deklic, a k vajam jih hodi ofcoHi šestdeset. Tisti, ki so stari manj kakor deset let, so morali ipač ostati doma to pot. Društva Slovenske narodne I »odporne jed note v Mfhvau-keeju so z ustanovitvijo te mladinske pevske skupine prav jasno pokatzala, da so jim popolnoma jasni kulturni cilji njihne I .podporne organizacije. 2e4«ti anrkovi dvorani na 2448 S. Pu- jt?f da sledijo njjhnemu zgledu Kd" Chicago, lil. tudi še druge naselbine, in po- Dan tega skupnega slovan- tom bo pač minilo še dokaj ča-skega koncerta je nai>očil s kaj «a, preden utone ameriška Slo-nrprijaznim dbrazom. Težki i venija. Štefan Juraik. "Pevaki zfoor SND" iz Wau-kegana je pod vodstvom svojega učitelja Pavla Siflerja, ki je klavirski virtuoz, tzapel Flet-cherjevo "Song of Victory", Sattnerjeivo "O nevihti" in Me-dicov "Večer". Vse tri skiladbe so precej težke, a ziborovo petje je bilo vseeno na splošno dobro, čeprav so tenorji ponekod komajda zmagovali svojo nalogo. V zadniji programni toJki je nastopila čikaška "Sava" pod vod.Hvom Jakoba Muhe ter zapela Straussove "Pravljice iz dunajskih gozdov" z besedilom Eitbina Kristana, potem "Sub-ljevo "Mamico mojo" in Par-piovo "Cvetočih deklic prša bela". Vse tri pesmi so bile fino in ubrano zaipete. Toda "Mamica moja", v kateri je pdl »olo Louis Valenčič, je Ibila boljša od Parmo ve "Cvetočih deiklic prsa bela", a višek svoje popolnosti pa je "Sa/va" dosegla v Straussovih "Pravijteah". Na klavir je spremljala ga. Mary Muha. Četrti spomladanski jpovsiki festival zgoraj omenjenih slovenskih ipevskih zborov je btiH sijajna manifestacija sloveneike kulturne vzajemnosti na polju naše pesmi, pOlet njen je bil mci^očen, uteha, ki smo je vsi ta bo polni meri in uižitek imeniten. To i.jlemenito skupno delovanje naj se nadaljuje in še večja, tesnejša povezanost teh naših kulturnih uttanov je mofino za-/eljena. oblaki so se podili nad mestom m dež se je obetal malone skozi cel dopoldan. Vreme je bMo mrš^avo, pu4o in otožno, kakor so brie otožne in tužne nase misli, ki se sedaj nehote {pečajo 5 krvavOm plenom v EvTcipi. Ali popoidne pa so ^e razpodili tisti temni oblaki in sinje poni ladanje nebo se je nad nami mehko in sladko nasmejalo, kakor bi pe naflabč odlprlo srebrnim fitmnam naše pesmi, ter privabilo toliko iljudi na (koncert-, da se jih je v dvorani in Za to skupino nastopi "Soča" iz l^a Sallea pod vodstvom svoje učiteljice !ge. Mary Ban-keve ter nam prav izborno zapoje Straussovo "Ob lepi modri Donavi" z besedilom Antona Suiblja, Dolin ar j ev "Venček slovenskih narodnih pesmi" in pa Sattnerjevo "Pozimi iz šole." "Soča" je od takrat, ko sem jo tflršal zadnjič, prav lopo napredovala tv vseh ozirih. Njeno prednašanje se izipopolnuje, izgovarjava je vsa boljša in . , . . . , , , i pravilnejša, grla čistejša in vei, pred njo kw Mo med ko,v pro8tejSa. -So^." «bea skupnim ciljem. Pod vodstvom svojega učitelja Franka J. Kubine nam nato pa , prav krasna skladba, je zbor dobro izvajal in ravno ta ko tudi "Dober večer, ljubo dekle" pa "V nedeljo zjutraj vstala bom", ki jo je prired&l pevovodja sam. Upati je, da se zapoje moški pev. zbor "Fran-1 "Slovan" po številu zopet po- ce Prešeren" Zajčevo "Slavo delu", nadalje rusko narodno popevko "Večer", kateri je naredil Anton Udoyič primerno slovensko besedilo, potem Hai-drichovo "Jadransko morje" pa I>evovo "Gor čez jezero". Vse štiri ip^esmi so bile dobro zapete. Toda "Večer" se je ziboru še najbolje ol vnesel in Wm. Horvat, ki je pel bariton-ski pok) v njem, je bil naravno t sijajen. Obfijnstvo je bilo zelo radodarno s ipohvalo do njega in celotnega zbora. apne na tisto stopnjo, na ka/teri je bil še pred nedavnim. Mate-rijala za razvoj ima dosti zlasti v svojih pevkah. "Naprej" iz Milvvaukeeja ga je pa naravnost pihnil to pot. Ta zibor je bil pred »par leti manjši po številu svojih pevskih moči in šibkejši (po kakovosti svojega petja. V VOlari-čevi "Ljudmili" je dokazal, da je kos tudi tako teAkim skladbam. Solista J. Ash in Marie Samurrig sta ibila prav dobra in dvospev, ki Ma ga odlpeli Ma- 0 razpravi v klubu št. 1 J. S. Z. Chicago. — Delegata kluba št. 1 JSZ bosta na bodočem zboru 4. julija v Clevelandu Filip Godina in Kristina Turpin. Na seji smo razpravljali tudi o pripravah za piknik v korist Proletarca, ki bo v nedeljo 30. junija pri Keglu v Willow Sprirtgsu. To bo piknik starih čacov in prirejen tako, da se bomo vsi dobro zabavali. Ko je bil dnevni red končan, je sJedila razprava o problemih našega gibanja z ozirom na bodoči zbor JSZ. Referenti so bili FVamk Alesh, Ant. Garden in JoSko Oven, za njimi pa «o se oglasili k ipredmetu razni drugi navzoči. Značilno je, da je bil pretežni del razprave o sedanji situaciji z ozirom na vojno in na njene posledice, ki jih že ima, ali jih bo še imeti a na razmere in razvoj te dežele. Nihče izmed teh, ki so govorili, se ni udajal iluzijam, ali se o-^reval za kake resolucije, v katerih bi bile zgolj fraze, pač pa so motrili 'položaj realistično. In to v tako napetih razmerah in v ozračju, napolnjenem s histerijo, ni lahko. Udeležba na seji je bila precej boljša nego običajno. — Poročevalec. UAW (CIO) močna unija Unija United Automobile Workers (CIO) ima nad 271,-000 članov, ki članarino redno plačujejo. Nekaj povsem novega in pai- rie Sam mig in A. Puncer, mi je jet.no presenetljivega je bil na- bil tudi všeč. Mihelčičev "Ven- stop slovenske ipevske sikupine ček narodnih pesmi" in Parmo- iz naraščaja Slovenske narid- va 'Cvetočih deklic praa bela", ne podporne jednote v Milvvau- v kaAeri je pela solo Marie Sa- keeju, ki se zbira k pevskim va- monig, sta šla iprav hz čistih grl in ubrano med nas. Mo&ki kvartet — imena teh štirih pevcev mi žal miso znana — je nam malčkov obojega zapel eno angleško in pa Hajd-je ipod vodstvom j richovo ' slovensko "Pod oknom Pel je ubramo. Glasovi so se prav lepo skladali in »li-vali v mehko harmonijo. Toda zdelo se mi je, da je bilo premalo iziraziltosti v njih. 6e se odpraivi ta nedostatek, bo kvartet prihodnjič vse boljAi, kakor pa je bil to pot. Petje je vodil jam pod imenom "SNPJ Junior All Star Chorus" in ima Štefana Jursrka za učitelja. Ta skupina naših spcila nam svojega učitelja ob spre ml je-vanju na klavir iprav srč.kano in dobro zapela najprej angleško "On Wisroi»*in,\ potem pa slovenski "Otok bktfki" in "Dekle v vrtu zelenem stoji". In ker ni hotelo bfti ploskanja ko-ga ni hotelo, je moml l gibanja o "novi" Evropi v slučaju nacijske zmage (Nadaljevanje s 1. strani.) "Nova Evropa*' Sedaj, ko sta se Hitlerju uprli, je njima .brez ovinkov priznal, da merata z zemljevida. Kajti on hoče novo, "zrevoluci-onazirano" Evropo. On zahteva svet, na katerem bo pluto-kracijo nadomestil nacizem. In njegov glavni Stan naj bo Berlin. Osvojil si je že precej dežel s silo, druge pa ipriltezuje nase z ekonomsko in diplomatično spretnostjo. Aiko se bo vojna nadaljevala z zmagami njemu v korist, bo Evropa res portafla "ena država". Ampak to bo Evropa podjarmljenih narodov in vladal jo bo Berlin. Demokracije ne bo v nji, ne liberalizma, ne človekoljubja, pač pa bo po nji vnalovel teror. Vse, kar bo svobodnemu človeku ljubo in drago, bo iztreb-lieno. Nastal bo no V, toda skrajno moderniziran, tehnično opremljen "temni srednji vok", toda vendarle talko nazadnjaški in brutalen za ljudi, kakor oni iz nekdanjih dni, ki se ga z grooo spominjamo. Sedanji bo stlnejfti in boTba proti njemu težja kakor iproti za km j en i stari temi. članstvo HBZ bo meseca julija in av/u ta gla> o\ak> o iniciativnem predlogu lanske konvencije. ki d:/lo?a ustanovitev hrvatske, vseučili*čne atoJice v PiV.i burghu in v ta namen lc ust nun ta na mesec ud Člana. Za to akcija je konvencijo pridobil profesor Preveden in jo navdušeno priporoča članstvu v sprejem. On smatra, da bi ustanovitev hrvatske u^eučOlidč-ne stolioe ali katedre seznanila angleiiko govoreči svet s hrvatsko zgodovino, književnoet-jo in kulturo, Američane ipa se posebno tudi z delovanjem izseljenih Hrvatov in njihovih zask^ah na tem 'kontinentu. Da-li bodo za iniciativo tudi člani, bo pokazal izkl glasovanja. Zanimanja zanjo ni že u-t»tvaril in marsikak član je proti povišanju asesmenta. Na-i protuje tudi 44R. G.", ki pravi, da bi ustanovitev take stoike na ma1 c pomembnem vseučilišču, kakor je Duquesne Uni-versity hrvatskemu narodu nič ne koristila, pač pa izbranim posameznikom. F. Borič in drugi člani štaba "Radničkog Glasnika" kličejo teden za tednom v boj proti •'imperialMJč.kom ratu'\ ki ga vodita Anglija in Francija. Molči pa o Hitlerjevem imperializmu, ikajti komunisti po rovi liniji niso več "antifaši-5ti". Ako Hitler v svoji imperialistični vojni zmaga, je zelo možno, da bo kominterna, oziroma Rusija nekoč svojo "novo linijo" drago rplačala. Na primer, prepustiti mu bo morala bogato Ukrajino, -žitnico Sovjetske Unije, če bo nadaljeval po svojem načrtu. Hitler ima med ameržskimi Slovenci več oboževalcev kot si VAo miali. "Le nai uniči Poljake ! Saj niso nič prida! Kar naj razbije Anglioo, ki ni bila še nikdar nič vredna! Potrebno je, da male dežele izginejo! Take in stične vzJdike čujete med r.ašimi rojaki dan za dnem. Človek bi jim privoščil, da se jih bi poslalo nekaj časa v tretji rajh, da bi s Poljaki, Cehi, Židi in Nemci vred uživali Hitlerjeve dobrote, namesto mesa in masla. % * >1 £ »r» • i Jr ' Anglija in Francija stfa popuščali Hittlerju na vseh koncih in krajih, dočim sta od nemške republike, predno je bila strmoglavi jena, zahtevali točno izpolnjevanje versaillske pogodbe. To zmoto sedaj silno drago plačujeti. > Revija Look piisej da stane aineriSko vlado (povprečno 15 tisoč dolarjev za vsakega vojnega letalca, predno ga izve- žba. Nedvomno jih Nemčija vzgaja velikOfCenejse. In če res dobimo 50,000 vojnih letal, bo trciba zanje pol milijona izvež- L» a nt ga moštva. To bo še stroškov! Slovenrki politiki v Cleve- larvJu in dkolici so se pri zadnjih volitvah sfabo postavili. Niti eden ni prodrl za ?porri-jem viko»ičnih volitvah. Hrvat VVilliam Boyd (Boič) je ponovno dobil nominacijo za državnega senatorja. To (pozicijo že ima in izgleda, da bo spet izvoljen. Nominacijo je "skoro" dcfhila gdč. Modiceva. Oziroma mnogo gtlasov. Ako bi na agitaciji pela, kakor novi milvvauški župan, morda bi bila numini-rana in v jeserti izvoljena, mi pa Se bi postavljali: '"Prva Slovenka izvoljena v zakonodajo !" Vatro GriH, ki je tudi kandidiral v legisdaturo, spet ni imel sreče. Niti ne kandidat za šerifa Novak, ki je na demokratski listi po številu glasov na tretjem mestu, in kandidat za kongresnika Kennick, ki je dobil le 2,650 glasov. "Enakopravnost" je pisala o njemu, da je stoppoceotni si mpatičar nemških nacijev. Vsi tisti *dovensče bi bilo, aiko se bi naša društva raj-še pridružila Prosvetni matici ter delovala za omiko članstva, da ne bi nasedlo frazam poli-tifcnov kakor je omenjeni in hrupno piotskalo ter pritrjevalo. Kajti neuki narod ne ve, da s takim početjem pljuje v la- ni: suša, slaibe letine, peščeni viharji in »podobne "šilu-žje". Veselje se mi je spremenilo stno skledo. Louis Ambrosich. CHAS. A. LINDBERGH V POLITIKI Odpustimo jim, saj ne vedo koj delajo.. Milwaukee, Wis.—Napil sem st\ šel na iz prehod in se izgubil. Zašel sem v dvorano Jef-fervon in se zavedel iz sna med znanci in prijatelji ha domači zabavi društva št. 7 JPZS. Postal sem vesel in se zabaval z rjiml, dokler ni na govorniAflci oder stopil naš novi sodnik S. To je oni. ki je nam proti naši volji podaril mr. Heil-a in ki je pri zadnjih volitvah .porazil delavskega kandidata Fonsa. Serviral nam je kratek pur-garakl govor, češ, da se je pri-*el zahvaliti za glasove, ki jih je dobil pri zadnjih občinskih volitvah. To se mu »plača, kajti zagotovil si je med "ne*tran-karji" odlično in tudi drugače dobro pozicijo za nadaljntti pet let. Dalje je nam »povedal, da ono airan morja vlada sovraštvo in vojna med narodi, mi pa bodimo hvaležni, ker smo pri mi«i, ki je obložena z ameriškimi do brotaml. Kdor pa tu nI zadovoljen, naj vzame kučmo in odide nazaj od kjer je prišel. Nastal je velik aiplavz. Jaz pa sem se spomnit na 12 mili jonsko armado brezposelnih, ki strada celo kruha, ne samo a O Chas. A. Lfndibergfou je pred 13. leti le malo kdo vedel. Listi so začeli pisati o njemu, ko se je pripravljal za polet v Pariz in ga označevali z "leteči bedak". Toda ko se mu je polet posrečil, je ipostal "najslovi-tejši letalec ha svetu".. Ko se je vmU iz Francije je bil v Nevv Yorku in drugih a-mer&kih mestih Mprejet kakor noben zmagovalec bolj sijajno. Ponujali so mu službe, mu plačevali v stotalkih za vsako besedo, ki jo je napisal za v tisk, vabili so ga v direktorije aero-planskih in drugih družb, v o-glaševalne družbe itd. Postal je mahoma ne samo slaven nego tudi »bogat. Ko se je oženil s hčerjo multimiltjonarja Mor-rovva, se je njcigova imovina še bo^j pomnožila. Tu in tam gre tudi v poflitiko. V nji je konservativec, dočim je bil njegov »pokojni oče, kongres nik Lindfbergh iz Minneso-te, radikalec. Od kar je izvršil omenjeni polet, se peča mladi Lindbergh največ z letalstvom in še več pa "privatizira", kakor označujejo premožne ljudi, ki ne delajo, v starem kraju. V letal-*4 vu je f»matran za vešcaka. Ko je živel v Angliji, se je gibal med visoko družbo. V času, ko se je Anglija tajno že pogajala za zvezo iz Rusijo proti Nemčiji, je Lindbergh v ožjem krožku angleške gotipode (cliven-don set) izjavil, da bo zveaa Anglije z Rusijo pogubna kupčija, češ. da je letalstvo Sovjetske Unije slabo, dočim je nemško v tehniki in izvežbanosti prvovrstno in najmogočnejše na svetu. Lindlbergh je bil namreč pred tem v R uniji, kjer je bil gost sovjetske vlade. Za tisto njegovo pojasnilo o sovjetski vojni floti in armadi in njegovo podcenjevanje so mu v Moskvi silno zamerili in vse* komunistično časopisje ga je naipadalo radi tega. Gost bi pač ne smel govoriti slabo o svojih gostiteljih! Bil je tudi v Nemčiji, kjer ga je Hitler odlikoval. O njemu je Lindbergh govoril pohvalno prej in pozneje. Pirtpisuje mu velike zmožnosti in četudi tega ni javno priznal, se zdi, da je Lindberghu nacijski režim in sistem dokaj všeč. * V .politiko je pobegel rfpet nedavno, ko je govoril v radiu a-meriški publiki in jo svaril pred vstopom v vojno. Dejal je, da se naj brigamo za svojo varnost, ne za varnost drug»ih deželi. Je za oborožitev te dežele, da bo pripravljena, če bi jo kdaj kdo napadel, a »zdaj ji ne preti od nikogar nevarnost, je poudarjal. Angleški propagandni pra-vjjo, da je govoril v imteresu itlerja, kajti njegova Nemčija nikakor ne želi, dA bi ta de- žela zaveznikom pomagala. Tudi komunistična preipaganda je sedaj proti vsaki upom oči, dočim jo je Lansko pomlad še zagovarjala. Tako so Lindbergh in komunisti lahko spet prijatelji. Tudi na milijone drugih ljudi, ki so proti vstopu Zed. držav v vojno, je naredil Lindbergh dober viis, kajti njegova izvajanja so se jim zdela jako logična. Vprašanje je, če so b;ia tudi iskrena, ali res le v moralno oporo nacijem. IZ KANSASA Tako, pa so ^ipet pomladanski dnevi v deželi. Ampak pri nas ne bodo dol&o trajali. Cez par tednov ie lahko pričakujemo sto ali več stopinj vročine. Sploh imamo zelo ekstremno vreme; parkrat v maju smo imeli že nad 90 stopinj vročine, med tem ko je drugokrat malo manjkalo, da ni slana pobelila vrtove. 0 0 0 S pomladjo je prišla tudi sezona piknikov. Soc. klub v Ar-mi, ki je edina socialistična organizirana Skupina v okraju Crawford, ima v načrtu piknik za v nedeljo 9. junija na Strle-tovi farmi v kamp 50. o o o Zadnjo večjo 'priredbo v dvorani smo imeli 12. maja v Mineralu, ko je društvo 19 SNPJ praznovalo 35-letnico. Ob taki priliki se človek snide s prijatelji in znanci, ki jih je res vesel. Ker sem prošlo zimo Čul, da je "kolega zastopnik" Ma-rolt resno bolan, sem se že bal, da bom moral prevzeti v oskrbo še njegov teritorij. Prijetno sem bil torej iznenaden. ko mi je iz gnječe pomolil roko nad 70-letni Proletarčev zastopnik, meneč: 44Za enkrat me je še hudič pustili; sicer'pa itak ve, da bo prej ali slej že dobil svoje." Maroltu želimo, da bi "ta hudi" še dolgo čakal in ko pride konec, da bo Marolt prepeval in na harpo brenkal saj kje pod Petrovimi stopnicami. 0 0 0 fce prihajajo na dan prvi podatki o številu prebivalstva v posameznih okrajih. NaAi kan-saMci patriote se boje, da bo posledica &etja, da Kansas zaradi nazadovanja prebivalstva spet izgubi enel/a kongresnika, kot se je zgodilo po štetju leta 1930. Ravnoikar objavljene šte- Poiastna .Hitlerjeva malina se pomfče kar naprej. Pa ni čudno. Načelni »o j> mazali in pilili sedem let, med tem ko ho zavezniki »prišli do spoznanja le pred par leti, da »e bo tn*. ba reiuio f (prijet i iž njo. 0 0*. 61anek v "Prosveti" št. 97, ki ga je spisal Etbin Krislajn pod naslovom <4Ta nesre, na resolucija", je vredna, da se s premislekom prečita dvakrat. Argumenti, ki jih navaja v članku, so nepobitni. A. Shular. ■ * • 4 ' ' Ir? > tih ° Nace Žlemberger piše Piney Fork, O. — Letošnji Maji-ki Glas izdan k 35-letnici Proletarca, je izredno zanimiv. Tosebno članki in zgodovinski spisi o našem pokretu, klubih iu naselbinah. Samo prepoteni je. Cena taki reviji bi morala biti vsaj SOc. Z veseljem sem čital zgodovinski opis k 30-letnici kluba št. 27 v Cievelandu, ki ga je priredil Avgust Komar. Upam, da mi ne bo zameril, ako pripomnim, da ni bil tisti dr. Kari Liebknecht v Ameriki na govorniški turi, pai ipa oče njegov. Ta dr. Liebknecht je bil <> e Roze Luxemburg. Umrl je kmalu po pričetku prejšnje svetovne vojne. Starega sem slišal govoriti še v Avstriji. Sin se je po vojni proslavil v revoluciji ekstremistov in skusal posnemati Spartake, oziroma upor sužnjev v Rimu, Ako bi bii njegov oče še Živ, bi mu gotovo odsvetoval nepremišljene poskuse. o o o Na majskem slavju v Bridgeport u sem se seznanil s precejšnjim Številom članov in Članic soc. Zarje. Osebno sem poznal le s. Johna Krebla, Poljšakove in Milana Medveška. Vabili so rne, naj pridem v času prihodnjega zbora v Cleveland, a sem jim odvrnil, da nisem več za v veliko mesto. Lahko (bi se mi pripetila kaka katasftTofa, pa bi rekli doma, prav mu je, čemu pa se je tako star podajal v nevarno*! Zato mi nai oproste, ker me ne bo. Bil sem prej na vseh zborih, razen na drugem. Ko bi vsaj dobro videl in slišal, bi se zbora 3e udeležil, a za takega kot sem je boljše, da ostanem doma. — Nace Žlemberger. , """"T""!™" , i > # \ Piknik JSZ v Kansosu V nedeljo 9. junija priredi klub št. 21 JSZ. čigar sede*, je na Armi, piknik na Str letov i farmi v Camp 50. Ta klub je edina socialistična organizacija v okraju Crawford. Pričakovati je obile udeležbe. PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI ; PODPORNI POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. dc 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. NE ČAKAJTE, I da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času i h stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. ! NAROČITE SI DNEVNIK : "PROSVETil NARODNI JEDNOTI •• < > Slono ui pol colo lota loto $6.00, $3.00 U*tanavljajto nova drufttva Deset članov(ic) je treba ta novo druitvo. Naslov aa liat in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. .....................................I............»t ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. : 183« N. HAI^TED STREET, CHICAGO, ILL. I Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PR! NAS MlIlIMfcllMMiHlMil^^ SVET JE NERVOZEN... ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje in konec.) Pod kritični m i raizpravami o M>cializmu naod emo tudi nova imena. Nekateri so bili "simpa-tičarji" |>« so se približa val i ideji, dokler jih ni popolnoma osvojila. Toda ta ali oni ima pomisleke glede taktike In drugih vprašanj, pa jih izraža. Drugo so dogodtki po svetu "u-darili po glavi" in jim prižgali novo luč. Ru^ka revolucija je bila v tem oziru zelo plodov7ka in zlasti njena romantična stran je zvabila velike množice ua plan, ki jim je bila dotdej po polinoma tuja, ali ipa so jo sovražili. Večini je prišlo to nenadoma kakor nepričakovana hipnoza pa so se ji vdali, ne da bi se bili poglobili. Drugim se je zdelo to kot izipolnitev njiho-\ih nad in so s/prejeli dejstvo kot prehod v novi svet. Nekateri so se razočarali, drugi »o opravičevali manjše kl večje in tudi zelo velike pomanjkljivosti s silo razmer. Tretji so stopili in potem so korakali dalje, da bi se ozirali na levo ali 11 na desno, ne da bi vpraševali, kam in kod, 'kajti vodila jih je vera. Med temi ni b*to "revizio-nistov" in najmanjši dvom so smatrali za smrten gTeh. Postali ao ipravovemiki. Oni, ki so si ohranili kritično lastnost, se oglašajo z drugimi in debatirajo in polemizirajo ln to je dobiček, tudi če se čita-telj ne strinja z njimi in najde v njihovih izvajanjih vsakovrstne naipake. Zakaj vse, kar oživlja mišljenje, je koristno in pomaga spoznanjujl Bilo bi pa napačno, misliti, da je le ruska revolucija obudila v resnici veliko zanimanje za sociatizem. Krize kapitalizma imajo za to enako veliko, ali ipa morda Še večjo zaslugo. Politična moč socializma je v Zedjnjenih državah majhna, manjša kot je včasih bila. Delavska razredna zavest je le 'K/radiena. Ameriška federacija dela je dolga leta gojila cehovsko* m idil jen je in odvračala delavstvo od samostojnega političnega udejstvovanja. Kongres industrial ne organizacije je sicer na strokovnem polju u-stvaanH nekoliko več solidarnosti, toda to še ni razredna zavest, ki se udeustvuje na političnem polju. Kar je politične organizacije, je razcepljena in ne pride do veljave. Tiidi intelektualnega dela že dolgo ni bilo toliko kot se ga sedaj opaža, tudi če se izraža največ v sporih in prepirih. Te duševne nastope je pa večinoma izzvala slutnja, v nekaterih slučajih pa jiusno spoznanje težke bolezni kapitalističnega sistema. To se ne opatža ie v Ameriki, temveč po vsem svetu, 'kjer morejo "novotarji" priti do besede. "Sedanja vojna pomeni konec starega reda'* — ta vzklik 'Klmeva v Amglfjl. v Franciji, ia Kitajskem; izgnanci iz Nemčije, Avstrije, Italije govore enako, čehti v Parizu in Londonu se jim ipridriižujejo. Kapitalistično časopisje seveda ne priznava tega. V mogočnih plu-tokratičnih listih ne najdete l>esedice o bolezni kapitalizma. IJj)treba novih državnih formacij se pač (priznava, toda učenim pkmarjem se ne sanja, da ao ipoliltične oblike zgrajene na podlagi gospodarstva in da zahteva preureditev državnih sestav tudi »preosnovo ekonomije. "Krivovereev", ki spoznavajo to, je pa vedno več in beseda o "kakršni koli obliki kolektivizma" postaja vsak dan glasnejša. "Kakršna koli oblika kolektivizma" je vsekakor na obzorju. Večina gospodarstva po v?em svetu je danes na vojni podlagi. Vsi nevtralci so dobavitelji Nemčije, Anglije, Francije, Japonske, Kitajske; vse nevtralne dežele se tudi same pripravljajo za eventualno o-brarobo, ker nobena ni varna, da ne bo jutri napadena. Kadar ho vojna končana, bo gospodarski kaos neizogiben. Prehod iz vojnega v mirovno gospodarstvo postavi že sedaj desorganizirani kapitalizem pred naloge, ki jim nikakor ne l>o kos. Tedaj bo 44kakršna koli oblika kolektivizma" edini izhod. Ampaik deda vat vo se ne more zadovoljiti s kakršno koli obliko, zlasti z nobeno, ki bi ugajala nazadnjakom. Skoraj dvajset let je imelo priliko, opazovati sadove raznih takih oblik, ki so zasužnjile proletariat bolj kot vsaka čisto kapitalistična oblika. Zgodovina totalitarnih držav vseh teh let je šola. v kateri se je delavstvo lahko naučilo, da so oblike včasih iprav ta(k» važne kakor njih vsebina. Tudi če bi bili ti sistemi rešili vprašanje zaposleno sti, niso dalli ljudstvu tega, kar mu je za življenje in razvoj neizogibno potrebno. Tudi sužnji so imeli kruh in streho nad glavo, toda niti pogača ni izpre-inenrla sužnosti. in kolektivizmi, ki 00 nastali v totalitarnih deželah, so ustanovili sužnost dvajsetega stoletja, ki ne zaostaja za okruffcnoftfjo najtemnejših dob zgodovine. Kolektivizem, ki prinese ljudstvu resnično korist, ne sme biti dikta&oraki, ampak ljudski ; socializem ne pride od zgoraj, ampak mora priti od spodaj. Nauk socializma, ki smo sc ga učili, pravi, da morajo delovna sredstva priti v roke ljud-stva. Ta nauk veflja še dames, po izikušnjah dveh desetletij velja še bolj kot prej. Ne v roke kakšnega diktaltorja, ne v roke katere koli vlade, ampak v roke 1'judritva, ki mora seveda biti organizara-no zia to nalogo. V roke vsega ljudstva, iz katerega ne bo nihče iziltočen. DeCovna sredstva naj služijo ljudstvu na naboljši mogoči način, da se dogfž« Čim večje blagos/tanje vneh. Upravljajo naj tisti, ki so najbolj ripoeobni, pod kontrolo ljudstva. Kadar izginejo razredi, ni nobenega razloga, da bi bil kdo izobčen ali za»posrta/v-tjen zaradi svooih ritarSev, zaradi prejšnje službe ali zato, ker bi se kdo rad maščeval nad njim. Družba, ki se porodi v terorizmu, kazinu je najbolj samo sebe in hote ali nehote ustvarja razrede, ki jih je hotela odpraviti. Totalitarne države monoipo-lizirajo Jpospodairstivo in si s tem ustvarjajo železno moč nad svojimi podaniki, obenem pa |K>rajajo novo birokracijo, boJj okostenelo od sedanjih oficijo-zusov. Sociatlizem hoJe ločiti gospodarjevo od države ih ga organizirati brez njene kontrole, tako da ostane z gospodarstvom tudi moč v rokah ljudstva. To je demokracija, ki pride šele v socializmu do resnične veljave. V tej demokraciji bo svoboda, ki ni nič manj važna od kruha, ki pa je v totalitarnih "kolektivizmih" popolnoma uničena. Ampak če naj se ta oblika kolektivizma uresniči, jo morajo ustvariti tisti, ki jo najbolj potrebujejo, zgraditi jo morajo od spodaj, da ne bo zgoraj nobenih diktatorjev in tiaanov, ne pot&tičmih, ne gospodarskih. To je cilj, ki je nepremičen. O sredstvih za dosego, o najboljših potih, o najprimernejši taktiki se teoretiki lahko prepirajo in*Če bi le znali ostati človeško ulj ud ni, bi lahko rekli: čim več polemizirajo, tem bolje ho. čital!! bomo, tehtaAi bomo, preudarjali bomo in izbrali bomo, kar spoznamo za najboljše. Ampak resnico si moramo vtepsti v glavo, da je za dosego cilja neizoigibno potrebna moč, ki je v edinstvu. Dokler delavstvo tega ne doseže, lahko sanja o novem svetu, ampak uredili g« bodo drugi, tako kakor bo njim^prav. Edinstvo ne pomeni modeliranja vseh glav ipo enem kopitu, ampak skupno deSo za skupen cilj. Kar nas je danes živih, še nismo preživeli tako resne dobe kot je sedanja. Delavstvo Že ni imelo talke prilike, da se uveljavi kot jo bo imelo, kadar bo sedanja vojna končana, če bo •pripravljeno. uredi nov svet, ki postane kras za njegove potomce; če zamudi to priliko, ga bodo urejevadi drugi po svoji volji in sebi v korist, kar pa n-.' bo — kot kože fašizem — ljudstvu v prid. In ne (pozabite, da potrebujete za borj orožja. Oitganizacija je eno, glejte, da postane močna; znanje je drugo, ne manj važno in vaše časopisje je najboljši razšrrjevalec vednosti, brez katere ne bi znali rabiti nobenega orožja. Ve« svet sluti izpremembo. Od vas je največ odvisno, kakšna bo. c- I i i PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 1 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina la Zdraftana driat« (Imii CHicafa) In Kanado $6.00 na letot $3.00 sa pol Ulai $110 um tmiri lata; mm Cklcafa ia Clear« $7.50 sa celo lato t $3.7S aa pol Utaj mm laoaaatat™ $6.00. Naslov tO list in tajništvo je: ^ 2057 Ko. lasndal« Avenu* g S Chienifo. Illinois ^ Komunisti v boju 20 kontrolo minnesotske F.-L. P. The Minnesota Leader, glasilo minnesotske Farmer-Labor Association, katera vodi farni arsko-del a vt?ko stranko, poroča, da se odgnani in poraženi komunisti hočejo vrniti vanjo pod novimi gesli napredka in volje ljudstva. Ker omenjena-asociacija zabran j uje pristašem takih srtrank, ki verujejo v diktatorsko obliko vlade, v svoje vrste, si komunisti (pomagajo z demokratičnimi označbami in z utajevanjem včlanje-nja v svoji stranki. Omenjeni list svari farmarje in delavce v Minnesoti, da se naj ne puste prevarati in naj nikar ne pošljejo na prihodnjo konvencijo, ki bo 21. junija, komunistov, kajti -njim ni za naprededc far-mardce-delavske stranke, pač pa za kontrolo in službe. I tlet k Skaviču Willow Sprinft, tli. — V nedeljo 2. junija bosta John in Pavla Skavich slovesno otvori-la svoj pikniki vrt in gostilno, ki jo je prej lastoval rojak John Ste&inar. Imenuje se Red Gate Inn. Nahaja se na 47th St. fn Archer Rd.. dve milji od VViMou Springsa proti Lemon tu in Jolietu. Udeležencem se obeta mnogo zabave. (Glej oglas v tej Številki.) RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Seja kluba Navi,večine, Ta rojak ni sftf'iaJ(c4, toda (priznati se nm mora, da je sto-1 ril mppgo dobrega, četudi ima tudi napake, ki jih sam rad pri-1 SrflA. Ko smo pred par leti irpeli volilno kampanjo za zboljšanje starostne pokojnine, ata ta ] rojak in Čeh Frank Ledvinka i obdržavala vhode dan za dnem v prid te atkcije. In to ne le €n2-ga, nego po dva, tri govore na dan. Bila »ta ena izmed najaktivnejših v prid (pokojninske predloge in naš okraj je p> njuni zat-lugi dal zanjo veliko večino. In ko je bil Bigeilovv načrt lani spet predhcižen, je bil on tu edini javni uradnik, ki se je na shodih potegoval zanj. EV ipolitiki je smaltran za demokrata in po veri za katoličana. A če človek dela za ljudske interese, bi mu to bilo treba priznati. To omenjam ne njemu v hvalo, ampak da zabeležim njegovo socialno delovanje. Ako bi ne bil talk, ga ne bi porazili. Koliko so dot Učnemu tiskarju za trik plačali, nihče ne ve. Ko so o njegovem nečednem poslu izvedeli, je bil iz tiskarn',' odslovi j en. Da-li je dobil toliko podkupnine, da bo lahko žiyel brez tistega dela, ne vem. Taki slučaji le dokazujejo, koliko izobraževanja bo še treba, predno delavci spoznajo, kako se jim je ravnati v volilnih bojih. Dokler pa bo masa sledila za-slepljevalcem, bo gazila iz enega v še globo/keje blato. Joseph Snoy. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU T-T Jolwstown, Pa. Samostojno društvo Moxham ! vico' da * store' (Nadaljevanje s 1. strani) ied nekaj nacijskih agentov moralo v jetništvo tisoče nedol-žrnih nemških »priseljencev. Vojna na Kitajrkem se je I>oSleidnje tedne umaknila iz časopisja, ker je vsa pozornost javnojflti cibmjena na za|>adno fronto. Ampak vojna v Aziji traja neglede če se javnoL4 v Ameriki ali v Evropi zanima zanjo ali ne. Kitajsko armadno »;joveljstA'o trdi, da je v treh tednih padlo v bitikah v severno centralni Kitajski 50,000 ja-l>on.-kih vojakov. V Leamingtonu v Ontariu je mestni svet prepovedal rabo nemškega jezika na javnih krajih in pouik nemščine v šolah. Prepoved bo veljavna, dokler bo Kanada v vojni z Nemčijo. Nemška naselbina v omenjenem mestu je jako vel ika. • * Is Charleatona, W. Va. so poročali, da je zaupnik pie/ove kongresne komisije vprašal državnega tajnika za peticije, ki jih je krožila komunistični! stranka v VVest Virginiji za na-miniranje svojih kandidate1;. Komisija bj rada ipregladila, kdo so podpisniki, katerih je nad 8,000. Državni tajnik je obljubil peticije nemudoma poslati. Ako je Diesova komisija res vprašala zanje, je stopila izven svojega delokroga. Kajti dokler bo komunistična stranka priznana, imajo tisti, ki hočejo glasovati zajijo ali pod pisati njene peticije, ustavno pra- loga je bila £)pijonirati v ameriških vojaških zadevah. Zasledoval je tudi delovanje vplivnih nasprotnikov Runije, komunistov in tmockintov ter o njih tajno obveščal GPU v Moskvi. Takih špijonov ima Rusija mnogo, je pojiasnjeval kongrei-nikom. Dozenberg je bil obsojen zaeno z Brovvderjem in drugimi obtoženimi komuni ti wled igoljufij s potnimi li/ti. Za njegov 'bodoč dom mu je sodišče določilo zvezno ječo v Le-wisiburgu, Pa. AvatraUka vlada je prepovedala vse v Avstraliji izhajajoče komunistične liste, ki jih je bilo devet, ker »o sabotirali vojno in bili v javnosti smatra ni za ipod por n i };e nac i j«'k e propa-gande. PRIREDBE KLUBOV J. S. Z. priredi svoj običajni piknik letos 4. julua v Slovenskem domu na Moxhamu, Dru ^va tu in v bližini so predena, d»i tegi dne ne prirejajo svojih zabav, pač pa se udeleiže naše prireditve. Naklonjenost bomo vračali. Več o pripravah za naš piknik pozneje. — John Polantz. Uspeh mladine SSPZ V Clevelandu 9e je 19. maja, dan ipred otvoritvijo konvencije SSPZ, vitSil mladinski kulturni festival (krožkov SSPZ, v katerem m> naoltopiži mladi Člani iz petih držav. Spored je bil dobro predvajan in udeleženci z njim jako zadovoljni. A. 6. piše v Enakopravnosti, da je bila to najsijajnejša prireditev mladine, kar jih je še kdaj doživel slovenski Cleveland. Važna izredna seja odborov JSZ V petek 31. maja ae bo v SDC vršila izredna seja odborov JSZ in Prometne matice, ra kateri se bo razpravljalo o bodočem zboru JSZ in njegovem sporedu. Prične se ob 8. zvečer. - Ako bi kamele imele boga. imel štiri noge in grbo.—Arabski pregovor. REAKCI0NARJI ZELO SLABI ZAŠČITNIKI PATRIOTIZMA Ameriako gospodarstvo je Z angleškim in francoskim tesno povezano. Ako ba«ta Anglija in Francija »poražejM, bj> imelo to težke p dediče tifti v tej deželi. To se pozna že sedaj na amt rakih berzah. čimbolj Nemčija zmaguje, bolj se delnice nižajo v cenah. Nicbolas Dozenberg je bil nedavno spet zaslišan, pred Diesovo komisijo, kateri je pravil o deiovanju agentov in špijonov Sovjet-ke Rusije v Ztd. oržavah. Dozenberg, ki je star 57 let, je bil aktiven komunist in pja^an Član sovjetske tajne službe GPU 12 let. Njegova na- JUNIJ > ARMA, KANS. — Piknik kluba it. 21 JSZ ▼ nedeljo 9. junija. CHICAGO, ILL. — Piknik v korial Proletarca T nedeljo 30. junija aa Keglovem vrtu v Willow Springsu. STRABANE. PA. — Piknik konferenca klubov JSZ in Proivetac ma-lica sa sap. Penntjrlvanijo v nadeljo 30. junija aa Drenikovih proatorih. VVAUKEGAN, ILL—Piknik kluba it. 45 JSZ ▼ nedeljo 30. juaija aa Stanovnikovi farmi. JULIJ CLEVELAND. O. — Slavja 30-taa-niča kluba it. 27 JSZ in piknik toc. Zarje v nedeljo 7. julija na farmi federacije SNPJ. AVGUST STRABANE, PA. — Piknik kluba it. 118 JSZ v nedeljo 18. avgusta aa Drenikovih prostorih. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska pred tftava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 20. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER WAUKEGAN, ILL. — Konferenca klubov JSZ ii* drvitev Prosvetna ma. tiče v nedeljo 3. novembra v SND. CLEVEMtND. 0. Na Zahvalni dan v četrtek 21. novembra koncert soc. Zaric v SND, St. Clair Ave. CHICAGO. ILL. — Koncert Sava. v nedeljo 24. novembra v dvorani SNPJ. HIGHLAND PARK Beer Distributor STEVE PAVKOVIC, lastnik Ratvaiam SVEŽE PIVO najboljšo vrste—kakor SCHMIDTS — Sparkling Bear RHEIN-BRAU—The Aristocrat 147 VICTPR AVE. HIGHLAND PARK. Michigan Tel. Townsend 8-1778 >♦4 »4 4 #4 144 444 144 4»; BARETINCIC & SOM POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦♦♦♦4444M444 + M4MM444 I Ste naročnino na "Prolft*r- ca" ie obnovili? (Nadaljevanje s 1. strani.) poudarjal v svojem poročilu mestnemu svetu, v katerem je opisal izlet newyorških nacijev v bližnji New Jersey, kjer so praznovali Hitlerjeve zmage in se navduševali zanj do opojnosti. Enajst tisoč jih je bilo. Nato je mestni svet sprejel resolucijo, s katero apelira na new-yorškega governerja Lehmana, da naj siklfcče legislaturo k izrednemu zasedanju za sprejem potrebnih zakonov iproti "peti koloni". Komgresniik Noah M. Mason \>. llinoisa jc v svojem govoru rohnel, da je žena predsednika Roosevelta podpornica "pote kolone" in prav tako tudi delavska tajnica France* Perkins. Kongresnik Dieu potuje (po de-leli in pripoveduje na shodih, da ima peta kolona ("komunisti") fiv^ije ljudi na »»M4»M»MMM»M>MMH Palandech s Yugoslav-American Radio Broadcast every Saturday/ 3 to 4 P. M. Station WHIP, 1480 kilo-cycles. (First Station on your dial.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8930 Daily At 3724 W. 261 h Street Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4*0—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appolntments only Residanca Tal.: Crawfard 8440 If no answar — Csl Aastln 5700 KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE Cankarjeva a v Sloveniji je za leto 1940 izdala sledeče tri knjige: /, KOLEDAR* povečan jn s bogato fttehino. 2. MARSEIJEZA, spisal v s\>omin lSOAetnice francoske Velike revolucije Herman W'endel. 3. SLOVENSKI POLITIČNI pROfiLEMI. Spisal Anton Dermota. Vse te tri knjige dobite poštnine prosto za $1. Naročilu pošljite na naslov: Proletarec 2301 So. Lowndale Avenue CHICAGO, ILL Yugo*lav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF V ugosla v Federation S. P. PROLETAREC KDUCATION ORGANIZATION CO OPKRATIVE COM II ON W K ALT H NO. 1707. Pubti»ke«l W««kly at 2301 Sa. L«w«uUU Ava, CHICAGO, ILL., May 29 1940. VOL. XXXV. Of Primary Importance Jus! what the situation will be in Europe, and ccnsequently in thir ccuntry. by July of this summer, if the map of that sec-ticn cf thc earth ccntinues to change at the present pace, no one can eay. The speed with which opinion forms and changes, ar d resclutions drawn today are rendered useless tomorrow, vvas apparent at the Socialist party convention in Washington. Bit ter criticism has already been eapresred againat the vvar rescli lion adopted in Washington. Undoubtedly much dif-fc renče of opinion prevails on the iesue. But despite the fact that there will be difference, that one group will oppose the resc'ution vvhile another will defend the party's position, one thingr stands out plainly, and that is that we should under no liicumstance« commit the stupid blunder of driving the oppos-ing greups into fratricidal strife. If we vvill keep m mind. as the mest important issue, building of our Federation, keeping to-gethet the progressive element among the Jugoslavs in America, rather than spending our energy grappling vrith one an-olhct ever the vvar resolution, our efforts wi!l not be futile. Internat struggie. vvith the chain of destruetive influences follovving in its wake, at once puts us in a precarious position in face of the reactionary forces, vvho at the same time, are wish-ing it upon us. lnvariably personal hatreds develope over such issues, members become disgusted, inaetive, and conaequently are easily dravvn into the campa of other partiea. Theae are conditions vve must guard against. Let's not foolishly make our differences the occasion for hatred and destruetion among comrades. Lefs not advertise to the public our intolerance. That. in a number of foreign countries, is known by an onimous name. It is of tremendous importance in this campaign year, in this vvar year, perhaps of greater importance than ever, that vve keep our forces intact, and even draw opposing groups together again for the momentous work that lies ahead. Our Convention will be used to best advantage if vve de-vote attention primarily to organizing the progressive labor and Socialist element among Jugoslavs in America instead of letting it drift as it has been doing all to extens*vely in recent times. RANDOLPH OF AFL ZONARICH OF CIO HEAD SOCIALIST PARTY UNION GROUP CHICAGO. — A. Philip Randok»h, inteinational president of tho Broth* crhood of Sleeping Car Porters of the AFL. ariou to pay for admission. A good four-piece orchestr* has been se-cured, and vvith fair vveather and last year'« grand success as a griterion, I dare say this vvUl again be the out-standing picnic among our people m the Chicago environs this mimmer. J. D. tfai nosoHM0T^ Uit0 SV A UMIOM MAS. JS MfAKS THAT A MlOOUCt MAS ftlUl tiTHf S MAM, SHlPf>|0,oa HANtMtO •V SCASt, ANO SH0VH.t NOT St MOVIO. i n.to tMMM J '»tO* HtU t toimnu CM irst Strike Bincfits OCCOgRED in tnt pmiia-OIIPMIA StRlKt Of TMt PMiMTtas in i78s vjmm TMt V srauca. fon a minimum wa6t os #6 a toflou BtNtFlT WHU* -VW(mh tat i A So« HOVINKMT eimfin -WMN tovavv SAf» • StAAM« SM I SELLING MORE THAN GOODS Aflditional Dele golen To JSF Convention CHICAGO.—During the p**L *eek ae have received notificatlon of eleetion of thc follovving additional delegates to the XII Regular Convention of the JSF and its Educational Bureau: Philip Godina and Kristina Turpin, from Branch No. 1 JSF, Chica?o; Ja-| cob Mesec, from Branch No. 45, Waukegan; Lonvrence Selak, from branch No. 228, Punvzlova, W. Va.; Joseph Snoy, from Branch No. 11, Bridgeport, Ohio. Pelegaten from affiliates of the JSF Educational Bureau: Erazem Gorshe, from lodge No. 5 SNPJ, Cleveland, Ivan Jontei, from lodge 53 SNPJ. Cleveland; Rudolf Potočnik, from lodge No. 121 SNPJ, Detroit; liobert Roblek, , from the dramatic club "Zora", Pueblo, Colo. and The-resa Gorjanc, from Branch No. 1, Progressive Slovenes, Cleveland. $$ Herald Foremont Englinh-Slovene Puhlimi ion of llie Day 96 illustrated pages of short stories. poems, and articles of general interest treating of Slovenes and their activities throughout the past 35 yesr». For the unbelievable priče of twenty-five cents, a bigger publication than you can buy anywhere on the news stands. Get a copy or more and seli them to your friends. Order from: PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Ave. Chicaf«| III. S. S. P. Z. (lonvrntion CLEVELAND.—^aced vvith over-vvhelming sentiment in favor of merging. ah expre«w»d by ita general membership, and the asaembled d«*le-cates. 29 out of the total of 50 present having been *pecifically in-structed by their loclges to vote for the merger as againat 7 oppoaed, the Tenth Rogulai Convention of the Slovene. f^-ogressive Benefit Society meeting in Clevelnnd, Ohio, laycd the troublesome merger issue in the lap of n committee of five, composed of the follovving: Frank Pucel, Anton Zaitz, Rudokph Lia h, Mirko Kuhel, and Arvdrevv Ginam, all but one of vvhom are members of the SSPZ Sup-icme Board. VVithin a p«»riod of three months this committee h emqx>wered to draw up a mergurg plan and present it to the SNPJ and JSKJ, tvvo fraternal organizations vritih vvhich merging is heinu considere«!. If both these organ-izatons accept the plan the choice betvveen the two vrill then be made by the general SSPfc membership in a referendum vote. If onily one out of thc tvvo accepta, the merger vrill be affected vvith that particular organ-iration, an I if neither, the isowell and Jack Session*. Those w*o are interested »n petition drive vrork, campaign setivities arvd public apesk-ing, are utu*d to attend. NEW LEADER" SAYS, OF OUR MAY HERALD CHICAGO.—The May 18 issue of the Nevr Leader, under thc heading "Yugoalnv Socialiats Isaue lOO-Parjc Magazine" carried the follovving notice about our 1940 enlarged .May Day annual publication, The May Herald: "Louis Adamič, the well-known author and Nevv leader contributor, b author of one of the leaiding English articles in the lOO^page mast* zine, The Miay Herald,' pirblished hy the Yugoalav Socialist Federation,to cnmmemorste the 35th anniversary of 'Proletarec/ thc Fefleration's v\eekly newspa»per. Author Adamič v.rites of his nevv project of publish-ing a serics of books, to be known as 'Nation of Nations.' "Frank Zaitz, Proletarec's editor for tvvo decades, vvritea about the early history of the Slovene Socialist movement, Joseph Drasler, younig as-sistsnt editor, deacribes the struggles of the Jugoslav Socialist press. "A number of strikina cartoons and poems are found in the Socialist magftzine." In the Co-operative movement, vve are selling more than goods and serv-kes. Our co-operative* are more than vendors of gasoline, oil, coffee, aiul services in marketing farm produets. They are th#» foundation of the cooperative system vve are building— a system that vvill stop exploitation and at the same time preserve freedom. We vvant our goods to be itood, of course. We vvant our services to be good. But as goods and services alone, *hat vve h^tv to offer is no better than the b«'«- other busines. es. Just a* far as co-operation is ex-tended. it become* a pacemaker and regulator. To break the povver of monopoly and chcckmatc the profit-piling that csukci« disparity. unem-ployment, and depressions. we mutt carry co-operation far enough to leaven the vvhole economic system. When vve seli thi« idea of co-o<>eni-tk»n, are get more th:in just patrons and customers. We get activr and zealous partk-ipnnts. whc» not only stick themselves, but preach the cooperative fONpel to others. Selling thr co-operative idea is the cffectlve way, therefore, to seli co-operative goods and Services. More than that, i it is the only way to build the Cooperative movement. —Neb ruska Union Farmer. 500 SCIENTISTS CALL . WAH A FUTILE WASTE NEW VORK. — "The futility of vvar i* especially clear to scientists, t for vvar, ms a met hod of solving human prvblems is out of harmony vrith the rstional špirit and objektive methods of acienes," a» resolution &igned by five bundred American scientists, including tvvo Nobel prise vrinners, reads. Ever>' field of scicntific n-scarch i« represented by the »i^nvi« of thc resolution. It further states that, "Scientist knovv that denw»cracy and freedom of thought, vvhich are precious to us both as citizens and as men of science, are cnditlfcred in the emo-tional turmoil which acfompanies vvar. The continuance of progress n»»w largely depends upon the scien-, ti^ts of the neutral nations. American Hcieiitists can bewt fulfill their share of this rerponsibility if thc United States remains at peace." One scientist expresaed the follovving belief, vvith vrhich no sensible person can diaagrec. He said: "Perhaps as muih as any group, the scientist sces that his ovvn contribution to man'* vrel f are is apoiled by vvar." CJO HEADS TO MEET CIO Pre«. John L. I*ewLs has called a meeting of the CIO executive board for June 3. Ideala are lik* stan<. We can never ' touch them. but, like a mariner, vve j can chart our course by them. On numerous occasions in the paat nadeta of Enakopravnosti English puge have s^iat.hej their hearls in vvondeiaient at the mentJl acrobatica performed wee>kly by Louis Jaitz in his column "This Week." Louis, vvho has never been able to make u>p his mind vtihcther it ia the Socialist, Communist, Republican or Democratic party he ought to join, althiiu^h he fliila con*iatently vvith the old line partiea. seldom leta pass an opportunity to lambast the Social-! fcfttS. Althrutfh the SfH-ialiirt pirty is thc only party in exi«tence today vvith a , sound program for keeping America out of vvar- this at a time vvhen even a large seetion of the radk'al move-ment is ready to conunit suicide over ! hate for Hitler—^nevertheless, to him! tlie Socialist party, to all practical purposes, is defunet and morally lankrufrt. Althou^h over a dozen national youth organizations along vvith študent groups from most of thc kti\.?e colleges and universities recently en-dorsed the Socialist program, and nevv groups continue to join the chorus daiarty. Although the follovving vvriters and intellectual* have iiigned for memibcr-sliip- in thc Independent Committee for Thomas and Krueger: John Dew-ey, Amcricn's outstanding j»HHo-sopher; Van Wyck Brooks, Pulitzer l^ze vvinner and author of "The Klovverin? of Nevv England;" John Sloan, fameus American artist; John IIaynea Holmes, nationally knovvn liberal cleixvnrui; Helen Wo compelled to either take a stand for sur»porting the Allies in the present Euro)>ean conflict, or suffcr another split on the vvar reeoJution. It seems to me there prevails among the nia-jority a feeling that vve should learn a lesson from our past experience. In other vvords, vve ou^ht to, for once, reach the point vrhere wre are able to tolerate differemce of o|>inion vvithin our ranka and stili remain intact for the biiflger issues confronting us—the main task, on vvhich vve must vvork unitedly. Fortunate4y, a large seetion of our Fedei-ation's men»bership is aware of the foIly and futility in dividing our forces every time a resolution is propo&ed on vvhich there is cause for difference of opinion. Furthermore, there is a aignificant group vvho believe Socialism brought about by war vvill not be the kind of Socialiam vve believe in and vvork for today. Before vve decide to change our slogan from KEEP AMERICA OUT OF WAR to PUT AMERICA INTO THE WAR, wc vvill do vvell to ask ourselves once again if it is poasible at this stage of the vvar to give, in clear unmistaka4>le terms. the purpose for vrhich our country vvill be fighting. Will it be only to »ave the Allies a second time. it be to defeat Germany once again and chop up Europe in another Versailles in vvhich the seeds for the third arorld vvar u ill alrcady be planted? Opiniona prevailing among our members upon this isaue vvill be heard in thc columns of our nevvspapcr up until the Convention in July, and at thc Convention itself, to be aure. Some have already expressed their beliefs. Others vvill follonv. Joseph Drasler. Fair lxibor Standards Act Temf>orarily Saved Defeat of the Barden, Ramspeck and Norton Bills. intended to amend the Fair Labor Standarda Act out of offectiveneas. marked the first vic-tory of labor forces and progressive« in this seasaon of Congress in their efforta to beat the reactionary on. slaught against all labor legislation. This aetion should not be confused a.- total defeat of the anti-lapted. sn-H the j groundvvork laid for the satabliahin^ of a constitutional union in the stael induatry to ruccead the SWOC and the old Amalgamated Asaociation of Iron, Steel and Tin Workers. VISITORS Ker the «#eond tirne in the lft.nt 25 .vear* the German* have Frank Cersr, of Eveleth, Mlnn., gutted Hpbrkim. The above pieture is an example of what the delegate to the SSPZ Convention. ^ ^^ ,eft ^ ^^ thn iighout tRe invaded visited at ths Slorvene Labor Center last vveek. countries. BOOKK WHEN THE W HIPPOO R WILL Marjorie Kinnan Ravvlings. ....... U-*** but vvith thctr intmded jnrp« " hen the Pulitzer Pnze awards | ^tact. aere announced recently and a large j seetion of the American reading public rejoiced at. the seleetion of Jchn Mteinheck** "The Grspes of Wrath" soon erities vvere comparing the se-bntion vvith last year's—"The Yenr-ling" by Marjorie Kinnan Ravvlings. And. although most erities judged last year's Pulitzer Prize winner fair-l>, giving it the full credit it deserves as a very delhhtful novel, they vvere ui!animously agreed that it does not compare vvith Steinbeck'* novel. Regardleaa of how the tvvo fine novela measure up to each other, any-one vvho has read "The Vearling" vrill not soon forget the vivid, human drama of life as It is lived in Florida's j__ •ovamplanda. The close contact vvith nature, life in the ravv as Jody and DOLLAR-A-WEEK DRIVE Penny enjoyed it, and the joys found A number of anti-alien bills are niso on the doeketa, the most vicious of vvhich is the Dempsey Bili, H. R 4S60, vvhich provides for the auto-nvatic deportation of aliens vvho a I-vocate "any change in our fonn of government." Exponcnts of these bills vvill be come even bolder as the country »«ptieds up vvar preparations, and despite all protestations organized labor will make, it seems vcry likely that labor and social legislation vvill ex-perience one of the darkest chaptcrs in its hiatory in the period just ahead. due to the ncw situation ereated bv the ^vvar in Eurotpe. in the simiple life of the svvarnp dvvel-lers, remain pleasantly vvith the reader. The same author has vvritten "Golden Apples" vvhich also ha* the j Florida svramplands for taekground. ! and more rccently, "When The Wlhip-poorw ill," in vvhich many of the fftort Mories the author has vvritten are i told. Stories marked by robust humor and by the human quality of theae rngional folks—the Florida and Ge-orgia cracker, the Floi ida man llvtlS| in the svvamiia. A very gerfulne living kind of regionalism the autihor knrra* so well, vvhich make* her *tories real-ly a delight to read. She repreaenta people living a very picturesque and atrange sort of life, people living very differently from people on Broadway or neople in the Middlevvest. Never-thelea* they are extreme1y human and their attitudes are extremely human. Their Hves are savored with great delielous and moral satiafac-tion, as they repreaent that smaU but fortunate seetion of the human race stili able to enjoy and appreciate the almple things in life. Her cfcaractera roam the »vvanvpland, hunting and flahing. ca re free snd happy vrith onl> one enemy — the natural en«my found in the avvamps. — J. D. IS LAUNCHED Chicago.—The National Campaign Committee of the Socialist party has launched a drive for 2,000 volun-teers vvho vvill pledge to give or raiM> II every vveek for 26 vveeks. A campaign fund of $100,000 is to br raised. one haJf of vvhich must come fiom individual* vvho vvill pledge themselves to pay $1 per vveek. Mu h of thia amount vvill have to be raised nmong friends and sympathizera. A radio receiving set that rins* a beli vvhen a call ia received ha* been developed at the United State* Forest Service laboratory at Port-land, Ore. Next Event PROLETAREC BENEFIT PICNIC SUN DA Y, JUNE 30 KegePa Grove — Willow Springs