260 Naši dopisi. V Gorici 1. avg. — Rešena je neka stvar pri nas, ki se je dolgo dolgo pletla. Državno izobraže-vališče za učiteljice, in to za vse Primorsko, ustanovljeno je v Gorici. Vsled tega neha dosedanje nepopolno izobraževališče pri Uršulinaricab. Novo uči-lišče bode gledć učnega jezika mešano — pol narodno, pol nemško, ter naslonjeno na nemško dekliško šolo lani vpeljano. Spremeni se pa ta vadnica v tem, da se bode učil v vsakem njenih razredov po 3 ure na teden, tudi slovenski, oziroma italijanski jezik kot predmet. — V prihodnjem šolskem letu se odpreta na izobraževališču najbrže 2 tečaja za La-hinje, katerih je sedaj pri nunah veliko; za Slovenke pa, katere niso imele do sedaj nikake pripravljavnice — razen menda v Kobaridu — in katerih ni toraj za zdaj še dovolj godnih za izobraževališče — odpre se e n raz red. Ravnatelj novemu zavodu je dosedanji ravnatelj tukajšnjega moškega izobraževališča g. Pet. Raja-kovie. Z njim vred je imenovana glavna učiteljica, dosedanja voditeljica nemške dekliške šole g. Ana Reinisch, Dunajčanka. Potem prestopi na novo uči-iišče skor vse učiteljsko osebje sedanjega izobraževališča za učitelje*), zakaj to ne bo od-sihmal več v Gorici, ampak v Kopru, in sicer pre-uravnano tako, da se bode po slovenski, hrvaški, itali- *) Gosp. profesor Luk. Lavtar je danes imenovan za Maribor. Pis. janski in nemški podučevalo. — Tako imate zdaj q riška in Istra vsaka svoje državno izobraževališče • * vso Primorsko. V Trstu vzdržuje sicer mesto posebn* žensko izobraževališče, al težko, da bo moglo konkm^ rati z Goriškim. Izobraževališče za učiteljice, v kate rem se bodo pa brez dvombe izobraževala tudi deklet« iz tistih hiš, ki žele nakloniti svojim hčeram vi« omiko — sega globoko v prihodnost in je gotovo veče važnosti, ko moško enako učilišče. — Mi bomo sodili drevo po sadu. — Po preselitvi moškega izobraževališLa v Koper morala bi dosledno dosedanja deška vadnicg (4razredna) nehati, pa ne neha, ampak ostane ge dalje kot Šrazredna šola in obdrži tudi ime „vadnica", ker se bodo učiteljske kandidatinje tudi va-njo hodile vadit. Prav za prav pa bo ta šola, kakor do* sihmal, pripravljala otroke za nemško srednjo šolo. Namesti 4. razreda deške vadnice bode ustrezal potrebam srednjih šol dosedanji že 2 leti obstoječi priprav« 1 javni razred, v katerega prestopajo otroci lahko fo 3. vadničnega, ali tudi s kmetov, če so dovolj godni. Pripravljavni razred je pod vodstvom gimnazijalnega* oziroma, realkinega direktorja. NOTOmestO 28. jul. (Oglas.) Odbor za zidanje „narodnega doma" v Novem mestu daje na temelju sestavljenih in pregledanih računov o finančnem stanji tega podvzetja od 1. februarija leta 1873 do konec aprila 1875. 1. sledeči pregled do občnega znanja: Dohodki. 1. Darila posamesnih rodoljubov in narodnih društev 2915 gold. 95 kr., posojila domoljubov na dolžna pisma 2784 gold., denarji na menjice izposojeni 6100 gold., razni dohodki 38 gold., skupni znesek dohodkov 11.837 gold. 95 kr. Stroški: Za zemljišče 2260 gold., za materijal in delo 8645 gold. 74 kr., obresti za izposojene denarje 721 gold. 28 kr., razni stroški 232 gold, 23 kr., skupni znesek stroškov 11.859 gold. 25 kr.; če se odštejejo dohodki 11.837 gold. 95 kr., ostane pri-manjkljej 21 gold. 30 kr. Od vpisanih daril in posojil še ni izplačanih 2776 gold. Podpisani odbor si šteje v svojo dolžnost, da izreče vsem p. t. rodoljubom, kateri so se ali z darili ali posojili vdeležili zidanja prvega narodnega doma na Slovenskem najsrčnejšo zahvalo s prošnjo, da blagovolijo tudi vprihodnje še po mogo-čosti podpirati narodno podvzetje. Ob enem pa tudi prosi odbor vse častite domoljube slovenske, ki še ali niso pristopili kot podporniki narodnemu domu, ali so pa zaostali v plačevanji vpisanih doneskov, da izvolijo kmalu pristopiti in poslati obljubljeno podporo, da se kakor hitro mogoče izvrši blaga naprava, ki bo steber narodni reči na Dolenskem. Poslopje s$ bo leto3 toliko dodelalo, da se bo mogla narodna čital* niča preseliti v pritlične prostore. Grof Josip Barbo, Janko Poljanec, predsednik. tajnik. Opomba. Natančneji račun, kakor tudi imenik vseh podpornikov narodnega doma se bo kmalu dotič-nikom poslal. Iz Trne na Notranjskem. (Nesreča po smodkah.) Ko se je tukaj v nedeljo 25. julija cerkvena slovesnost sv. Iliju , patronu te cerkve, obhajala, so to slovesnost tamošnji fantje želeli s streljanjem povikšati, ter so kupil* strelnega praha in odločili za streljanje sposobnega fanta. Nesrečnež pa je med tem opravilom smo dko (cigaro) pušil, pade mu otrinek od smodke v strelni prah in v istem hipu vrglo je fantalina znak tako, da je skoro mrtev obležal, pa tudi nekoliko druzih poleg njega stoječih poškodovanih bilo. Tako ga je smodka izplačala* Zapomnite si to, tobakarji! da smodka in strelni pra" ne jesta iz ene sklede, in kdor strelja cerkvi na čast, naj položi pipo ali smodko iz ust! [Z ŽeleznikOT 30. jul. (Javna zahvala.) Visoko u ministerstvo za poljedelstvo je blagovolilo obdaro-C ti tukajšnjo ljudsko šolo s popolnim iztisom II. vrste r*riie) Hartingerjevih gospodarstvenih tabelj. p dpisani radosten spolnuje svojo dolžnost, da se za ta aIDeniti dar iskreno zahvaljuje v lastnem in šolske Nadine imenu v prvi vrsti slavnemu c. k. ministerstvu, 01 tudi vsem onim šolskim oblastnijam, ki so nam to a jgjitev naklonili. J. Levičnik, prvosednik kraj nega šolskega sveta in učitelj, lz Cerkljanske fare na Gorenskem. (Vodotoc po Ne- tovih lončenih cevih) je na Dob ovci pri Velesovem vfl0 zdaj srečno dodelan, čez 600 sežnjev dolg in tudi pjetno izpeljan v kuhinje in na dvorišča. Pri nas je ila res velika potreba tacega vodotoča, kajti morali so *o&o noaiti in voziti po hribu, kamenji in težavnih potih, pelo je bilo pa tudi zelo težavno, ker so se morale čez 300 uro daleč vse cevi v koših nositi. Al Gorjanci so dobro drug drugemu pomagali. Zdaj pa so vode prav veseli in na vse težave pozabili. Dozdaj niso imeli blizo druge vode, kakor to, kar so je od kapa nalovili in po velikih strminah v brentah nanosili. Zato podpisana z dobro vestjo priporočava Ne to ve*) lončene cevi, ki so zares dobre. Taka voda teče zdaj pri nas kakor iz trde skale. Izbrali smo si mi cevi z manjšo luknjo, da je bilo lože v hrib nositi, in vendar pride zadosti vode po njih, in tudi po skalovji in strminah. V hrib in s hriba tako dobro drže, da se ne pokaže ne kaplice vode. Gašpar Dobovičar. Jožef Skrjanec. Iz Dola. J. V. — Izvrstni naš učitelj gosp. Anton Ribnik ar je 30. dne t. m. na veliko žalost vsi fari umrl. Priča temu je bil slovesen pogreb njegov, kate-ega so vodili prečastiti prost dr. Jarc; 4 učitelji so ga lesli, 4 svetili, in 4 pa mu zadnjo pesem peli. — Krom->ir je zavoljo preobilnega dežja začel gnjiti, žita se je e malo namlatilo; letina tedaj ne bo taka, kakoršne tmo se izprva nadjali; samo češpelj je toliko, posebno )o hribih, da se hoče vse polomiti. Iz Ljubljane. — Prelita kri in trpljenje neizmerno Slovanov kristijanov v Ercegovini in Bosni pri-vpilo je do nebes, kajti podoba je, da ubogim mučenikom doide pomoč. Diplomacija Evropejska menda sama I vidi, da zadnji čas je rešiti Turško vprašanje, ki bilo bi davno že rešeno, ko bi ondašnja raja *) bila nemec ali pa — j ud. Presvitlemu cesarju našemu gotovo je globoko ganilo srce, ko je potovaje po Dalmaciji sprejel poklon poslanstva iz bližnjih mest Bosne in Ercegovine pod vodstvom častitega starčeka p. Karaula, vrlega bo-ritelja siromašne raje, pa sedaj slišal, da so ga ubili krvni Turci najbolj zato, da je drznil pokloniti se caru Avstrijskemu. Al pustimo diplomacijo na strani in to, kar ona skrivno debatira in namerava; nade v njo po prevarljive — poglejmo le doli v Dalmacijo, kamor vsak dan iz Ercegovine beži mnogo družin, ki jih je davil, požigal in gulil kruti Turk, pomoči iskat pred *° barbarsko. Tu je že mnogobrojno število 18in bratov v največi revščini stradajočih in ran-jenih! Da „kri ni voda" in da Slovan ima srce do brata svojega, to sijajno kažejo Dalmatinci in Hr-^.atje, ki za te siromake, ki so pribežali na zem-J° Avstrijsko-ogerske monarhije, po odborih, 1 jih ondašnja vlada ne zabranuje, nabirajo milodarov. J Po poročilu Neto ve m je on dozdaj naredil vodotoče, Kamnigorici v Sori, na Golem, v Hrašah pri Smeledniku, yovšah, na Jamniku, v Miljah, v Zabreznici, na Brdu, v ,lllQji, v Srednji vasi, v Gorenji vasi, v Hribu na Viženčah, *>regu, v Potocah, v Palovčah pri Kamniku. Rodoljubi slovenski! tudi naša —--------— Kar je bilo nadalje za ta stavek pripravljenega, moramo na stran d jati glede na razglas tukajšnjega magistrata, ki vsled ukaza c. k. deželnega predsedstva ostro prepoveduje nabiranje doneskov za podporo ustaje v Ercegovini in prestopnikom tega ukaza žuga s kaznijo. Ne ostaja nam tedaj o tacih okoliščinah druzega nego srčno sočutje z našimi siromaškimi brati po krvi in veri! — V seji deželnega odbora 30. julija je bilo posvetovanje o potrebi še ene bolnišnične podružnice za blazne (nore), dokler se ne napravi silno potrebna nova norišnica, kar po poročilu dotičnega primarija se število teh vsega pomilovanja vrednih bolnikov tako močno množi, da sedanji prostori več ne zadostujejo, ker prejšaja leta nikoli ni bilo, je zdaj — 97 blaznih v norišnici! — (P seji družbe kmetijske) 1. dne t. m. so se med drugim obravnavale sledeče stvari: Dopis si. minister stva za kmetijstvo, po katerem se za letošnjo leto dovoljuje državna podpora s 400gld. za kmetijske mašine, s 600gl. za planinarstvo in sirarstvo in pa s 600 godi. za sadje- in vinorejstvo, je bil dotičnim odsekom izročen v poročanje, kako naj se razdeli imenovana podpora, za mlatilnice pa se koj razpiše oklic za kompetencije; — dopis si. ministerstva za kmetijstvo, da 23. in 24. dne t. m. bode na D u n a j i veliki shod žitnih trgovcev, mlinarjev, pekov, pivarjev in žganjarjev, ki ga napravi Dunajska „Prucht- und Mehlborse", naj se razglasi tudi po „Novicah" z vabilom, naj se tudi Kranjski obrtniki udeležijo tega shoda; — naročilo ministerstva, naj kmetijska družba to, da so ljudske Jole na Igi, v Trebnem, St. Vidu pri Zatičini, Radoljici, Crnomlji, Kranji, Železnikih, Krškem, Mokronogu, Dobu, Vodicah, Srednji vasi na Kočevskem, Ribnici, Sodražici, Postonji, Trnovem, Senožečah, Starem trgu, Žireh in Cerknici dobile 2. vrsto kmetijskih tabelj Hartingerjevih, šole v Vodicah, Glogovici in Cerknici paLaherjeve čbelar-s k e table, očitno razglasi zato, da razen šolske mladine morejo te jako podučne table ogledati tudi kmetijski gospodarji dotičnih krajev, spolnuje odbor s tem, da naznani to po „Novicah"; — na pritožbe, od več strani mu razodete, da noben vrt v Ljubljani ni varen tatov, je odbor ukrenil prošnjo do mestnega magistrata, naj po svojih organih skuša, temu tatvinstvu v okom priti. — Za ude družbe kmetijske so bili sprejeti: gosp. Aleks. Trene, grajšak v Draškovcah, gosp. Fr. Lunder, učitelj v Ratečah, in gosp. Ignacij Tavčer, fajmošter v Dolini. — V tej seji je bilo pokušano tudi sladko žganje, ki ga je iz murbinih jagod naredil krčmar Pavel Renko v notranjski Bistrici, in ga županija ondašnja odboru poslala v pokušnjo z dostavkom, da je iz o veder murb naredil 21 bokalov murbovca. Murbovec je jako močan in močnejši kakor siivovec ter bode prijetna pijača, ako se fabrikantu posreči, mu vzeti oljnati (fusel) okus. Odbor je sklenil, Renko tu dati pohvalno pismo, da dandanes, ko je veselje do izreje-vanja murbinih dreves za židorejo nekako otrpnilo in se seme zametuje, murbine jagode obrača za drugo obrtnijo. — Kakor slišimo, je naša kmetijska šola zopet na cedilu. Ali Grm ali Raka ali pa tudi nikjer? — to je trojka, o kateri bode obravnava še le potem, ko bode Dunajski prof. Haberlandt po ogledu Grma in Rake poročal ministerstvu. Kdor je slišal nekatere strastne govore v deželnem zboru, kdor je bral napade - 261 - Bakovcev na Grm v „Laibacherici" in „Slov. Narodu" , ne bo se čudil, da po večletnih obravnavah še ne dobimo šole! — {Ljubljansko močvirje) y ki je dozdaj le bolj poznano bilo iz kmetijskega ozira, zadobilo je nenadoma veliko imenitnost iz zgodovinskega stališča. Našli so namreč unidan, ko so pod vodstvom g. Martina Peruzzi-a, marljivega posestnika na močvirji, kopali cestni graben blizo Ižanske okolice, pod šoto v ilovco zabite kole, na ilovci 3 do 4 palce na debelo pa razno šaro razbitih loncev, lupine sadja in lušine lešnikov, košiće drnulj, vretence ribje, živalske kosti posebno jelenove, kozje, prešičje, dobrove in druge, všpičene in za bosti napravljene kosti in mnogo drugih stvari, med njimi tudi take, o kterih bode še le pozneje natančno preiskovanje razodelo, kaj da so. To pa je že danes gotovo, da na teh kolih so ljudje v starodavnih časih, ko še železo, žito in več druzega, kar dandanes v gospodarstvu rabimo, ni bilo jim znano in so največ le od lova in ribštva živeli, imeli svoje prebivališče. Naš ranjki Hicinger je v „Novicah" o teh stavbah na kolih (Pfahibauten) marsikaj iz druzih dežel poročal, posebno o tacih stavbah v Švicarskih jezerih. Ves učeni svet bo zdaj pozornost obračal na to jako redko in znamenito najdbo, o kateri je v petek v shodu družbenikom muzeja in v nedeljo v reduti občinstvu gosp. Dežman mikavno poročal, dokazavši, da po teh najdbah je Ljubljanski muzej si pridobil znamenit-nosti velike starozgodovinske važnosti. — Kakor iz gotovega vira zvemo, je slike onih 4 kmetijstvu jako škodljivih živali, ki so jih „Novice" v listih 26., 27. in 29. prinesle, prineslo tudi še 31 drugih nemških, slovanskih in magjarskib časnikov — kar je dokaz velike potrebe, da svet poznd žugajoče mu nadloge. — „Danica" in „Slovenec" sta prinesla klic do vseh milosrčnih ljudi, ki morejo kaj darovati za zidanje in napravo hiše za neozdravljive bolnike. Take mile darove sprejema gosp. kanonik Kramar, načelnik dotič-nega odbora v Ljubljani. — (Konecna obravnava) se je pričela ponedeljek pri deželni sodniji Ljubljanski zoper one Knežačane, ki so meseca avgusta u. 1. razdjali lovsko hišo v Sneper-skem gozdu. Zatoženih ni nič manj ko 73. — (Pobirki iz časnikov.) „Laibacherica" je tako lačna po pikantnih novicah, da vsako oslarijo presadi v svoj „Locales", brez pomislika, ali se blamira ali ne. Tako je te dni iz „Tagespošte" prinesla novico, da je vodja neke slovenske ljudske šole na Stajarskem tamošnjemu društvu „Volksbildungsverein" prošnjo predložil, naj šoli njegovi daruje nekoliko učnih pripomočkov in med temi tudi „globus", ki pa mora slovenski biti, sicer v njegovi šoli ni za rabo. „Slovenski globus!" — zakriči „Tagesp." magarac — „no, o slovenskem globusu se pač še ranjkemu dr. Gosti sanjalo ni." — In to oslovsko šalo ponatisne „als einen guten Bissen" „Laibacherica", ne vede, da že veliko let naš knjigar Giontini ima slovenske globuse trojne vrste od 5 do 12 gold. na prodaj , katerih je že blizo 300 na Kranjskem, Primorskem in tudi Stajarskem prodanih. In taki nemški „učenjaki" kritikujejo slovensko slovstvo v časnikih, deželnih in državnih zborih! — Naš novi knenoškof dr. Pogačar je — ne vemo zakaj? — tako priljubljen ustavovernim nemčurjem, da ne nehajo o njem pisariti, ,,Laibacherica" pa pridno pona-tiskuje, kar stakne v teh listih, in tako je zopet te dni iz Graške „Tagespošte" pogrela novico, da je obnašanje novega knezoškofa „in den verfassungstreuen Kreisen liberali angenehm beriihrt" in da je znanega mladog) venskega poslanca dr. Razlaga za svojega „guterdiret* torja" imenoval — kar gotovo ne bo všeč s taro al vencem," „Slovenec" pa iz gotovega vira ve povedar* da dr. Razlagu ni ta služba namenjena, pa če tudi i*' naj „Tagespošta" in „Laibacherica" mirno spite, kaV staroslovenci se nikdar nikoli niso za to brigali, k0Ll si Ljubljanski škofje za oskrbnika svojih posestev izv lijo, kdo jim travnike in gozde oskrbuje itd. — Dvakrat že zarad deževnega vremena odložen „beseda v čitalnici" bode v soboto, — če bo pa ta večer vreme zopet neugodno — v nedeljo zvečer. 262