______ -A-- , 1 ClTAI cr. mo, pojejte na številki g s' va u dan, ko | Vala na % | V teh časih j| splo&neg © ^ wn, potrebuje list V £ § ije. Skušajte imeti nai & rej plačano. ___1 i II GLAS NARODA Hsf slovenskih delavccsnr AmerfEL _llMt"'' » »««—« » Itoitor B^ffceg ZMk. 1949 a« ths M OMh al Ne« Y«fc. N. I, mmštt AH mt CmJnm mt Mar* »rt l«7». - w ----—— — »tk. If4t rt the P—t OMIm a> fkm Ywk. W. T- Ah — iw-. ^ ____ i«^ ' No. 17. - Štev. 17 (Telephone t CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 26, 1943. - TOREK, 26. JANUARJA, 1943 VOLUME LL_LETNIK LL BA NEKAJ VB0 KOT na dan dobivate... J)C 'GLAS NARODA" Ar ' PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Lji qrowil labat. ntddj »a pga«aihf ČITAJTE. KAR VAS ZANIMA FRANCOSKI UPOR V MARSEILLES KOT PRAVIJO POROČILA IZ ŠVICE, SO SE FRANCOZI UPRLI PROTI NEMCEM V MAR-SEILLESU. - RADIJSKO POROČILO IZ VICHYJA PRAVI, DA JE BILO V MARSEILLESU RAZGLAŠENO OBSEDNO STANJE, KER SO SE PREBIVALCI V STAREM DELU MESTA ZABARKADIRALI IN SE POSTAVILI V BRAN PROTI NEMŠKIM OBLASTIM, KI SO UKAZALE, DA SE IZ STAREGA PRISTANIŠČA IZSELI 40,000 PREBIVALCEV IN HIŠE PODRO Poroča Jugoslav Information Center v New Yorku. "Zmage" italijanske vojske nad mirnim kmečkim prebivalstvom IZVIREN OPIS POLETNE LAŠKE OFE NZIVE V SLOVENIJI Prejeli smo iz domovine kronologičen opis dogodkov v Sloveniji, ki so se odigrali preteklega julija o priliki začetka laške ofenzive. — Poročilo očividca, M je prisostvoval policijskemu preganjanju in izgonu v konfinacijo ogromnih množic nedolžnega ljubljanskega prebivalstva, je uvod k poročilu o pravem začetku italijanskih "ofenzivnih" operacij na Slovenskem. Očividec opisuje internacije v Ljubljani . . . V petek, dne 26. junija &o pričeli s ponovnim "čiščenjem" po mestu. Vsak dohod ali izhod iz mesta je bil nemogoč. Mesto je obkolilo vojaštvo, ki je začelo preiskave po hišah. To pot so uvedli nov način. Vse že pregledane dele mesta so držali zastražene, tako da ni mogel nigdo iz nepre-gledanega predela v pregledanega in obratno. Že na vsezgo-daj se je pojavilo vojaštvo, ki je šlo od hiše do hiše. Vse moške od 15. leta naprej do 50 leta so vzeli s seboj, jih natrpali na vojaške kaaxnope ter jih vtcžli v kasarno, kjer jih je "prebirala" posebna vojaška komisija. Tudi duhovnikov niso izvzeli. fPaiko so na pr. v StepanjI vasi, kjer imajo kapu-cini svojo postojanko, prišli v soboto 27. na vsezgodaj v cerkev, pobrali vse moške, ki so prišli k sv. maši, iz epovednice so vzeli jtncSi p. Diomizi ja, iz samostane še ostaTe patre in brate ter jih naložfli na kamion. Tudi (nekateri drogi duhov niki so bali deležni te pozornosti. i Očividec popisuje ta pregled v kasarni taikole: dvorišče kasarne je natrpano. Glava pri glavi. Neznosna vročina!. Ljudem postaja slabo, ker morajo mnogi na teše od ranega, jutra čakati, da pridejo na vrsito. Ko pridejo pred komisijo, morajo pozdraviti po rimsko". t. j. s stegnemo roko. O-sebne legitimacije žigosajo z žigom, ki obstoji -iz navadnega križca- Nato vecčlan&ka komi-sija odloči ali na dlesno, ali na levo. Ona, ki gredo rua desno, lahko gredo domov, oni, ki so določeni na levo, pa bodo šli v korofinacijo. Te zbirajo na posebnem dvorišču, ki je strogo t zastraženo. Nihče ne sme k njim. da bi jim dal na pot hrane ali obleke. Kakor «o šli od doma, ali kaikor so jih morda našli na ulici, tako jih tudi od-vajaoj v konfinacijo. Brez vsakega perila ali toplejše obleke, ali močnejših čevljev, brez vsake hrane za ina pot. Niti posloviti se ne smejo od svojcev. Ko se tako v dorooldanskih urah nabere dovoli človeškega materijama, se sestavi transport. iki se odpelje v večernih a^ii zgodnjih jutranjih urah.. V vagone jih natrpajo kakor živino, brez jedi in kakega •.drugega okrepčila., Nekateri transporti so šli n. pr. v Bo-logno. Prve dni n. pr. v petek in soboto, je množica ljudi čakala do policijske ure t. j. do 9. zvečer, da bi se vsaj oddaleč mogli poslovati od svojcev. Čav kali so pred kolodvorom in pred žel. križišči. Da ne bi od- hajajoči transporti vzbujali preveč pozornosti, sta Via. komisar in -general Kdbotti odredila za 29., 30. junija in L, julija, policijsko uro od 5. popoldne po novem času dO 5. u-re zjutraj. V tem času ne sme j nihče na ulico ter morajo biti vsi lokali zaprti. V noči od so- ] bote na nedeljo je bil napaden od partizanov v bližini Borov-! nice tak transport. Partizani so vlak vstavili ter je skoraj i polovica konf inirancev pobe-1 gnila s partizani v hribe. Na- j slednje transportirance s o vfclenili tej; jih imeli vklenjene že na zbirališča in tudi v vlaku, in sicer po dva, in dva. Tako se je zgodilo tuctr naStm a-1 kadenmkom in dijakom. Vojaki, ko so pobirali moške j po hišah rn jih ovajali na kamione, so jemali olb tej priliki tudi moške čevlje, smučke, »toplo perilo, odeje, itd. Ljudstvo je zbesano m prestrašeno, ne vedoč. kaj jih še čaka od strani italijanskih o-kupatorjev, ki sedaj postopajo po nemških metodah. * Dne 16. 7. 1942. se je začela v Sloveniji italijanska ofenziva proti partizanom. Javili smo že, da je bilo tekom te ofenzive. ubitih okrog 4000. Slovencev, prefeo 30,000 odpeljanih v in-' ternacijo ter porušenih iu po-žganih naJd 140 slovenskih in naselij. Sedaj smo prejeli razna detajlna poročila o poteku te ofenzive, o bojih ter o' I grozoviftostib, ki so jih poče-, njali Italijani. Poročila so pisana v krono-logičnem redu, kakor so se vr-| stili dogodki. Prispela so od več strani in od več poroceval-' cev, tako da se bodo morda tu ali tam ponavljala. Opis dnevnih dogodkov v .Sloveniji meseca julija 1942., Italijani so pričeM ofenzivo. V" noči od 15. na 16. julija je skoro vse vojaštvo ljubljanske divizije vseh vrst orožja odšlo iz mesta. Visoki komisar Ora-zioli in General Rdbotti sta izdala proglas, da je ukinjen ves promet v pokrajini, da je prepovedano, odhajati iz ene vasi v drugo, sprehajati se v pasu 1 km širine na obeh straneh železniških prog, mostov in javnih zgradb, da je 'ukinjen ves poštni, telefonski i,n telegrafski promet; da bodO ustreljeni vsa, pri katerih bi se našlo orožje i ali strelivo, propagandni materija!, ponarejeni potni listi ali legitimacije; da bodo porušene vse zgrradbe, v katerih bi se naSo orožje ali se skrivali uporniki. 16. 7.: Italijanska bombna kitala so bombardirala vasi na vznožju Krima in zažgala vas PREMOGARJI NA ANTRACITU BODO MOR-DA PRISTALI NA 6-DNEVNI DELOV. TEDEN Luksemburiane deport irajo London. — Trideset tisoč prebivalcev dežele Luksemburg je bilo tekom zadnjih štirih me-secv deportiranih in deset tisoč je bSo vrženih v koncentracijska taborišča potem, ko je bila generalna etavfea udušena v krvi. Zavezniški poročevalci pravijo, da pričelo depor-tiranje 7. septembra lam, ko je bil izdan dekret, da ee mora' v naslenjih treh letih izseliti vse prebivalsvo Lifesemburške, da se tako naseli deželico z nemškimi priseljenci. Stavka, ki so jo oklicali delavci in prebivalstvo sploh, je bila v znaik protesta proti anek soji fLnaksembnrške in je bila pravzaprav civilna revolta, katero so naciji zaduštli s tem, da so postrelili voditelje in na tisoče ljudi pa zaprli v koncentracijska taborišča. Iioksemburška se je odločila od nemške konfederacije v letu 1866. ter je bila zopet zavzeta po Nemcih v letu 1914, in ponovno osvobojena v letu 1918. Po obsegu je nekaj manjša kot ameriška Dodal pa je: "Toda, aH mo-. ne kdo verjeti, da more knibu armada, koft je na£a, po treh zmag poginiti vsfed enega porazaV Na tisoče otrok zboli vsako leto sa otroško paralizo. — Prispevajte v sklad sa pobijanje te ftraine bolezni! "Nemške vpadnike poženite iz domovine!". . . Stalin Josip Stalin je naznanil, da je rdeča armada uničila 102 osiških divizij, vjela 200,000 vojakov in častnikov in je v prvih dveh mesecih napredovala 248 milj na celi fronti od Leningrada do Kavkaza. ° J? vrhovno vojno povejj-frfevo tsaRHBUffis, da vsa pokrajina okoli Voronelža je očiščena sovražnika; da je bila na Kavkazu in v Donecovem bazenu osvobojenih zopet več krajev in da se prodiranje proti ICur-sku in Harkovu nadaljuje, je Btaliu izdal dnevno povelje, v (katerem navaja pridobitve v zimski ofenzivi na 1200 milj dolgi fronti. Stalin je refeel, da je bilo o-fcvobojenih več tisoč mest, trgov in vasi iu dia je bilo dobljenih več velikih zmag, nato pa je dodal: "Ofenziva se nadaljuje. Naprej, da porazite nemške vpadnike in jih poženete iz vseh krajev naše doanovine!" Dnevno povelje, ki ga je Stalin objavil kot vrhovni poveljnik ruskih armad, je bilo naslovljeno na armade ob jugo-zapadmem Domu, na severnem Kavikazu, okoli Voroneža, Kali-nina, Voflhova in Leningrada. * * V dvomesečnih bojih je rdew Ča armada,'' pravi Stalin. *'na dolgi fronti prebila obrambno Berlinski radio je sinoči naznanil, da boji v Marseilesu niso namenjeni samo proti pava-dmm zločincem, temveč tudi proti raznih tajnim poffitičniim organizaJcajam, ki so se razvile v mestu. Nemške vojaške oblasti so včeraj prišle do sklepa, da se mora iz hiš okoli starega pri-stanVŠČa izseliti 40,000 prebi-Vfblcev, nakar bodo Nemci hise podrli in bodo prostor rabili za vojne operacije. Proti tej odredbi pa so se Francozi u-prli. Nemška uradna časnikarska" agentura DNB. v svojem poročilu v Madrid in LijJbono pravi, da je bilo že aretiranih 40 tisoč oseb. Radio v Vicbyju pa je malo prej naznanil, da je bilo zaprtih 6000 ljudi. Retfterjevo poročilo iz Curi-Jia v Švici naznaja, da so Francozi prinesli svoje puške iz skrivališč, ter utrdili svoje domove in so pričeli streljati nemško -vojake. Nemci so poklicali tanke in aretilerijo, nato pa so pričeli oblegati od hiše do hiše po vijugastih ulicah ob pristanišču. Planince in Bko vas. Na Planinci so imeli partizani svoj tabor. Bilo je mnogo streljanja s topovi in strojnicami. Prodiranje oddelkov italijanske peho-'te je krilo topništvo in izvšdni-ška letala. Bombardirane in po-žgsme so bile Še va&i Gornji Ig, Zelimlje, Jezero, Planina in ! Zapotok. Iška vas je počgana vsa; le par h-iš je ostalo. I V šoli na Borovnici so Italijani organizirali bolnišnico. I V Preserje so Italijani pri-I peljali 25 topov, jih razporedili j v bližini železniške postaje in obstreljevali gozdove nad vasmi, kjer so imeli partizani svoja taborišča. Partizani so se n-mafcnili v gozdove na Rakitni. Pož^anai je bilo več hišin od-! peljarah precej ljudi. ^ * 17.7.: Parti7wni so nanadli iz zasede oddelek Italijanov, ki je štel 6 maz in nfrn~!i 22 faši-baš takih vaditeljev in posameznikov, ki vM-ijo v s skušnjami podprti besedi koira dmjpegfc otfcSiv, samohvalisanje. lin pri tem spomnim stare tele 'Johaoee. ki je bila v mladosti, kot so pravili, kakor repno perje, v staro*^ p® je nosilo * feboi povsod 'rožni venec in pridigala dleldetom, da ne smero pleenfi m se veseliti, ker drmraee jiL Ibo šla zafožiiti gvwfpodu zwpi-ko. * Delavci si <~esto vzgojijo modrase na lastnih prtih. zakaj kdorkoli a upa r delavskem 1S-»tn, prod pmpOTjem iniTO in dovol *nVto. dn . vlač* (Tti;h delavske prinerpr- -po ! vijivo*a«tih. mišjakovftkih pre-dorekih lastnih mrzenj. * »V, r ■ Soominjam se, kako smo o-[ troei doma vselej. kadar je oč^ j pripeljali iz go®*a fes za ^ r-iva, šri radi olb svitu mesečeve crfedati mrtev les. ki se je tn: jekt i vno s t jo — po domače povedano bi se reklo, da je objektiven tisti, ki ??e lepo skrije za kako vanno gesdo, demokracijo, "izem", rodo-Ijubnost, učenost, itd., pa od tam potem seka in- udriha po vsem kar ne prija njegovemu nosu in po vseh, foi se us©j«jo misliti po .svoje takorekoč —, skratka, ledorkofi je tako srečen, da se lahko »wkAnro muza za kakim vamim maminim krilom gnrrofrnih razmer, je lahko i vedno hladen m objektiven m-i dividij, ki pa ima »avadno ne-j kje vedno skritega dovolj siib-jektrvnega razumevanja za lastno dobroMt, da w pride v j kakšno objektivno "smolo", i fcaršno demokratične in klicne r«zmere delijo navadnim zem-I ijanom. Suflbjekti\-no^t pa je, če je ■ kdo feiempatja tako razpoložen, da pove kakšno iz lastnih izkušenj In na lastno odgovornost, j ter «e takorekoč požvižga na | euha pravila objekt i vi zma. ki drmrirn pridiguje, naj pozabijo na Ui^tne izkušnja jn prcWeme. itd., ter gledajo na življenje in na meban je in dejanje ofbejktiv-mh posameznikov z vidika učenega objektivizma — menda tako, kot je bilo enkrat poVa-zano v neki karikaturi, v kateri je nemški sooialirii poet plaval visoko gor v obhVkih socialne demokracije, na tzem^H na je Hitler medfem s pomočjo kapitalizma vsega sveta Driprav-llal Vanje za evropske m»«e slovanskega porekla . . . in to ne zfirolj zaradi stralrn pred ko-mrmizmom. ampak zato. ker se je ta zdravi in ziTa-fi rod Slovanov preveč dobro razvija1 in množil. . . * SONART RCKORDI Lepe Melodije! Št. M571—Na Marijance, polka Kje so moje rožice Uirifkt pegla—polka Duquesue University tamfcarlca orkester Št. M575—Terezinka polka Na pianlncab—valček ^ Jerry Koprivsek ip orkester Za toe. cenik in reus ploAč ue •obrnite na t JOHN MAKSI CH. C ke in njegove žene so takrat, (okoli leta 190D) spadale tudi neke dame iz visoke dunajske ra leta 1900, pa je že naslednje poletje, ko eta bila na letovišču v IscWn, umrl Ta za Icon je trajal manj ko eno leto. Bosa Korkus-Wideriiofer se ni več omožila, stanovala je dolga leta v 4. okraja (Wieden) Tauib strimmengasse 2. (Nadaljevanje prihodnjičj ŠIVALKE izkušene, na fini slami; dragi klobuki. — JOHN FREDERICS 29 E. 4Sth STBEBT NEW YORK, N. Y. t-22, 23, 26 1 ■ 1 ■ 1 -as*-^«; " ' -J? ' v , ■ ^^" r ADVERTISE in "GLAS NARODA" 'ZMAGE" ITALIJANSKE VOJSKE . Nadaljevanje z 1. strani. " -i.i.-, so nanjam prrprnjaii z Barja v Ljntbljano 4 velike avtomobile moških. 28.7.: so pripeljali jz Rudnika 3. avtomobile moških. 30.7,: iz vojaamce Vojvoda Mfišiča v IjipiflAjttni so danes odpeljali 400 moških v italijanska koncentracijska taborišča. 31.7.: ob mestni meji, ki ofodana z žično ograjo, ao Italijani pričeli graditi dbrambni pas. Pripeljali so več topov in jih sedaj: montirajo. TRGANJ* IN BOLEČINE V MIŠICAH?- * Hitra pomoč dobite a P«fa>-Endkr-irn>, toWMm •mmzUam. Id gm rmbijo tUl N^d If miljooar produdb ittkhak J» doku nJe«ow« dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - ExpeDer « Sidrom aa /»EN ikatijicL /^T, \ PAIN-EXPELLER I Italijani vrse akcije v vaseh • TomiŠelj im Vrfbljenje. Vse za bcwibo apofyolbne moake odpeljejo Italijani s seiboj. V krimskem območjn, ki e ofekoljeno,-so partizaaii razpustili svoje ediniee. Razšli so se vsaik na svoj dom, deloma pa prdbožali v dru^a področja. V PodOcrajn, kjer so imeli partizani svoj tabor, so našli Italijani seznam njihovih vaških zaupnikov in odbornikov. Vse te sedaj Italijani na me&tu u-atrele in jim porušijo hiše. 26.7.: Ta Iga in okolico so Italijani pofbraii večino moških, j Natovorili so jih na sedem velikih avtomobilov in jih odpeljali v Ljubljano v neko vojašnico. § THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE q2 Spisal znani profesor na Stevens yr QQ Institute of Technology r sngtettiot ^ o Georgo W.-Barnwell o ^mtmK^Bn Raju°® r- q> vse natanko, kar pi obri pa ni ne enega, ne drugega, pač pa ravno nasprotno. Slepa strast in oborožena si1* »ta doibili neomejeno oblast nad nje-življenjem in imetjem. Spoanal je, da so človeško dostojanstvo, pravica, prošnja, solza m jok sovražniku samo v za-smeh in prezir. Zakom in pravica sta za Slovence izginila s površja zemlje. Zaščite in obrambe zanj ni bilo. Zato je pričel sam braniti svojo zemljo, svoj dom, svojo droEno in sdbp in v tej obramba je bil prisiljen, da sam tolče in ubija, kjer se mu ponudi prilika, dobro vedoč, da bo on *am in cel nirod strahovito plačal njegov upor. Tod« xyemu je ljubša junaška in častna *mtt, Vakor pa so po besedah našega velikega Preeema — "pod svetlim SOawsem »ut-dd d-nevL'* * Homa w danefc gode stvari. nad katerimi narod gam strmi, ker se nikdar m zaveetel, d« je v njem 5e tako močno naro-^no zfdiravje in življenje. Strma pa tudi oelrsvet nad junaštvom nar=e*a naroda, in strme tudi naii sovražniki. j Italijanski propagator tu v Ameriki, grof Sforza, je napi-' sni v svarieff imajo SIove«*n dv>ma svoje strašno Kosovo piolje, ki |5h pa ne bo strk), temveč jiih bo rzkovalo v narod junakov, junakov, ki ne bodo nikdar več dopustili, da in z njim! in njihova zemljo baramtalo, kakor se jo barantalo pri mirovni konferenci Danes' govori slovenski narod čelen« svetu, vsem drftavtrikov: Tudi slovensko vprašanje ne bo nikoli rešeno, dokler ne bo rešeno pravično! Narod doma boče danes adruSano in avtonomno Slovenijo kot svobodno in enakopravno državno edinaoo v novi federativni Jugoslaviji. Slovenski naror* hoče nazaj Jugoslavijo za vsako osno, tod« nova Jugoslavija mora !Ati postavljena na take temelje, da bodo v njej vsi jugoslovanski narodi zadovoljni in srečni, da bodo v njej vsi nemoteno živeli svoje narodno življenje, raevijali vsak svojo lastno konturo in gospodarstvo, vsi pa kot nav^nšenij borbeni in junaški bratje — Jugoslovani. To, ali pa raje smrt! Toda naš narod je prezaveden, preesdrav in prežEteV, da bi urart. On h»č» novo žtrUenjdf SedanjSL K^viftrija 1xr in mora roditi samo—novo veličastno vefrko noč ZBiagosla>vnega vstajenja. Kopal si jo je s wpfeniitff stojim trpljenjeci. T^a svwt ne sme in ne bo smel pozafeifi, ko bo trrej« UoVO Evropo. Slovenija Je srce Evrope, je križišče gfevrtih evropsMh cest in štirih velikih evTopskb knfetrr ter je zato kameto za zgradbo bodočega mira Evrope. ITredfte, ozdravite sroe, pa bo i celo tel« zdravo, zdrava bo cela Evropa! B tem de^tvom ss bodo morah sprijazniti tudi TtaKjaol in prej to store,-tem bolje tudi zanje. Svoje braaiimo, tuje pustimo, na bo mir med nami! M ameriški Slovenci hA državljani ve5ft» DTdboddft re- ■- ■ —_____., *Tt% t* S t fV Skrivnostno pismo KI GA JE SPREJEL MB. IVAN BITKO VINSKI IZ JUŽNE AOT.PTTrp ---- Nadaljevanje.- . v viteški stan. To je bil Herman Koemanek von Burgnen-stadten, V letih, ko sem jih' omenila, je bil polkovnik ali ne-! kaj sHčnega v generalnem Sta-j bu, več let je stanoval blizu nas na Allan Plata, biitau postaje Franz Josephs Bahnfcof. Pozneje so se preselili nekaj časa v Linz, okoli 3911 pa je poetal divisiomar v Ljubljani. Čitala sem o njem med vojno videla pa sem ga safmo še enkrat, njtno-go let pozneje, leta 1929. Takrat je bil le še senca nekdanjega impozantnega oficirja. Fizično zkmiljen. vidno bolehen. i V letu 3935 pa sem zvedela od majorja Jirouschka, da je nmfl. Gotovo je, da od teh dveh noben ni niti približno dosegel oni višek inteligence, ki jo je nedvomno imel Andrejka; za JankoviČa ne vem tako natanko, Wenzel Wulff pa, ki je bil rodem Ceh, je postal le stotnik. Vsekakor značilen pojav in dokaz sistematičnega zapostavlja nja Slovanov. Nisem sicer praznoverna, vendar se ne morem popolnoma otresti misli, da je baš to in pa ker so Habs-buržani tako kruto ravnali s svojimi nezakonskimi otroci, ko je fina, rahločutna grofica von Mansfeid označila kot "les enfarrts des fl^rs" {otroško cvetje), povzročilo propad Avstrije. Ne. nisem krivična in pnmam, da kljub afpvilnim kri v? cam in zapostavi San in, smo bil? Slovenk pod Avstriio na boHSem. kakor so nasi ljudje dandanes in prav za prav od konca zadnje vojne pod Italijo, I od ?a«a. ko je zaročno-daril Mfas^olinf. da o nad-rrtem ■n^enaoetežn Hit^errn niti ne jpmrorim. Fes da tndi v ^za^nTrn-ieni Jusr^laviT' m^^kai ni bilo T>rav. vendar oVokfivna wodba ni mogoča, ker Jugosla- To je bil drugi soprog prej omenjene Kllotilde. Prvi je bil neki Dr.. Pegger katerega je moja mati še poznala, jaz pa ne. Dalje grof Kot?« mi-Rosenberg, grof Omch von Slavetich in neki Rudolf von Chavanne, ki ee je z Andrejko udeležil o-kupacije v Bosni. Tudi Herman Kmsmanek. Nekaj je bilo tudi civilistov, večinoma novinarji, med slednjimi Ircdvig Karpeth, ki je bil urednik pri "Wiener Tagblatt". Seepš, ki je 1)3 svoječasTio prijatelj Rudolfa m nekaj dmtrfh, katerih imen se rie spomin om t vsekakor precej pestra družba. j Jankovič se najbrž živi. Pri mojem zadnjem bivanja na I>u-naju sem ga videla. Njegov na slov je bih Fridrich Jankovič, Oberst L R. II. Bz. Franzens-brueckenstrasse 19, Wien,. Ta gospod vam bo rade volje pripovedoval o pokojnem Andrej-ki, Arhn, Žolgerju in drugih S ovencih. ki so bili svoječasno v ožjem stiku z večino ljudi, ki sem jih omenila. On bo tudi vedel, kdo je še tam in kogar ni več, odnosno, kje zdaj stanujejo še živeči Člani. Zanimivo je, kako so v stari Avwtriji zapostavljali Slovence, odnc«no Slovane. Nikakor ne pretiravam. 5e trdim, da med vsemi oficirji, kPso se Septo-krat Aaiali nri teti Ljudmili, v hiši srmfa Slavetiča v R^nn-<£ra^e. 4, k^mor smo dostikrat pri^li^ sta bila ewtovo naiamož-np-Sa bas A?»drejka in Jankovič. PHednfi jp. Že se ne motim, drv^erp] ^jj polkovnika. And-re^ka je bil r>o*ioolWT-Trik. Oha-vamie T>a je nostal. da^i mino-e-o let TWCTfw. eeneral in kot taV iurnri v O^n pred netiiml voir*o TK*vel^r»T> znime trdnjave fPrzemvsl in bil potem povSan "GLAS NARODA" votes or tub rsorui) ^_____ ^a.. z Ow»«l uit FnhHifcrtl bj 8Wr«olr r^SMiMag Ornimiiy, (A Oorporitlon> F-rmnk Saka«r, President; Ipiac Hude, Treararar; Joaepb Lopsba, Sk. PUce at bntfpwi at a« corponfloo ud adtfn— n of a bore officer«: 316 WB»T VStk gTELEBT. NBW TOBK, N. X. . 50th Year —r== - •-- --------- ■ - ■ ■■ » ■■' *-•- ■■ —- fQUa Kindfl" 1• tamed every day uuept flatvrdays, Bmdayi and BoUdaya. N floberrtptlon Yearly «6. Advertisement oo Agreement ____' : - : - (<" • Za oelo leto velja 1M aa Amerfto in Kanado »6.— ; s« pol leta $3,—; aa fietrt leta »1M.. — Za Me« York aa celo leto |7.—; xa pol leu fSJKX Za InweaMtro aa celo leto |T.—; aa pol leta $8.60. •Qlaa Naroda" labaja raakl dan Imart aobot , nedelj In praznikov "GLAS NARODA". Z1« WEST 18tb STREEf, NEW YORK, K. % THrph—e: CHHaea S—IMS pnfblike imamo pa danes samo eno veliko in glavno nalogo in ta je, da iz hvaležnosti in ljtaJbesni do nase nove domovine z ^6em, kar zmoremo in premoremcr, MxielnjerAo z našim velikim pdhdse ^'a. TJftrjene postojan/ke V glo-r bini se raztezajo Qtf Vardarja . in Moravske doline vzdolž Jad ranekega miorja v Italijo in od . tam do Sicilije. . NemlSko in laSko letalstvo je i baie potrojilo število izvidni/ i ?kih poletov od Krete nafto: > d os, vzhodni del Sredozemske^ - ca moria je zastražen podrievi in r*moči, posebno pa okraji o-. V nI i Ci^ra, kjer je nastanjen j United Army Air Force [ v skupni slu?iKi z Boval Air > Foree z oporiščem v Kairu. | *** m ' " ' m 1" ADVERTISE in J "rif A«: MApAn * •* NOVA SLOVENSKA KNJIGA. Pod naslovom "Ko smo šli v morje bridkosti'' je P. Kazimir Zakrajšek napisal knjigo, ki je vseskozi zelo zanimiva in' jo bo tudi vsakdo z zanimanjem bi al. V, njej popisuje natanc-no razmere, predno je prišlo morje bridkosti nad Jugoslavijo; vse spletke, zmede in politične homatije, ki so dovedle I do končnega razpada Jugosla-' vije. Največja nesreča za Jugoslavijo je bil stalni spor med ' Hrvati in Srbi. Slovenci niso 1 odobravali beograjske polifcke, 1 ki je bila srbska, toda po poti \ kot Hrvati nitso šli, ker so ime-1 li vedno pred očmi, kar je naj-" potrebnejše — Jugoslavijo. Kot j na jbolj izobraženi, sc Slovenci1 'kolikor toliko prenašali malo j j preveč sriteko nadvlado, ker so ; bili Jugoslovani m so Upali, da 1 bo s časom prišlo do popolnega ■ j eporazumltjenja in bratstva. In ^vse bi se bilo naredilo, da ni ■ j prišel Sfer. \ [i Pisstelj popisuje dogodke! pred nemškim vpadom v Jugo- j : j slavijo in po vpadu. Nad Jjud-1 ; mi je visela strašna mora ne-! ! gotovosti, nikdo ni vedel, kaj 1 prinese diugi dan; vsakdo je v ■ svojem obupu še vedno upal, da vojne ne bo, da se bo zgodil kak čudež, da bo nevarnost odvrn- l jena. • -| Vtsa upanja, vsa pričakova- > nja pa so se razblinila, ko je ? nemtška in laška druhal vdrla v ■ Jugoslavijo in je prišla v morje l bridkosti. • I Knjiga je v resnici zelo zani-l miva in jo bo vsakdo rad bral, - ne sicer z veseljem, temveč bo I pri branju čutil v svojem srcu . bolečino in veliko sočutje do -.svojih bratov, ki prenašajo ta-!jko veliko trpljenje. . i; iPri vt'em tem ne moremo o- > pustiti opazke, da je pisatelj - prevečkrat omenil, da se je bal i krogle v glavo; enkrat bi bilo 1 dovolj. i Vendar pa priznavamo, da je > pisatelj dober Jugoslovan in je t že med prvo svetovno vojno TEDENSKI PREGLED ladjedelnice so bile stavljene na " razpolago na&tt bajnih čet in j zaščita je bila dana našim ladjam na molju in Vosjki na kop- -i nem. Dodatno smo pod "lend-, lease*' programom dobili znatne količine prepotrebnih suro- ' .vm in drugi produkti se pripravljajo za prenos v bližnji bodočnosti. Več kot pol»ovie& vseh "lend lease" zalog, ki smo jih izvozili leta 1942, so biK vojaški predmeti. Ameriški tanki in jaeroplani so igrali važno vlogo v britanskih pogonih v Severni Afriki od jeseni leta 1941 naprej. B i itamski piloti so prele-, tali Evropo z letali, napravijo-' nimi v Amoriiki, vničujcč nacij-l ske letalce in razdevajoč na-' cijs^ka vojna središča z našimi : razstrelivi. Rusi so rabili na-] ša letala in naše tanke v stalno večjih, količinah proti nacdjemJ Odkar je bila Burmeska ceetaj izgubljena, se naša "Jendlease"; pomoč za Kitajsko prevaža iz Indije po najbolj nevarni zrač-1 ni poti na svetu — čez Himalaj sko gorovje. Kitajski zračni kadeti, izve3hani v tej deželi, ko se tudi povrnili v svojo domovino po letalih. i Do konca zadnjega oktobra smo pod "lend-lease" progra-| mom izvozili induetrijalno opre mo in materiale v vrednosti ne kaj čez bil i jen dolarjev in poljedelske pridelke, večinoma hrano, v vrednosti drugega bi- i lifona. Količine industrijahrih materialov, poslanih v inozemstvo, tvorijo pa le majhen del skupne nove ameriške zaloge. otuo jih pcslali zaveznikom, da-, si so tvorili le majhen del naše j domače produkcije, so bili ven, darle jako važni za njihovo j vojno produkcijo in so prihra-Jnili znaten obseg ladijskega prostora, ki bi se bil drugače vpora/bil m prevoz popolnoma dovrSenih tirani mi, ki rabijo več prostora. Naš izvoz živeža je bil zlasti važen za Angleško in Sovjetsko Rusijo, dasi koli-' čina izvoza ni bila velika v primeri z naso skupno zalogo živeža in naso skrapno produkcijo živeža Ravno tako naše a-roeritSke hrane resuieio od sest rad a nja Trtnoeo tisoč Hudi v Severni Afriki rn v Srednjem Vaiiodu. Skupaj rečeno, je 'lend-lease' erto imed najbolj sigurnih jam j s?tev vzajemni poimcči med| združenimi narodi v vojni za svobodo proti bandltom Osisča, k! so v svojem stremljenju o-srvo^evanja hoteli razdvojiti narode drug od dragega. OWI. ISKRENA HVALA sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali za vence in onim za sv. maše in vsem tistim, ki so prišli tako daleč se poslovit in so spremili v cerkev in na pokopališče — Petra Rode-ta Ti, Ijtfoljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru in lablca naj Ti bo ameriška gruda. Priporočamo ga v molitev. Žalujoča ostala; Soproga IVANKA RODE in sin EMIL HODE, lrst Ldeut. Gardiner,N. Y., 25. januarja, 1943. • Vzhod iii zapad^- QOVOr inlillOT Oospodinje, ki unri- ^vf Wl IEI&JU& ■ ■ vajo Okna v b^ih _ . __predmestnih hiš a h, JHj^HMMHHMMMHft^ .mehaniki v tovarnah ^^QHHV^^^^^^^^^^P^PPf^ll^H ® vpjaki, stoječi na ^^^OUjiJlAilii^lLl ^ straži ... governefji ^^^^^^^^V^^H^^^^^HH^^^j^^MtfMHBtofl in župani, policisti na W f Togaha .. firnci/po- B*^ Hb^ ? lM joči pri svojem delu ^^bJlflHHliHl^l^HH^IH^HilGHp^pHE^I 9 i11 uradniki z^ iniza- djj^^^H^B mi . . . bogataši, re- Presldent Rowevelt aRŽalhJfj^^ -S Veži . Al££?SlŠKI The NsUmisI Foundation for "^SlSj^ NAROD. .'.' VSČfn tetn '342 Madison Avarae, New York, N. Y. Mp takojšnje znanstvene Dear Mi President: pomoči, ako pdfet^lfe- signature sheets (25 names on each) so that I may enlist H|ppKlHNjlp my friends i» tUs great eaose. Sloronlan—1 Olas Naroda". Hew York Note n PIANO. HARMONIKO «11 KLAVIR BRBBZCS 09 &PBXBQ I1M£ OF BLOSSOM. (Cvetni Cas> "i*1 ■' 11 SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PBODALA_ PO JEZEKTT KOLO_ t »rilo VALLSY rtfLVIA POLKA TAM NA VBXN1 CHWBDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA orphan waltss LXKKLE IFA VKfU ar, mamCka, fmbuaj habCica ' MI4I)1 KAPETANB ___ gremo na Štajersko 3TAJEHX8 ffAPPt POTJTA ČE NA TUJEM 35 centov komad _ 3 za $1. MOJAJ)EKLE JE SE MLADA t%tSe kmmit_ NcroSM prf KXJHiAKNt fliitswd ptm>f9MiM 00. Wm4 )«kk St, Mnr York ? " VA2NO ZA NAROČNIKE J P®1*« narioTja te tasvldno do kdaj Unate pUCano narotetoo. Pr»a \ PMaaoi sne. dr*ca da» M trrtj* p* let«. D« orna prftta / DH® »epotrelmega dela la wtnSkow, Vr. prmla«, da skaiate aaročal- \ DO poraniatl. PvAljlte n» ročni no aaravixxt nan aH Jo / pa plavajte naVno aastopalke e Vaiem krajo ali pa kateremu lamel J ««tepalko», kojih Imena eo tiskana • iilnf—| tffksmf ker so Opn*i t/ Ceni obiskati tu drn«e naselbine, kjer Je kaj imJlh rajakev mmn I) ,>n,b Z^opeLk bo Vam laro«ll potrdilo aa pU«ano naročnine OleveMnd, Anton Bobek. Chaa. Bar ' Uager. Jacob Reaalk. Ofrard, Anton Nagode Lorain, Loots Balaat. JaUo rmmU Yenngatowa. Anton Cikali OREGON? Oregon City. J. Kobiar PRNNSILVANIA: Beaseaer, John Jenrfkar Oonemangb. J. Bimsih Corertale In okeUes, *m. Prnernel Export, Lncd* 8o»na< Farrell. Jerry Okurn fonmt city. Mntb KmI« Pr. Blodnikar Greensbnrg, frank Novak Homer City, Pr. Perencbak ^Imperial, Vence Palcich Krayn, Ant. TaobeU Lonerne, Prani: Ballot* Midway) Jm Sast n Plttsborgb b okoaea. PM1I» frecv Steemu, A. Htm Turtle Creek. Pr. BcMfrer Went Newton. Jcwb Jovaa WISCONSIN. Mil wank ee, Went AKle, (a. abeh WYOMING: Rock Bprtngn, Lento TMter Dtameodvilla, Jon Salle« Psnk oMSenflik lada potrdil« u at* 1 la, kntarn Jn preje!, »astspnlfce lep«. WH fUl MMBI niLUOBNU: San Prnantneo. Jaanb LaaMa COLORADO: Pnebia, Peter Onng, Walaenbnrg. M. J. t$mjmk INDIANA: Indianapolis: Fr. Markieh ILLINOIS: Obleage J. Bei n- 1 • t YEW. YORK: Brooklyn. Antbanj BwM Gowanda. Kari MnMt -Little ra 11a. Prank Masla Worcester. Peter Bads OHIO:1 štrahoval in pestil svoje neusmiljene gospodarje, po vračal jhn, kakor «0 um bili- dajali ali je morda zakraljeval deželam naokoli, vojskoval se in premagal ošabne sovražnike po vsem srvetn, kakor sam kralj Matjaž. Prav nič takega ne vemo. Vse kaže, da je izrval tisto staro teipko, nato pa živel nadalje mirno, tih in vxian, kakor je bil pač vajen; zvecrto je ubogal gospodarja, gonil njegovo govedo na pašo, kos kra-; ha v culi ter služil tovarišem in svojim ljudem s svojo močijo < in po njih nkazish. Pa da mu' dob^otiTivi Bog ni bil poslal le svoieira angela iz oe"be», tem, več dodelil mu kar svojo ne-i skoroeno oblast, bi Peter Klejpec ne vedel, kaj bi z njo počel, Se v napoto bi mu morda bila. Resnično: v napoto bi mru bila tmoč, ne mogel bi je prenašati, žalosten bi bil zaradi »je. Ker Peter KTlepec je sanjal, sanjal o moči, milo sanjal ob vročih poletnih dneh, v senci pod tisto staro tepko; tako lepe in sladke so bile podobe, ki jih je gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah, če bi ee te sanje nenadoma uresničile in bi jih ne bilo več. Pa Če bi trdega dela ni bife, ne trpljenja, ne ponižanja, ne bridkosti — odkod "bi bile sanje? Bog ga je videl de dlja, zato se rou je v evoji modrosti in pravičnosti nasmeh nil tisto noč, poslal rrm svojega angela. . 'Zdi se mi, da -sem ga zadnjič srečal, Petra Klepea, ko je po strmem ilovnatem klaneu vlekel silno butaro drv za svojega rosoodarja. Oddahnil si je, oogledal proti nebu, otrl si je čelo z dlanjo ter vlekel, vlekel i dalje. Pogledal sem ga 111 *amj ne vdm, kako se Vni je storilo: razjokal tsem se od žalosti in sramu.. nebesih Bog, ki je pravičen. Bil [ je čisto «am, videl je visoko ne-bo-nad seboj, ki je milo in toplo gledalo nanj, razjokal se je iz dna svojih bolečin, pokleknil je ter molil. "'Btng nebeški, pravični,^ ki si vise videl, daj mi moči! Tfanreti bi moral od vsega hudega, če me ne »slišiš. Saj je raabičano to moje ulbogo sroe, da ni za nobeno rano več prostora, Bru-gim solnee, meni noč; drugim veselje, meni bridkost brez kraja. Dolgo je že, truden sem, ne moreen več. Odreši me, o Bog pravični, daj mi moči!" j Tako je molil; nebo se ga je usmililo ter se je odprlo. Angel božji se je sjpnstil na %ei, da je bil hlapec prav vsakemu in vs«n, še takim tovarišem, ki ni»o bili nič močne^i od njega. Naaadnjo sri ?ra dralili in zasmehovali na cesti že patrlavoi, pkoraj še sa-mo^rHjčniki. Peter «e ni npi-rrl nikormir, nikoli ni zamahnil kpr ie ved^l. da bi tedai vsi hkrati planili nanj, na sužnja, ki se je spnntal zoper ffosooda. Shržil je vdano in potrpežljivo, ni le ubogal, kar so mu ukazali, temveč tudi radovoljno se je ponižal, kadarkoli je dala prilika; mislil je v woj«n čistem srcu, da bi tako ganil njih zakrknjenost; ali ni je gaiOl, ker se kaj takega Se nikoli ni primerilo. Kolikor svete jša je bila njegova poMevnost, toliko okrutne.i M so bili gospodarji, ni j® slaiše pijače, kot je solza neboctfjencev, kvečjemu še kri 3i rot. Ko je bila mera njegovega trpljenja polna do roba, se je -pofrnnil Peter Klepec da je v, Tekoči dogodliaji dokazuje- ] jo, da edinoert med narodi, osnovana na spo razumljen ju in vza- : jemnem spoštovanju, pomenja edino nado za bodočnost. j: Tako zvane Lend-Lease oj>e ] racye nadalje označujejo pomen take edinosti. Prenosi, izvedeni pod "lendlease" zakoJ nom, niso trgovska posojila dTu! gim narodom. Oni so prispe v-i ki materiala v skupen sklad, s katerim se vodi skupna vojna. V povračilo diugi združeni narodi prispevajo z vsemi svojimi moomi k akupni borbi — z vo-l jaki, materialom in stroji. Oni nam do jejo one vrste orožja m zalog, ki jih mi moremo bolje rabiti kot oni. Resnični '>tro& ki vojne meriti, niti primerjati, niti plačati z denarjem. Isti Ise ne morejo poravnati in se poravnajo s trudom in krvjo.* j ( Ko je kongres meseca marca (leta 1941 prejel "lend-lease" zakon, ecHna svrha istega je bila "(pospešiti obrambo Zdnrže-i nih diž»v.'' Dasi nismo bili še v vojni z napadalnimi državami, njihovi napadi na mrroljub j ne dežele in uspeh njihovega I programa za svetovno nadvlado so ogrožali našo lastno varnost. Zato smo se odločili razširiti "lend-lease" jomoč na miroljuftme narode, ki so se Že borili z Os iščem in na drage, ki utegnejo biti ogroženi. Ob čapu, bo je je bil ta zakon sprre-jet, je obstojala možnost, da, a ko z vso težo ameriškega gospodarskega boeastva povsem podpiramo one dežele, ki Be borijo proti Osišču, utegnemo za-gofectoiti poraz ORišča, ne da bi šli sami v vojno. lada jalski napad na Pearl Harbor pa je zopet dokazal, da nikak narod* ni bil varen pred napadom Oei-i ača.. j Do dne 7. decemfbra 1941 je "lend-lease" imel razne važne poledice. Veliki Britaniji, ki je Sana nosila bmne bor be do 21. junija onega leta — ko »o Naciji vdrli v Ros rjo — je bila zagotovljena naša neomajena materialna podpora. Po na-jcij^kem napadu na Busijo, so [vojske Sovjetske unije v svoji stiski začele dobivati zaloge od nas. V teku leta je'lend-lease' program povzročil veliko razširjenje naših produkcijskih mogočnosti. Nadalje "cash-and-carry" metoda {fevoz proti plačila v gotovini) po kateri so vlade v potrebi v^jnOi materialov plasirale svoja naročila direktno z ameriškimi tovarna-, mi, je bila nadomeščena s centralnim upravljanjem vojrrih kotftraktov potom vlade. Na ta način so naše osnove za "totalno obrairibo" pripravile tla za težko nalogo vodenja vojne sadne. . * Od Pearl HaTborrja naprej je bil more nuditi katerokoli nafe DOMAČI ŽIVINOZD RAVNIK VCIia /UC zgodovinsko dela Spisal Franjo Dumr. — 278 "Mat PV7Aomr --' strani. Trda rex. - Zelo koristna JttAIiLnjtUBTI U POGLAVIJ - «11 STRANI knjiga za vsakega živinorejca; Spisal Iran AlbreM. opis raznih bolezni in adravtje- <120 stranL) 7 PLATND VEZANO nje; slike. Cena $IM Cena 75c JO GOVEDOREJA Spisal B. Legrart. 145 strani a pQ 5Q Z„ L. ________ slikami. -Cena «1— 1 U ZVCZeK —— I Will —I lllllim.......... Andrej Tereorae (Ivan Albreht) KNJIGA O DOSTOJNEM gri« M« —II J—fc (DastaJenUJ) • D- * i VEDENJU Filozofska zgodba (Alojz JIrasek) *LQ ? I zvezek rn Strani. Ceaa M cente* J*™^^ (**>* Kajetan) MLEKARSTVO ' CPr^r (Marija Majerieva) M1JEKAR8TVO Ptagrfaukl aUk (Anatole France) H pisal Anton Pere. s slikami. prt »aa«i.ma») 168 stranL - Knjiga za mlekar- fO /3C ZVeZek Je In farmerje v splofaem. Beifegar (Artar Beraede) * O $1.50 zvezek Cm« M center Pa strani Uobok (Damir Felget) Volim tn kaze. (F. M. De^eJevskiJ) KNJIGARNA 'g—- Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street_New York City čivaj v miru, dragi Franjo, v svobodni ameriški grudi, ter večna luč naj Ti sveti! A, F. Svet. in jugoslovanski generalni konzul v Xew Yorkn Mr. Stanoje- vič. Blagopokojniku kličem: Po- Molitvenimi v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitvaniki: nebesa nas dom-ol 4is> ——————— z 4V4 InCev—384 »tranl KVIŠKU SRCE - (64. 355) Cena 75« 2^4 z InCev — 224 strani —-- T belem celoUdu (Ker te nam Je posrečilo dobiti te Cena 75 centov molItTenlka ^ ^ ^ ^ Jlfc KVIŠKU SROE—Stv. 415 10(11 momno PrtxUJ,tJ wwri«- 2x 8% InCev — 224 strani *»a«eni ceni. Zaloga pa nI posebno Ceoa 15 centov velika, zato Jlb naročite Čimprej, S RAJSKI GLASOVI - <«. 4M) Vt® botao n>°«M 8 ^^ ^ j 2% * 4 i nčev — 255 rtraal "tr®a- rstevii Sv. Krttev Fat asMB^«—^———^^^^^^^^ / Cena $1A§ h?,6!^^ Anglsiki moluranlld: | vatev« Sv. Krttev Fat ' ———— Ccom fL5t (ZA MLADINO) NEBMA NAS DOM - VSI ne moremo iti > na bojišče se vojsko-v vati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM-. EE redno. t NEWYORfiKA GLEDALIŠČA Bmfbai^y Newsreel Theatres na 33 West 50t3i St^ 46fch St. in Broadway ter Park Ave. in 42nd St., kažejo ta teden film, ki predstavlja složno sodelovanje med zavezniki v sedanji ] vojni. |J . / i Znani časnikar in komenta- j tor H. V. Kalteuborn, odgovar- ^ ^ m razna vprašanja in med i njimi tudi: Ali je zavzetje Bor- ] ime važno za poraz Japonske? ] Zakaj ni bil Tripoli s zavzet . obenem 2 Oranr«n_ in Alzirom? ' Itd. . PO POGRjEP" Franka B&KLJAČIČA. tPreteceno soboto, 23. januarja je opravil pogrebne obrede za pokojnega rojaka Franka Brkljačiea naš slovenski župnik in sicer točno ob napovedani uri 1.30 popoldne in sicer v kapeli pri pogrebniku George G. Apostle Inc., 455 West 43rd St. New York. N, Y. Pri obredih je pel "Libero" naš zna-1 ni rojak in organist Mir. L Hude ministrant pa je bil nas znani Jolrnny Grill. Nato je gospod župnik Rev. Piug J. Petrič spremil pokojnega tndi na Calvary pokopališče v Sunnyside, L. I., ter izvršil nagrobne obre-do z lepim nagovorom v grob mu je gospod župnik visipnil ce lo nekaj jugoslovanske zemlje, rekoč Is" iDtragi pokojni Franjo, krije naj te poleg svobodne a-meriške grude tudi jugoslovan-f ska gruda, za katero si tako vneto živel/'. . Bilje to zares grnPfiv prizor, [ 'ter se je maffdkaitereimu prija-' Spopadi Klj-uib spopadom, do katerih pride od časa do ča»a med giue-rilci — Italijani in Nemci si na vso moč prizadevajo zanetiti spore med posameznimi gueril-skimi skupinami — je ljudsko mišljenje z jasnostjo in d os led nctftjjo odločeno za upor in celo oni kmetje, ki so še ostali na I svoji zemlji, zmanjšujejo sami «voj pridelek in žanjejo le, kar 'potrebujejo sami za sebe ter tako sa/botirajo izvoz v Nemfeijo Pod inspiracijo ruskih zmag se zdi, da partizani Ovobcdilne fronte najbolj napredujejo. Da bi zavarovalo svoje bistveno važne zveze iz Trsta v Srednjo Evropo, je dalo osmee posekati vse drevje v širini 150 vardov na obeh straneh železnic in je progo povsod močno zastražilo; kljub temu pa pri-®n«va časopisje osišča samega, da se neprestano dogajajo napadi. Ko so partizani začeli tiskati svoj lastni denar, so bile zasedfbene oblasti prisiljene, da ta denar uradno proglase neveljavnim in določajo kazni za one, ki bi ga imeli v rokah. V lekarnah dovoljujejo prodajo zdravil le kupcem, ki se nahajajo na posebnih seznamih, da bi tako preprečili vsako možnost zdravljenja guerilcev. Partizani Osvobodilne fronte so zajeli transporte italijanskega orožja in druge opreme. Iz ljubljanske banke so guerilcri ukradli 1 milijon lir. Nekaj Italijanov, ki so bili ranjeni v spopadih, je slovenska zdravnica Ravnikar usmrtila in potem napravila samomor. Nacistični upravnik Kutehe-re je skušal, z jako majhnim uspehom, uvesti teroristične me tode napram guerilcem ki s pre bivabfevom prijazno ravnaj*x Guerilci so mta poslali pismo, da so njihove edinice del redne« jugoslovanske armade in da velja z njimi ravnati kakor to zahteva mednarodno pravo; ako ne, se bodo maščevali nad nem-■Škimi rodbinami. Lani je italijanski časopis 'Regime Fas-cista" priznal izredni obseg od pora, ko se je pritoževal. " Jasno je, da bi se guerikki boji hitro nehali, ako bi prebivalstvo hotelo sodelovati z vojaško oblastjo tudi le en sam teden. Zavedati se je treba tega, da partizanski duh ni samo komunističen. To je nekakšna strahotna mešanica komunizma in nacionalizma, nekakšna sinteza Stalinovih gesel, Korosee-vih pridig in zdravih angleških f trotov" Tihotapljenje oroija. Akoravno poročila o balkanskih gnerilcJh Slovencem zaradi maloštevilnosti njihovega na roda ne posvečajo mnogo pozor nosti, so vendar Slovenci oni, : ki kažejo največjo voljo in so zaradi tega ogorčeni, da v giro-t kem mednarodnem svetu osta-j jajo anonintni. Nedavno je . prejela jugoslovanska vlada pis investirajte V ameriko l KUPUJTE t UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS fa STAMPS 4 * Lucija, glej cerkev!" "Torej naprej y njo!" ' ■ Grajska ta kapelica j^ bila videti kakor širok stolp, katerega so na vrhu pokrili z malim dimnikom. Lesena streha je kapala na vseh mesth od ostrešja, in železni križ, postavljen vrhu stolpiča, dimniku enakega, se je bil med časom prevrnil in je sedaj visel žalostno navzdol. Vrata kapelice so bila na stežaj odprta. Gospodični sta vstopili. Iz mraenega prostora pa sta skozi ubito okno po-brgnila plašna goloba, ki sta gnezdila nekje v zapraščenem svetišču. Mali oltar je bil v razpadu, -svetniki na njem pa polomljeni vsi. Ta ni imet roke, drugi nekaj obleke ne. T\t-di ?ma slika v razpadleim okviru je bila racJtrgana. . Vagojeni v veliki pobožnosti, sta takoj pokleknili ter molili nekaj časa. Potem pa sta pristopili k ploščam v steno vzidanim, katere so pravile, da so tu pokopani ti in ti struški gospodje, ki so bili v Življenju to in to ter so izvršili ta in ta ftpomina vredna dejanja. Pred vsako ploščo pa sta se mudili in iz Čudne atare nemščine kovali in ugibali, kar je bilo zapisanega.. Ivo pa sta se ravno zamislili in pogreznili v ploščo, ki je svetu oznani ovala žižvljenjc slavnega gospoda Eberhardta, barpna iz Struge, ji je prebudilo 2it" "Lucija," ~ ^""YJ "In jaz sem Zora. Ah vaju sem teako pričakovala." Stopile so iz svetišča na dvorišče "Tiho sta prišli, kako rsončni žarek. In tako bode nekega dne prišel tudi on! Tako tiho, kakor pade jesenski list od veje. Ali jaz ga bodem vendar takoj čutila in nasproti mu hitela! Sedaj pa pojdimo na vrt! Oasih me boli glava, kakor bi mi razsajala huda nevihta po nji. Ali kako ti je že imel" "Serafina!" "In tebi!" 1 ) i "Lucija!" "In jaz sem Zora I" Obmolknila je ter se tja v en dan smejala sama pri sebi. Tedaj pa sta kontesi videli, da je blazna Plaho eta se spogledali, a v srcih sta čutili prvi kes, da stz»ee odločili na današnjo pot. I Obhodile ste vse pu*te steze opuščenega vrta. Blajcna baronica je trgala cvetje t^r je metala v svoje naročje. Vmes Pa JP govorila zmedene svoje besede. . Dospele so na konec vrra. Iz zida se je bil odkrušil velik kos, tako da ga na tem mtstu ni bilo težavno prekoračiti. Zora je takoj splezala čez ozidje ter hotela, da morata spremljevalki za njo. Zdihovaje sta shišali kontesi. Takoj 7u vrtom na pogonskem pobočju je tičala podružna cerkev. Okrog nje je ležalo malo in revno pokopališče. "In kje_ai ti doma t" t "Na Otoku!" "In ti?" "Tudi na Otoku!" "Ali imate lep vnt?" "Imamo." - "Pridem pogledat! Kadar Konstantina ne bode doma, tedaj pridem. Da ne bo vedel. Tedaj pridem in po vagem vrtu bodemo hodile/* In zepet se je dobrodušno smejala. Korakale so čez pokopališče. Leseni križi so bili strohneli in kosci so ležali po gomilah. V kotu za cerkvijo je bil otrokov grob. Nad njim v zidu je poganjal beagov gitm, napravijal miu senco ter ga vsako pomllad obsuval s -vojirn dišečim cvetjem. . Zora pa je položila prst na usrtine ter iasula iz svojega naročja cvetje na malo gomilo. . "Tiho, da ga ne prebudimo! Tu spi! Vzeli so mi ga m sedaj tu spi. Pozimi ga pokrije bela odeja, beli sneg, in vendar prespi tu vsako zimo!" Tožno je nagnila glavico. "Vidve ne vesta, kako krasen je bil. Ali vzeli so mi ga ter ga prineidi tu sem. _ In sedaj že tako dolgo gpi. Pa vraj ee prefoudi, vsaj mi je to povedal brat KonStatin — in brat Konstantin ve vise!^ (Nadaljevanje prihodnjič.) "THE NEW YORK TIMES" 0 UPORU SLOVENSKEGA NARODA (Nadaljevanje.) m* -1-- - mo iztihotapljeno iz Slovenije, I ki zahteva, da javno proglasi avoje zahteve glede Koroške, Štajerske in tržaške obale "z dokažem, da so Nemci in Italijani že dolga stoletja raznaro-dovali Slovence." "»Zakaj tako dobrohotno ravnati z Avstrijci?" nadaljuje to pisano. "V zatiranju Slovencev se iiajbolj kruto obnašajo. Zakaj ne pregovorite Angležev,; da bombardirajo Gradec, Linz, Dunaj, dunajsko Novo Mesto in slična važna industrijska ere dLSča? Videti je, kakor da bi velik del angleškega naroda še vedno veroval v lerpo pravljico o dobrih Avstrijcih. Dajte, od-prite jim oči, da bodo videli resnico!" !Na stotine Slovencev, italijanskih državljanov, ki se nahajajo v Mussolinijevih vojskah, na vso moč podpira stvar adneženih narodov. Mnogi tihotapijo orožje in ga dobavljajo gnerilcem, drogi pa dezerti-rajo in se pridružujejo sovražnikom osišča. Več stotin Slovencev, ki so bili zajeti v AJr>e-siniji in Libiji se je že pridrn-zlo zavezniškim vojaškim silam na, Srednjem Vahodu. Nek vojak Združenih držav, rojen v KapoTeto in slovenskega porekla, je bil ujetnik osišča a pozneje zopet osvobojen v Severni Afriki, trdi, da se nahaja približno 40,000 Slovencev v itnlijanski armadi in da jih je več k