PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Lex Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 28 Maribor, petek 10.6.2016 OBČINA DORNAVA 418. Sklep o potrditvi cene v vrtcu Dornava Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15,90/15 in 38/16 - odl. US), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 -ZPCP-2D, 14/13, 56/13 - ZŠtip-1, 99/13, 14/15 -ZUUJFO, 57/15, 90/15 in 38/16 - odl. US), in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je občinski svet Občine Dornava na 12. redni seji dne, 26.05.2016 sprejel; SKLEP O POTRDITVI CENE V VRTCU DORNAVA I. »Občinski svet potrjuje nove cene Programov v vrtcu Dornava za leto 2016, kot jih je predlagala Osnovna šola Dornava. Nove cene programov znašajo: za 1. starostno skupino 478,11 EUR, za kombinirano skupino 379,15 in za 2. starostno skupino 325,18 EUR. Cene začnejo veljati z novim šolskim letom 2016/17.« II. Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 600-1/2016 Datum: 26. 5. 2016 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII OBČINA GORJE 419. Odlok o občinskih cestah v Občini Gorje Na podlagi 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10), 14. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2011, 34/2012) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), je Občinski svet Občine Gorje, na svoji 12. redni seji, dne 8.6.2016 sprejel ODLOK O OBČINSKIH CESTAH V OBČINI GORJE I. Splošne določbe 1. člen (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) (1) Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, in ta odlok. 2. člen (namen odloka) (1) Ta odlok določa: 1. občinske ceste na območju Občine Gorje (v nadaljevanju: »občina«) in postopek kategorizacije občinskih cest; 2. upravljanje in graditev ter vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih; 3. način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe oziroma ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih cest«; 4. postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in zagotavljanje njihovega varstva; 5. inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami ter sankcioniranje kršitev tega odloka; 6. druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest. Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1153 3. člen (izrazi) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja cest. II. Občinske ceste in njihova kategorizacija 4. člen (občinske ceste) (1) Občinska cesta je javna cesta, ki jo občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi, ter ni kategorizirana kot državna cesta 5. člen (kategorizacije občinskih cest) (1) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje. (2) Lokalne ceste so ceste namenjene povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v občini med seboj in ceste pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije. (3) Javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije. (4) Kolesarska pot je samostojna javna cesta in je namenjena prometu kolesarjev. 6. člen (postopek kategorizacije občinskih cest) (1) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Gorje (v nadaljevanju: »Občinski svet«) na predlog župana. (2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen s pristojnim organom ministrstva pristojnega za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. 7. člen (spremembe kategorizacije občinskih cest) (1) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka. (2) Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlaga občinska uprava, vaški odbori in zainteresirane pravne in fizične osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. (3) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet na predlog župana. (4) Spremembe kategorizacije občinskih cest se praviloma opravijo enkrat letno oziroma po potrebi in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto. (5) Spremembo kategorizacije lahko predlaga tudi s strani države pristojni organ. 8. člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) (1) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta. 9. člen (opustitev občinske ceste) (1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo. (2) Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, proti plačilu primerne odškodnine prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste. (4) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet na predlog župana. 10. člen (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) (1) Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste. (2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste ob upoštevanju naslednjih pogojev (kumulativno): • če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let, • če se njen prenos opravi brezplačno, • če je minimalne dolžine 100 metrov ali je povezovalna, • če so ob predlagani cesti vsaj tri stalno naseljena stanovanja ali stavbe, • če je geodetsko odmerjena in vpisana v zemljiško knjigo. • če je prosta finančnih bremen. (3) Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih. (4) O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka. 11. člen (turistične in druge poti) (1) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti ali javne površine po tem odloku. (2) Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena. (3) Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov. (4) Gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov in je vodena v evidencah gozdnih cest. (5) Gozdne ceste, ki omogočajo tudi dostop do kmetij, zaselkov oziroma vasi, turističnih objektov, izletniških in drugih podobnih objektov in so pretežno javnega značaja, prevzame občina v last in upravljanje. III. Upravljanje občinskih cest 12. člen (upravljavec občinskih cest) (1) Z občinskimi cestami, ki so javno dobro lokalnega pomena, upravlja občinska uprava Občine Gorje. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1154 13. člen (plani razvoja in vzdrževanja občinskih cest) (1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se najmanj za obdobje štirih let določijo prednostne naloge vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme Občinski svet na predlog župana. (2) Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana iz prejšnjega odstavka v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih cest pripravi občinska uprava. (3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.), in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni inšpektor, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu. 14. člen (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) (1) Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja občinska uprava. Te obsegajo zlasti: 1. vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije); 2. izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; 3. naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest; 4. naloge nadzora nad stanjem občinskih cest; 5. izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa; 6. izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest; 7. naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste; 8. vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah ter zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah; 9. organiziranje zbiranja podatkov o prometu na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov; 10. spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in/ali prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi občino; 11. naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; 12. izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; 13. priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje s pristojnim organom ministrstva pristojnega za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju ter programov; 14. izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi. 15. člen (financiranje občinskih cest) (1) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine. IV. Graditev občinskih cest 16. člen (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) (1) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo. 17. člen (projektiranje občinskih cest) (1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnost in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja. (2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov, za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa. (3) Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. 18. člen (gradnja avtobusnih postajališč) (1) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč občinska uprava ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov, policije in občinskega redarstva. 19. člen (obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) (1) Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave. (2) Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve občinske uprave za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku. 20. člen (obveznost usklajenega projektiranja) (1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste. (2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje in rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovorna občinska uprava. (3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1155 21. člen (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) (1) Občinska uprava mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste. (2) Občinska uprava mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del. (3) Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti. 22. člen (graditev občinskih cest) (1) Občinske ceste se gradijo na podlagi sprejetega proračuna občine. Postopek graditve ceste in objektov na njej mora potekati po predpisih, ki urejajo graditev objektov in posege v prostor. Izvajalec gradnje se izbere na podlagi postopka, ki ga predpisujejo predpisi o javnem naročanju. (2) Novozgrajena občinska cesta postane javno dobro lokalnega pomena in v lasti občine. (3) Uvrstitev novozgrajene ceste v občinsko cesto in kategorizacija se opravi po določbah drugega poglavja tega odloka. V. Vzdrževanje občinskih cest 23. člen (odgovornost za stanje občinskih cest) (1) Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 27. člena tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa. (2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 27. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe. (3) Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 27. člena tega odloka je odgovorna občinska uprava. 24. člen (javna služba vzdrževanja občinskih cest) (1) Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje cest ter organiziranje njihovega obnavljanja. (2) Izvajanje obvezne gospodarske javne službe oziroma obseg nalog, povezanih z rednim vzdrževanjem občinskih cest in zimske službe, zagotavlja javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. (v nadaljevanju javno podjetje), kot izvajalec javne službe. (3) Redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo. (4) Obnovitvena oziroma investicijsko vzdrževalna dela na občinskih cestah oddaja občinska uprava. Obnovitvena oziroma investicijsko vzdrževalna dela na občinskih javnih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. (5) Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih oziroma investicijsko vzdrževalnih del na občinskih cestah opravi komisija, ki jo imenuje župan s sklepom. To komisijo sestavljajo odgovorni vodja del, odgovorni nadzornik, občinska uprava kot upravljavec cest in predstavnik vaškega odbora. (6) Po opravljenem pregledu obnovitvenih oziroma investicijsko vzdrževalnih del komisija na podlagi zapisnika odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali županu predlaga, da izda dovoljenje za izročitev obnovljene ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta prometu. 25. člen (vzdrževanje križišč in križanj) (1) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi občinska uprava. 26. člen (vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami) (1) Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, nad občinskimi cestami, je pristojen izvajalec javne službe. 27. člen (vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa) (1) Občinska uprava lahko zaradi zapore občinske ceste preusmeri promet na državno cesto ali na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet ter na kategorizirane ceste druge občine v soglasju s pristojnim organom te občine. (2) O preusmeritvi prometa z občinske ceste na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora občinska uprava predhodno uskladiti s pristojnim organom ministrstva pristojnega za ceste. (3) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora izvajalec javne službe predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. VI. Varstvo občinskih cest in prometa na njih 1. Varstvo občinskih cest 28. člen (omejitev uporabe občinske ceste) (1) Če je občinska cesta v takem stanju: 1. da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, 2. da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste ali 3. če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, zemeljskega plazu, močnega vetra, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno), lahko občinska uprava s sklepom začasno, najdalj za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep. (2) Upravljavec mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, občinskega inšpektorja za ceste najmanj sedem dni pred njihovo označitvijo, javnost pa na krajevno običajen način najmanj tri dni pred izvedbo ukrepa. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1156 (3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se morajo nemudoma obvestiti policija, občinski inšpektor za ceste, občinsko redarstvo in javnost na krajevno običajen način. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi občinsko upravo. Izvajalec rednega vzdrževanja mora del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, označiti s predpisano prometno signalizacijo. (4) Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 35. člena tega odloka. (5) Občinska uprava na posameznih občinskih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja in vzporedno s katerimi potekajo občinske ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa. Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te javne službe. 29. člen (varovalni pas ob občinski cesti) (1) Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: 1. pri lokalni cesti (LC) 4 m, 2. pri javni poti (JP) 2 m, 3. pri javni poti za kolesarje (KJ) 1 m, (2) Določbe tega člena se ne uporabljajo za območja, urejena s prostorskimi izvedbenimi akti občine. 30. člen (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) (1) Telefonski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni občina, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem občinske uprave. (2) Občinska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ter izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste ali javne površine in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz dovoljenja za njihovo napeljavo oziroma postavitev. (3) Občinska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ter promet na njej, bistveno oteževali vzdrževanje ceste ali javne površine ter onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste. 31. člen (dela na občinski cesti) (1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le s soglasjem občinske uprave. (2) V soglasju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. (3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če je s poškodbami naprav in napeljav vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogrožen varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končnih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. (4) Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil ali oseb, mora upravljavec napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo, redarstvo ter občinsko inšpekcijo. 32. člen (priključki na občinsko cesto) (1) Priključki na občinsko cesto morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo cestne priključke na javne ceste. (2) Individualni priključki do objektov in zemljišč morajo biti praviloma vezani na občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni promet. Kolikor nekategorizirana cesta ni v lasti lokalne skupnosti, se smatra kot del priključka. (3) Kolikor je potrebna sprememba priključka zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet in je priključek na občinsko cesto iz nekategorizirane ceste v lasti lokalne skupnosti, se le-ta izvede na stroške koristnika priključka. (4) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto v cestnem svetu, vključno, s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. (5) Priključki na občinsko cesto, v kolikor je le-ta asfaltirana, morajo biti v varovalnem pasu občinske ceste asfaltirani ali tlakovani. 33. člen (spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti) (1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob občinskih cestah, občinska uprava odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti. (2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površine iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan. (3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje občinske uprave. 34. člen (prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej) (1) Prepovedano je trajno ali začasno zasesti občinsko cesto ali njen del ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Ob določilih zakona, ki ureja ceste, je še prepovedano: 1. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo, razen v primerih, ko to ni mogoče; 2. obračati na cesti traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; 3. odlagati v obcestne jarke kamenje, les, zemljo in drug material ali predmete, kar bi imelo za posledico oviranje ali onemogočanje normalnega odvodnjavanja meteornih voda in s tem poškodovanje ceste in ogrožanje prometa; 4. izvajati kakršnakoli dela ali ukrepe, ki bi lahko poškodovala cesto ali njen del. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1157 35. člen (obveznosti lastnikov ob občinski cesti) (1) Lastniki nepremičnin ali od njih pooblaščeni upravljavci objektov ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto odteka voda ali vsuje sneg, pritrjene strešne žlebove in snegolove, ter le-te speljane v ponikovalnico. Lastniki morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu. (2) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč morajo ob občinski cesti ali pločniku redno porezati veje dreves, žive meje, trte ali drugih visokih nasadov ali poljščine, tako, da ne segajo na občinsko cesto ali pločnik in ne poslabšujejo ali onemogočajo preglednosti ali drugače ovirajo ali ogrožajo promet. 36. člen (polje preglednosti) (1) Da bi bil zagotovljen nemoten in varen promet, je v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto, hišnim dovozom ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) prepovedano saditi drevje, visoke poljske kulture, grmičevja, postavljati predmete ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). (2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti zaradi prometne varnosti odstraniti ovire. (3) Ograja ali živa meja v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto, hišnim dovozom ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) je lahko visoka največ 0,6 m od nivelete ceste in odmaknjena od roba ceste (bankine) najmanj 0,5 m. (4) Nadzorni organ lahko odredi znižanje ograj ali živih mej, obrez dreves in znižanje in zožitev drugih ovir, če tak ukrep narekuje nepreglednost ceste, križišča ali varnost prometa. Če lastnik oziroma uporabnik zemljišča ovire ne odstrani, jo na njegove stroške odstrani izvajalec vzdrževanja občinskih cest. 2. Ukrepi za varstvo prometa na cesti 37. člen (izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste) (1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda občinska uprava. O izdanih dovoljenjih občinska uprava obvesti policijo, občinskega inšpektorja in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest ali javnih površin. Dovoljenju za zaporo ceste mora biti priložena od občinske uprave potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste. (2) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje ceste. Območje mora izvajalec rednega vzdrževanja zavarovati s predpisano prometno signalizacijo. (3) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter v primeru zapore ceste prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. (4) Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste. (5) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. 38. člen (prometna signalizacija na občinskih cestah) (1) Prometno signalizacijo na občinskih cestah določa občinska uprava, razen v primerih iz 28. člena tega odloka oziroma v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah. (2) Na občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembnost območja ali naselja in podobno (turistična in druga obvestila signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči občinska uprava s soglasjem. Občinska uprava oziroma izvajalec rednega letnega vzdrževanja cest ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev. 39. člen (obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) (1) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Občinska uprava lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve. (2) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda občinska uprava. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi občinski svet občine. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 7 m nad voziščem občinske ceste. 40. člen (opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselij) (1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem. (2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti mnenje občinske uprave. 41. člen (pritožbeni organ) (1) Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja občinska uprava ter zoper soglasje iz drugega odstavka 37. člena tega odloka, je dovoljena pritožba pisno ali ustno na zapisnik pri županu. VII. Inšpekcijsko nadzorstvo občinskih cest Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1158 42. člen (opravljanje inšpekcijskega nadzorstva) (1) Za uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, je pristojen občinski inšpektor in občinski redar v skladu s pooblastili, ki jim jih dajejo predpisi o javnih cestah, inšpekcijskem nadzoru in občinskem redarstvu. VIII. Kazenske določbe 43. člen (prekrški) (1) z globo v znesku 2.000,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, če: 1. Ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi ukrepov za zavarovanje občinske ceste in varnost promet na njej, za katera ni bilo treba pridobiti dovoljenja (3. odstavek 28. člena); 2. Ne zavaruje območja izvajanja rednega vzdrževanja občinskih cest s predpisano prometno signalizacijo (2. odstavek 36. člena) (2) Z globo 200,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. (3) Z globo 4.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000,00 EUR, če: 1. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 30. člena); 2. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali javni površini ali pa opravlja ta dela v nasprotju s soglasjem (prvi odstavek 31. člena); 3. ne obvesti izvajalca rednega vzdrževanja cest o posegih na občinski cesti, ter ne vzpostavi ceste v prvotno stanje (tretji odstavek 31. člena); 4. postavi na površinah ob občinski cesti objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja občinske uprave (33. člen); 5. začasno ali trajno zasede občinsko cesto, njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (34. člen); 6. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč ter snega ali ledu, ki je zdrsnil na pločnik, občinsko cesto s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (prvi odstavek 35. člena); 7. ne vzdržuje zemljišča ob občinski cesti ali pločniku (drugi odstavek 35. člena); 8. brez dovoljenja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (36. člen); 9. krši določila 36. člena (polje preglednosti). 44. člen (prekrški posameznikov) (1) Z globo 500,00 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prejšnjega člena. IX. Prehodna in končna določba 45. člen (začetek veljavnosti odloka) (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-3/2016-9 Datum: 8.6. 2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan 420. Sklep o določitvi cen programov vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje -enota Vrtec Gorje Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 -ZIU, 62/2010 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 -ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12) je Občinski svet Občine Gorje na 12. redni seji dne 8.6.2016 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA GORJE - ENOTA VRTEC GORJE 1. člen Cena dnevnih programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje od 1.9.2016 dalje znaša na mesec: I. starostno obdobje 462,27 EUR Kombiniran oddelek 334,23 EUR II. starostno obdobje 334,23 EUR 2. člen Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 2,20 EUR. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2015). 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2016. Številka: 9000-3/2016-10 Datum: 8.6. 2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan 421. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 23. člena (Uradni list RS, št. 102/04 -UPB, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13) in 16. člena Statuta občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10, Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1159 32/12 in 27/14) je Občinski svet občine Gorje na svoji 12. redni seji dne 8.6.2016 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen Javno dobro preneha obstajati na nepremičninah s parc. št. 1001/5, 1001/8 in 1010/3, vse k.o. 2185 - Spodnje Gorje 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. 3. člen Po uveljavitvi sklepa se izda ugotovitvena odločba o ukinitvi statusa javnega dobra, ki se po pravnomočnosti vloži v elektronsko zemljiško knjigo, da se pri nepremičninah s parc. št. 1001/5, 1001/8 in 1010/3, vse k.o. 2185 - Spodnje Gorje, vpisanih kot javno dobro, izbriše status javnega dobra in vpiše status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, matična številka 2209721000. Številka: 9000-3/2016-11 Datum: 8.6. 2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA LJUTOMER 422. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZfisP in 96/15) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11 in 2/13) je Občinski svet Občine Ljutomer na 9. redni seji 1. 6. 2016 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2015 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja; v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ljutomer za leto 2015. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz o realizaciji v letu 2015. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015 obsega v evrih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2015 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 17.365.905 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.299.166 70 DAVČNI PRIHODKI 7.105.295 700 Davki na dohodek in dobiček 6.034.733 703 Davki na premoženje 855.321 704 Domači davki na blago in storitve 215.113 706 Drugi davki 128 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.193.871 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 802.957 711 Takse in pristojbine 13.588 712 Globe in druge denarne kazni 30.474 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 62.923 714 Drugi nedavčni prihodki 283.929 72 KAPITALSKI PRIHODKI 286.281 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 104.726 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 181.555 73 PREJETE DONACIJE 36.232 730 Prejete donacije iz domačih virov 36.232 74 TRANSFERNI PRIHODK 8.744.226 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 2.699.956 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 6.044.270 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 19.827.485 40 TEKOČI ODHODKI 2.966.473 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 744.289 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 110.046 402 Izdatki za blago in storitve 1.634.800 403 Plačila domačih obresti 29.927 409 Rezerve 447.411 41 TEKOČI TRANSFERI 4.507.215 410 Subvencije 251.382 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.523.107 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 404.435 Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1160 413 Drugi tekoči domači transferi 1.328.291 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 12.150.598 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 12.150.598 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 203.199 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 55.897 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 147.302 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) -2.461.580 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2015 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 227 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 227 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 227 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 227 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2015 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 6.500.000 50 ZADOLŽEVANJE 6.500.000 500 Domače zadolževanje 6.500.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 162.857 55 ODPLAČILO DOLGA (550) 162.857 550 Odplačila domačega dolga 162.857 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 3.875.790 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 6.337.143 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 2.461.580 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31.12. PRETEKLEGA LETA 629.766 9009 Splošni sklad za drugo 629.766 3. člen Splošni in posebni del zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, realizacija načrta razvojnih programov in priloge k zaključnemu računu proračuna se kot sestavni del zaključnega računa objavijo na spletni strani Občine Ljutomer. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015 se objavi v uradnem glasilu. Številka: 410/2016-10-136 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 423. Odlok o občinskih taksah v Občini Ljutomer Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/2006 - ZFO-1, 57/08, 36/11 in 14/15 -ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO)18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) in 17. člena Zakona o prekrških (29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US) je Občinski svet Občine Ljutomer na 9. redni seji, 1. 6. 2016, sprejel ODLOK O OBČINSKIH TAKSAH V OBČINI LJUTOMER I. Temeljne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določi obveznost plačevanja občinske takse na območju Občine Ljutomer, vrsto in višino takse, zavezance za plačilo takse ter postopke odmere, obračuna in plačila takse. Prihodki od občinskih taks so prihodki proračuna občine. 2. člen (taksni predmeti) V občini Ljutomer se plačujejo občinske takse za naslednje taksne predmete in storitve: • za uporabo javnih površin za prodajo izven poslovnih prostorov, prirejanje razstav, zabavnih in drugih prireditev, • za opravljanje trgovinske, turistične in gostinske dejavnosti na javnih površinah, • za oglaševanje na javnih mestih, • za uporabo javnih prometnih površin, • za uporabo javnega prostora za kampiranje, šotorjenje in druge začasne namene, • za druge oblike uporabe javne površine, ko tako določa zakon. Plačilo občinske takse za dejavnosti iz prvega odstavka tega člena se ne zahteva, če je to za posamezne primere z zakonom prepovedano, ali je predpisan ali s pogodbo dogovorjen drug način plačila. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1161 3. člen (javna površina in javno mesto) Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, pločnik, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna druga urejena ali neurejena površina na območju občine, ki je v lasti oz. je imetnik pravice njene uporabe Občina Ljutomer ali krajevna skupnost. Javno mesto je vsako mesto v prostoru, ki je v javni rabi oz. je imetnik pravice njene uporabe Občina Ljutomer in na katerega je taksni predmet nameščen tako, da je njegova sporočilnost usmerjena navzven, v javni prostor. II. Taksni zavezanec 4. člen (taksni zavezanci) Taksni zavezanec za plačilo občinske takse je pravna oseba, društvo, samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in fizična oseba, ki uporablja taksne predmete ali izvaja storitve, za katere so s tem odlokom določene občinske takse (v nadaljevanju: taksni zavezanec). Taksni zavezanec je dolžan v roku 15 dni občini prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na odmero, obračun in izterjavo občinske takse. 5. člen (oprostitve) Občinske takse ne plačujejo državni ter občinski organi, krajevne skupnosti v Občini Ljutomer ter javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Ljutomer. Glede na namen se občinska taksa ne plačuje za kulturne, športne, turistične in humanitarne prireditve, prireditve, ki jih organizirajo društva, ustanovljena v javnem interesu s sedežem v Občini Ljutomer. Občinska taksa se ne plačuje tudi za razstavljanje in prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti in za dobrodelne namene. Občinska taksa se ne plačuje za objavo političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju. Župan občine Ljutomer lahko v izjemnih primerih, ko gre za širši družbeni interes in taksni zavezanec ali namen prireditve ni naveden v prejšnjih odstavkih, oprosti taksnega zavezanca plačila občinske takse, kadar gre za prireditev ali dejavnost, ki je posebnega pomena za razvoj občine Ljutomer. III. Višina taks 6. člen (višina občinske takse) Občinske takse se določajo v točkah. Višina občinske takse za posamezne taksne predmete je določena v posebnem delu - tarifi občinskih taks, ki je sestavni del tega odloka. Občinska taksa se izračuna tako, da se število točk iz tarife občinskih taks pomnoži z vrednostjo točke, številom dni uporabe in površino. Vrednost točke na dan uveljavitve odloka znaša 0,05 EUR. Spremembo vrednosti točke za obračun občinskih taks iz drugega odstavka tega člena določa župan Občine Ljutomer s sklepom. IV. Odmera občinskih taks 7. člen (taksna obveznost) Takse so določene v dnevnih, mesečnih in letnih zneskih za posamezne taksne predmete. Taksna obveznost v primerih, ko je taksa določena v letnem znesku, nastane z dnem namestitve taksnega predmeta oziroma pričetkom uporabe, preneha pa s potekom meseca v katerem je zavezanec pisno obvestil občinsko upravo o odstranitvi taksnega predmeta oziroma o prenehanju njegove uporabe ali prenehanju izvajanja storitev. Okoliščina, zaradi katere taksnega predmeta zavezanec začasno ni mogle uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost. Taksa za uporabo javnih površin za namen postavitve letnih vrtov se odmeri ne glede na število predvidenih dni slabega vremena. 8. člen (prijava in pridobitev dovoljenja) Taksni zavezanec si mora pred uporabo oziroma namestitvijo taksnega predmeta pridobiti dovoljenje občinske uprave Občine Ljutomer. Občinska uprava izda dovoljenje na podlagi prijave taksnega zavezanca, ki mora vsebovati: podatke o zavezancu, čas in kraj uporabe oziroma namestitve taksnega predmeta in opis taksnega predmeta (površina, število ipd.) Če taksni zavezanec ne prijavi taksne obveznosti in vsake spremembe o taksnih predmetih, se odmeri občinska taksa po evidencah taksnih predmetov v istem koledarskem letu za tekoče leto ali podatkih, ugotovljenih s strani medobčinskega inšpektorata in redarstva. 9. člen (odmera, plačilo in izterjava takse) Takso odmerja občinska uprava Občine Ljutomer z odločbo. Osnova za odmero občinske takse so podatki, pridobljeni na podlagi prijav zavezancev, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav pristojnih inšpekcijskih služb ter prijave medobčinskega inšpektorata in redarstva. Taksni zavezanec je dolžan takso plačati v 15 dneh od dokončnosti odločbe, razen v primerih uporabe javnih površin za namen prireditev, ko mora biti taksa plačana pred samo prireditvijo in je pogoj za veljavnost dovoljenja. V posameznih primerih so občinsko takso zavezanci dolžni plačati vnaprej, o čemer presoja občinska uprava občine Ljutomer. Za zapadle in neplačane občinske takse po dokončnosti se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. Občinske takse izterjuje pristojni organ po predpisih o davčni izvršbi. Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je za to določen v odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena, izvršba upravne odločbe pa ni uspešna, lahko pristojni občinski organ razveljavi dovoljenje ter o tem obvesti medobčinski inšpektorat in redarstvo. 10. člen (vloga) Za uporabo javnih površin in za odmero občinske takse se vloži ena vloga. Izda se ena odločba, s katero se odloči o vseh zahtevkih, ki temeljijo na različnih pravnih podlagah (prodaja zunaj prodajaln, uporaba javnih prometnih površin, oglaševanje in druge). 11. člen (stroški zavezanca) Taksni zavezanec, ki je opremil javno površino ali je imel stroške v zvezi z vzdrževanjem te površine in to izkazuje z ustrezno dokumentacijo, je oproščen plačila takse za vse taksne predmete, katere uporablja, vendar največ do Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1162 višine 80 % lastnih vlaganj, če so ta vlaganja utemeljena in nujna. Višino in oprostitve določi občinska uprava z odločbo. V. Nadzor nad izvajanjem odloka 12. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, skladno s svojimi pristojnostmi. Pristojni nadzorni organ ugotavlja ali je uporaba oziroma namestitev taksnega predmeta prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavah taksne obveznosti. V primeru, ko taksna obveznost ni bila prijavljena ali so bili v prijavi taksne obveznosti navedeni neresnični podatki, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti, lahko pristojni nadzorni organ odredi na stroške taksnega zavezanca odstranitev taksnega predmeta z javne površine ali prekinitev izvajanja storitev na javni površini za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za postavitev in uporabo taksnega predmeta ali za izvajanje storitev na javni površini določa ta odlok. VI. Kazenske določbe 13. člen (višina globe) Z globo 1.000,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: • če ne prijavi nastanka taksne obveznosti po tem odloku • če v prijavi taksne obveznosti navaja neresnične podatke, ki vplivajo na odmero taksne obveznosti, • če uporablja javno površino brez pridobitve dovoljenja ali v nasprotju z njim, • če ne upošteva odredbe inšpekcijskega organa iz tega odloka. Z globo 250,00 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VII. Prehodne in končne določbe 14. člen (obstoječe stanje) Obstoječe taksne predmete po tem odloku morajo taksni zavezanci prijaviti v roku enega meseca od uveljavitve tega odloka. To velja tudi za taksne predmete, ki jim je bilo v preteklosti že izdano dovoljenje. V kolikor jih ne prijavijo, pristojni občinski organ odmeri takso skladno s tem odlokom po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki jih ugotovi sam. 15. člen (prenehanje veljavnosti in začetek uporabe) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o taksah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 3/07 in 5/08) in Odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 6/06 in 3/10). Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. Posebni del - tarife občinskih taks Tar. št. 1 Uporaba javnih površin za prirejanje razstav, zabavnih in drugih prireditev: • cirkusi, zabavni parki in razstave, za vsak m2 dnevno 2 točki • javne prireditve s profitnim namenom, za vsak m2 dnevno 5 točk Tar. št. 2 Oglaševanje na javnih mestih (plakati, reklamni napisi, objave, oglasi na panojih, tablah,...) znaša letna taksa: • do 2 m2 v mestu Ljutomer 2000 točk • do 2 m2 na ostalih območjih občine 1500 točk • nad 2 m2 v mestu Ljutomer 4000 točk • nad 2 m2 na ostalih območjih občine 3500 točk Oglaševanje na javnih mestih (plakati, reklamni napisi, objave, oglasi na panojih, tablah,.) znaša mesečna taksa: • do 2 m2 v mestu Ljutomer 200 točk • do 2 m2 na ostalih območjih občine 150 točk • nad 2 m2 v mestu Ljutomer 400 točk • nad 2 m2 na ostalih območjih občine 350 točk Tar. št. 3 Za posebno uporabo javne prometne površine se plača taksa za vsak m2 5 točk dnevno, razen za vseh vrst sanacij ali gradenj objektov ob javnih prometnih površinah. Tar. št. 4 Uporaba javnega prostora za kampiranje, šotorjenje in druge začasne namene: • na asfaltiranih, tlakovanih in podobno utrjenih površinah: za vsak m2 dnevno 3 točke • na drugih površinah: za vsak m2 dnevno 2 točki Tar. št. 5 Uporaba javnih površin za druge začasne namene: • gostinski vrtovi, za vsak m2 letno 450 točk • kioski in stojnice za gostinsko dejavnost, za vsak m2 dnevno 100 točk • kioski in stojnice za drugo dejavnost, za vsak m2 dnevno 100 točk • kioski in stojnice za drugo dejavnost, za vsak m2 letno 1000 točk Za prleški sejem se število točk pod trejo alinejo pomnoži s faktorjem 2,5. Številka: 479-OS/2016 - 138 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 424. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Ljutomer Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010), Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010) in 18. člena statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 9. redni seji dne 1. 6. 2016 sprejel Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1163 ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V OBČINI LJUTOMER 1. člen S tem odlokom se spremeni Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2011, 6/2012, 2/2013, 3/2014 in 2/2015), v nadaljevanju: osnovni odlok. 2. člen Spremeni se prvi odstavek 17. člena, ki se po novem glasi: Parkirne površine, prednostno namenjene kratkotrajnemu parkiranju v mestu Ljutomer so: Urejeni parkirni prostori kot samostojne površine: • parkirišča na Glavnem trgu in Miklošičevem trgu, • Urejeni parkirni prostori kot površine na javnih cestah (desna stran vozišča) so: • na Jureša Cirila ulici, • na delu Prešernove ulice; od Glavnega trga do Kajuhove ulice, • na delu Ormoške ceste; od Starega trga do Glavnega trga, • na Starem trgu; od križišča Postružnikove ulice do križišča z Vrazovo ulico in od Ivana Kavčiča ceste do križišča z Volkmerjevo ulico, • na delu Vrazove ulice, od h.št. 2 do uvoza na dvorišče župnišča, • na delu Aškerčeve ulice, ob stanovanjskih objektih Aškerčeva 13 in 20, • na delu Ulice 9. maja, vzporedno s stanovanjskim objektom Ulica 9. maja 3, • na delu Jurčičeve ulice, ob stanovanjskem objektu Jurčičeva ul. 5, • na delu Kidričeve ulice, ob stanovanjskih objektih Kidričeva ul. 52, 13 in 23, • na tlakovanem parkirišču ob mestnem parku vzdolž Ceste I. slovenskega tabora, • na parkirišču ob Zdravstvenem domu Ljutomer, vzdolž Ceste I. slovenskega tabora, • na parkirišču ob Zdravstvenem domu Ljutomer, • na Postružnikovi ulici ob občinski zgradbi in ob uvozu na parkirišče ob občinski stavbi, • parkirišče pred dvorano ŠIC na Grosmanovi ulici, • sedem parkirišč pri Okrajnem sodišču na Prešernovi ulici, • na parkirišču ob krožišču na Cankarjevi cesti, • del parkirišča ob Rajh Nade Ulici, in sicer parkirišča, ki so obrnjena neposredno proti hotelu, oz. parkirišča na levi strani, gledano ob uvozu na samo parkirišče, ter dve parkirni mesti ob poslovnem objektu Glavni trg 11 b. 3. člen Spremeni se 19. člen, ki se po novem glasi: Parkirne površine, na katerih parkiranje ni časovno omejeno so: • parkirišča ob Rajh Nade ulici, razen parkirišč iz 10. alineje 17. člena tega odloka, • parkirišče pri Domu kulture Ljutomer, • parkirišče ob križišču Lendavske in Ormoške ceste, • parkirišče pri pokopališču, • parkirišče na Ulici Ludvika Bratuša, • parkirišče na levi strani Volkmerjeve ulice pri lotu, • parkirišče pred spomenikom Triglav na Prešernovi ulici, • parkirišče za dvorano ŠIC na Grosmanovi ulici, • parkirišče pri ŠRC na Ul. I. slov. tabora, • parkirišča na Kidričevi ulici, ob železniški progi, • parkirišča na Cesti na Mestni breg, ob igrišču, • ter vsa druga javna parkirišča izven vozišč javnih cest v mestu Ljutomer in v naseljih občine Ljutomer, ki so označena s predpisano prometno signalizacijo; 4. člen V 13. členu se doda novi odstavek, ki se glasi: Lastnik ali upravljalec avtobusnega ali železniškega postajališča in parkirnega prostora ob njem lahko za nadzor parkiranja na teh parkirnih prostorih pooblasti Občino Ljutomer. Plačane globe zaradi storjenih prekrškov na teh parkirnih prostorih, so prihodek občinskega proračuna. 5. člen Ta sprememba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371/2016-434 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 425. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ljutomer Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradni glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/2016) je Občinski svet občine Ljutomer na 9. seji dne 1. 6. 2016 sprejel ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI LJUTOMER 1. člen (1) Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. (2) Občinske ceste, določene s prvim odstavkom tega člena, so prikazane na kartah, ki so na vpogled na sedežu občine. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC), javne poti (s skrajšano oznako JP) in javne poti za kolesarje (KJ). • Lokalne ceste so ceste namenjene povezovanju naselij v občini z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v občini med seboj in pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije. • Javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v občini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače in podobno). • Javne poti za kolesarje so namenjene prometu kolesarjev v občini in med njimi Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1164 3. člen Lokalne ceste v naseljih občine z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: • na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij naselij z uvedenim uličnim sistemom na ceste enake ali višje kategorije; • na krajevne ceste (s skrajšano oznako LK), ki so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaključenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.). 4. člen Lokalne ceste (LC) so: ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA dolZina ODSEKA V OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA dolZina ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m] 1 223011 230 Ljutomer - Veržej 439 5.909 V 1.782 - Veržej 2 223021 223011 Krapje - Razkrižje 726 5.731 V 1.158 - Razkrižje 3 223031 223011 Ljutomer - Mota 223021 3.246 V 4 223041 231 Stročja vas - Razkrižje 223021 3.715 V 5 223051 230 Podgradje - Ilovci 726 4.400 V 1.870 - Ormož 6 223061 713 Zg. Kamenščak - Vogričevci 223111 2.224 V 7 223071 223031 Cven - Pristava 223041 2.969 V 8 223091 230 Zerovinci - Stara Cesta 713 4.328 V 9 223101 712 Drakovci - Stara gora - Zenik 388091 434 V 3.283 - Sv. Jurij ob Ščavnici 10 223111 713 Ljutomer - Drakovci 712 14.174 V 11 223121 223111 Bučkovci - Moravski vrh 223131 5.738 V 12 223131 223111 Radoslavci - Moravci 223121 8.147 V 13 223141 230 Noršinci - Lukavci 439 449 V 1.363 - Križevci 14 223152 439 Grabe - Branoslavci 223111 888 V 1.448 - Križevci 15 223161 439 Logarovci - Radoslavci 223111 830 V 1.996 - Križevci 16 223171 439 Kokoriči - Sitarovci 223111 2.964 V 585 - Križevci 17 223201 230 Šalinci - Veržej 439 3.154 V 2.111 - Veržej 18 223211 230 Noršinci - farma Cven 223011 2.737 V 19 223221 231 Stročja vas - Podgradje 223051 1.382 V 20 223231 439 Lukavci - Cezanjevci 223111 1.133 V 1.019 - Križevci 21 223241 223111 Cezanjevci - Kamenščak 713 701 V 22 223251 713 Kamenščak - Branoslavci 223111 1.165 V 23 223252 223251 odcep Branoslavci 713 53 V 24 223271 713 Kamenščak - Mekotnjak 230 1.759 V 25 223301 223091 Mekotnjak - Lahonci 302101 3.168 V 1.678 - Ormož 26 223311 223131 Godemarci 713 2.225 V 27 223331 223131 Moravci v Slov. goricah 223121 916 V 28 302081 713 Savci - Moravci v Slov. goricah 223131 1.181 V 5.297 - Sv. Tomaž 29 302161 726 Jeruzalem - Zelezne dveri 230 4.563 V 4.504 - Ormož 30 302171 230 Ivanjkovci -Radomerje 230 2.184 V 3.612 - Ormož 31 302181 230 Ivanjkovci - Jeruzalem 302161 667 V 3.813 - Ormož | V...vsa vozila SKUPAJ: 93.134 m 5. člen Zbirne krajevne ceste (LZ) so:_ ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA dolZina ODSEKA V OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA dolZina ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 1 224531 230 Ormoška ulica - Glavni trg - Kerenčičeva ulica 224561 263 V 2 224541 224531 Stari trg 224561 137 V 3 224542 224541 Stari trg 224561 65 V 4 224551 230 Užiška ulica - Rajh Nade ulica 230 742 V 5 224561 230 Ormoška ulica - Miklošičev trg 713 752 V 6 224571 230 Kidričeva - Jurčičeva - Mestni breg 224561 1.925 V V...vsa vozila SKUPAJ: 3.884 m Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1165 6. člen Krajevne ceste (LK) so: ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m] 1 225471 225541 Ulica Jana Baukarta 225541 104 V 2 225481 222531 Cesta I. slov. tabora HŠ 14 149 V 3 225491 225501 Ulica Rada Pušenjaka HŠ 21 369 V 4 225492 225491 Ulica Rada Pušenjaka Ind. cona 575 V 5 225501 230 Ulica Rada Pušenjaka HŠ 13 1.149 V 6 225502 225501 Ulica Rada Pušenjaka HŠ 31 154 V 7 225511 230 Kolodvorska ulica HŠ 3b 573 V 8 225521 223011 Soboška cesta HŠ 1 789 V 9 225531 230 Cesta I. slov. tabora HŠ 16 549 V 10 225541 230 Ulica Jana Baukarta 225541 497 V 11 225551 230 Cvetka Golarja ulica HŠ 6 194 V 12 225561 230 Grossmanova ulica HŠ 18 211 V 13 225571 230 Maistrova ulica HŠ 16 153 V 14 225581 230 Viktorja Kukovca ulica 224551 232 V 15 225591 224551 Rajh Nade ulica - Čistilna naprava HŠ 26 1.463 V 16 225601 230 Kolodvorska ulica - žel. postaja HŠ 5 210 V 17 225611 230 Ulica dr. Franca Kovačiča 224551 202 V 18 225621 224551 Fulneška ulica 224551 241 V 19 225631 224551 Ulica ob progi HŠ 14 174 V 20 225641 224551 Vinka Megle ulica 225671 185 V 21 225651 224551 Janka Ribiča ulica 225671 181 V 22 225661 225671 Cvetlična ulica HŠ 8 124 V 23 225671 230 Poljska pot žel. proga 174 V 24 225681 225671 Bratov Pihlar ulica HŠ 22 286 V 25 225691 230 Ulica Ludvika Bratuša 224551 259 V 26 225701 231 Ulica Ante Trstenjaka HŠ 21 268 V 27 225721 230 Ulica V. prekom. brigade 231 380 V 28 225731 224571 Ulica 9. maja HŠ 14 323 V 29 225741 224571 Aškerčeva ulica 225751 345 V 30 225751 224571 Kidričeva ulica HŠ 76 190 V 31 225761 224571 Cankarjeva cesta HŠ 10 201 V 32 225771 224561 Postružnikova ulica 224541 198 V 33 225781 224561 Zacherlova ulica HŠ 18 201 V 34 225791 230 Volkmerjeva ulica 224561 140 V 35 225801 225791 Vrtna ulica HŠ 20 235 V 36 225811 230 Industrijska ulica 223011 350 V 37 225821 223111 Razlagova ulica 223111 276 V 38 225851 225541 Ulica Jana Baukarta - Ulica ob hipodromu HŠ 25 187 V 39 225921 225611 Ulica Frana Kovačiča HŠ 22 104 V 40 225931 230 Bratov Pihlar ulica 225681 74 V 41 225961 230 Vrtna ulica 225801 59 V 42 225971 225811 Industrijska ulica parkirišče 70 V 43 225991 225851 Ulica ob hipodromu Ind. cona 39 V V...vsa vozila SKUPAJ: 12.837 m 7. člen Javne poti (JP) so: ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 1 723011 223041 Pristava HŠ 36 456 V 2 723012 223041 Pristava 723011 729 V Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1166 ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 3 723013 223071 Pristava HŠ 37 280 V 4 723014 223041 Pristava HŠ 16a 279 V 5 723015 223041 Pristava 223041 310 V 6 723016 223041 Pristava HŠ 21 510 V 7 723017 223041 Pristava - igrišče HŠ 23c 207 V 8 723018 723011 Pristava HŠ 27d 185 V 9 723021 223041 Pristava 223021 1.347 V 10 723031 223041 Stročja vas HŠ 34 191 V 11 723041 231 Nunska Graba HŠ 44 2.444 V 12 723042 723041 Nunska Graba HŠ 34a 215 V 13 723043 723041 Nunska Graba HŠ 22 249 V 14 723044 723041 Nunska Graba HŠ 17 100 V 15 723045 231 Nunska Graba HŠ 8 273 V 16 723051 723041 Nunska Graba (Presika) - Hermanci HŠ 28 2.455 V 17 723052 723051 Nunska Graba HŠ 5a 518 V 18 723061 231 Stročja vas - Nunska Graba HŠ 4 352 V 19 723062 231 Stročja vas HŠ 17 147 V 20 723063 231 Stročja vas HŠ 15b 76 V 21 723064 723062 Stročja vas HŠ 17b 68 V 22 723071 726 Presika HŠ 8b 137 V 23 723072 726 Presika HŠ 12 131 V 24 723073 726 Presika HŠ 17 610 V 25 723074 726 Presika HŠ 23 255 V 26 723075 726 Presika HŠ 8 128 V 27 723076 726 Presika HŠ 30 205 V 28 723081 723101 Rinčetova Graba HŠ 24 1.919 V 29 723082 723081 Rinčetova Graba HŠ 12a 177 V 30 723083 723081 Rinčetova Graba HŠ 6h 210 V 31 723084 723081 Rinčetova Graba HŠ 21 120 V 32 723085 723081 Rinčetova Graba HŠ 14 112 V 33 723086 723081 Rinčetova Graba HŠ 17 62 V 34 723091 723081 Rinčetova Graba HŠ 31 1.546 V 35 723092 723091 Rinčetova Graba HŠ 34 97 V 36 723101 223221 Podgradje HŠ 27 961 V 37 723102 723101 Slamnjak, Podgradje 223051 1.267 V 38 723103 723102 Rinčetova Graba HŠ 30 1.285 V 39 723104 723101 Rinčetova Graba HŠ 2 94 V 40 723111 223221 Podgradje HŠ 36 899 V 41 723112 223051 Slamnjak, Podgradje 723111 585 V 42 723113 723111 Podgradje HŠ 37 158 V 43 723123 223051 Podgradje HŠ 9e 139 V 44 723124 223221 Rinčetova Graba HŠ 1B 243 V 45 723131 231 Stročja vas 223221 1.008 V 46 723132 231 Stročja vas 723131 299 V 47 723133 231 Stročja vas HŠ 9c 56 V 48 723134 723131 Stročja vas HŠ 3d 114 V 49 723141 223221 Stročja vas HŠ 95 260 V Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1167 ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 50 723142 223221 Stročja vas 723141 191 V 51 723143 223221 Stročja vas HŠ 67 231 V 52 723144 223221 Stročja vas HŠ 39b 129 V 53 723151 223051 Podgradje HŠ 6b 207 V 54 723152 723151 Podgradje HŠ 7b 87 V 55 723153 223051 Podgradje - Slamnjak 723171 775 V 56 723161 230 Gresovščak HŠ 7 2.538 V 57 723162 723161 Gresovščak HŠ 2 354 V 58 723163 723161 Gresovščak HŠ 19 732 V 59 723164 723161 Gresovščak HŠ 12 168 V 60 723165 723161 Gresovščak HŠ 21 190 V 61 723171 723161 Slamnjak HŠ 47 1.642 V 62 723172 723171 Slamnjak HŠ 40 191 V 63 723173 723171 Slamnjak HŠ 42 121 V 64 723174 723171 Slamnjak HŠ 44a 147 V 65 723181 223051 Ilovci, Slamnjak, Gresovščak 723161 2.938 V 66 723182 723181 Ilovci HŠ 32 286 V 67 723183 723181 Ilovci HŠ 31 77 V 68 723185 723181 Slamnjak HŠ 31 376 V 69 723186 723191 Ilovci 723181 499 V 70 723191 223051 Ilovci HŠ 22 833 V 71 723192 723191 Ilovci HŠ 21 260 V 72 723193 723191 Ilovci HŠ 20 172 V 73 723201 723161 Gresovščak HŠ 30 771 V 74 723202 723201 Gresovščak HŠ 36a 358 V 75 723211 231 Staneta Rozmana ulica HŠ 4 116 V 76 723212 224571 Jeruzalemska HŠ 19 67 V 77 723221 225781 Zacherlova ulica HŠ 10 137 V 78 723231 223051 Ilovci HŠ 6 625 V 79 723232 223051 Ilovci HŠ 17 208 V 80 723233 223051 Slamnjak HŠ 15 97 V 81 723234 223051 Ilovci HŠ 14 125 V 82 723235 223051 Ilovci HŠ 11 123 V 83 723241 230 Maistrova ulica 225571 151 P 84 723251 302161 Železne dveri 723161 515 V 85 723252 302161 Železne dveri HŠ 4 233 V 86 723261 230 Cuber, Železne dveri 302161 1.088 V 87 723271 302161 Železne dveri,Cuber,Radomerje 302171 1.366 V 88 723272 723271 Radomerje HŠ 14l 162 V 89 723273 302171 Radomerje HŠ 14d 116 V 90 723274 723271 Cuber HŠ 17e 98 V 91 723281 302171 Radomerje - Radomerščak 230 1.484 V 1.571 - Ormož 92 723282 723281 Radomerščak HŠ 33 606 V 93 723283 302171 Radomerščak 723301 600 V 94 723284 723301 Radomerščak HŠ 21a 114 V 95 723285 723282 Radomerščak HŠ 16 119 V 96 723286 302171 Radomerščak HŠ 11 257 V Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1168 ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 97 723291 302171 Radomerje - Radomerščak 723281 2.314 V 98 723293 230 Radomerje 723291 395 V 99 723294 723291 Radomerščak HŠ 39 88 V 100 723301 302171 Radomerje - Radomerščak 723281 1.068 V 101 723311 302171 Cuber 302161 328 V 102 723321 723293 Radomerje HŠ 24 228 V 103 723331 224551 Užiška ulica 224551 133 V 104 723341 302171 Plešivica HŠ 4 403 V 84 - Ormož 105 723342 302181 Plešivica HŠ 6 914 V 106 723351 302171 Plešivica HŠ NH 407 V 124 - Ormož 107 723352 723351 Plešivica HŠ 34 147 V 108 723353 302161 Plešivica HŠ 27a 282 V 109 723361 302161 Gresovščak HŠ 15 205 V 110 723371 302161 Železne dveri HŠ 17 257 V 111 723372 302161 Gresovščak HŠ 14 416 V 112 723373 723372 Gresovščak HŠ 17 184 V 113 723381 713 Joška Berdena ulica 224531 38 P 114 723391 231 Stročja vas HŠ 79 179 V 115 723411 223301 Desnjak 203301 2.009 V 116 723412 223301 Desnjak HŠ 52 137 V 117 723413 723411 Desnjak HŠ 54 433 V 118 723421 223301 Žerovinci, Hribar 802501 506 V 546 - Ormož 119 723431 223091 Stara Cesta - Desnjak 723411 1.016 V 120 723432 723431 Stara Cesta HŠ 64 156 V 121 723441 223091 Stara Cesta - Desnjak 723411 1.386 V 122 723442 223091 Mekotnjak, Desnjak 723441 854 V 123 723443 223091 Stara Cesta HŠ 12h 289 V 124 723451 713 Zgornji Kamenščak - Stara Cesta 223091 1.272 V 125 723452 223091 Stara Cesta HŠ 41 448 V 126 723461 713 Zgornji Kamenščak - Stara Cesta 223091 903 V 127 723471 223091 Mekotnjak 223271 1.379 V 128 723472 723471 Mekotnjak HŠ 13 212 V 129 723473 723471 Mekotnjak 723461 587 V 130 723474 723473 Mekotnjak HŠ 25 117 V 131 723475 723471 Mekotnjak HŠ 31 373 V 132 723481 223271 Mekotnjak HŠ 13b 620 V 133 723482 223271 Spodnji Kamenščak objekti 530 V 134 723491 223091 Mekotnjak 723471 935 V 135 723492 223091 Stara Cesta HŠ 42 169 V 136 723501 713 Stara Cesta 223091 317 V 137 723511 230 Glavni trg HŠ 11b 60 V 138 723521 223061 Vogričevci HŠ 27 365 V 139 723522 223061 Vogričevci HŠ 33 846 V 140 723523 723522 Vogričevci HŠ 41 362 V 141 723524 723521 Vogričevci HŠ 31b 174 V 142 723531 223061 Vogričevci 223251 1.509 V 143 723532 723531 Vogričevci HŠ 26 238 V Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1169 ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 144 723541 713 Vidanovci HŠ 7 409 V 145 723551 223111 Vogričevci HŠ 4 245 V 146 723552 223111 Branoslavci HŠ 15 253 V 147 723561 223131 Radoslavci HŠ 48 864 V 148 723571 223131 Radoslavci HŠ 50 281 V 149 723581 223311 Godemarci 802051 1.383 V 150 723582 223311 Godemarci HŠ 12 140 V 151 723583 223311 Godemarci HŠ 17 226 V 152 723584 223311 Godemarci HŠ 9 234 V 153 723585 723581 Godemarci HŠ 37 307 V 154 723591 223131 Godemarci HŠ 51a 918 V 155 723592 723591 Godemarci HŠ 45 115 V 156 723601 723611 Bodislavci 802051 1.581 V 157 723611 223131 Bodislavci 802051 1.753 V 158 723612 723611 Bodislavci HŠ 20 701 V 159 723621 223131 Bodislavci 802051 1.087 V 160 723631 802051 Moravci v Slov. goricah HŠ 41 178 V 161 723641 302081 Moravci v Slov. goricah 223131 794 V 162 723642 302081 Moravci v Slov. goricah HŠ 43 234 V 163 723643 223131 Moravci v Slov. goricah HŠ 38 292 V 164 723644 223131 Moravci HŠ 36 257 V 165 723651 223131 Moravci v Slov. goricah 302081 1.460 V 166 723652 723651 Moravci v Slov. goricah HŠ 150b 140 V 167 723653 302081 Moravci 155011 310 V 168 723661 712 Drakovci - Priol 223111 579 V 169 723671 223121 Moravci v Slov. goricah 223131 484 V 170 723672 223131 Moravci v Slov. goricah HŠ 134 366 V 171 723673 223121 Moravci v Slov. goricah HŠ 110 335 V 172 723674 223131 Moravci v Slov. goricah HŠ 109 364 V 173 723691 223131 Moravci v Slov. goricah, Drakovci 223121 1.761 V 174 723692 223121 Moravci HŠ 98 76 V 175 723693 793691 Moravci 223121 76 V 176 723701 723691 Moravci v Slov. goricah HŠ 60 600 V 177 723702 223121 Kesovščak 723721 263 V 178 723711 223131 Moravci v Slov. goricah - Moravski Vrh HŠ 59 1.211 V 179 723712 723711 Moravski Vrh 723691 294 V 180 723721 223121 Moravci v Slov. goricah 223131 811 V 181 723741 223131 Bodislavci - Mala Nedelja 723751 1.278 V 182 723742 723741 Mala Nedelja HŠ 64 188 V 183 723743 723751 Mala Nedelja HŠ 42 175 V 184 723751 223121 Mala Nedelja - Kuršinci 223131 1.884 V 185 723761 223111 Kuršinci 723751 869 V 186 723771 723751 Kuršinci - Godemarci HŠ 13 706 V 187 723781 223131 Radoslavski log - Godemarci HŠ 5 2.083 V 188 723782 223131 Radoslavci 723781 363 V 189 723783 223111 Radoslavci 723781 968 V 190 723791 223111 Radoslavci HŠ 44a 400 V Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1170 ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 191 723801 223111 Sitarovci HŠ 3 356 V 192 723802 223111 Sitarovci HŠ 6 117 V 193 723803 223111 Kuršinci HŠ 61 77 V 194 723804 223111 Sitarovci HŠ 9 223 V 195 723811 223111 Radoslavci - Precetinci 223171 2.325 V 196 723812 223171 Precetinci 723811 350 V 197 723813 723811 Radoslavci HŠ 2b 335 V 198 723814 723811 Precetinci HŠ 15 222 V 199 723815 723811 Precetinci 723811 258 V 200 723816 223171 Precetinci HŠ 44 67 V 201 723817 223171 Precetinci HŠ 45 294 V 202 723821 223171 Radoslavci 723811 832 V 203 723831 223111 Sitarovci - Precetinci 223171 2.903 V 204 723832 723831 Precetinci HŠ 36 28 V 205 723841 723831 Kuršinci - Drakovci 712 2.868 V 206 723842 223111 Bučkovci 723841 429 V 207 723843 223111 Bučkovci HŠ 74 132 V 208 723844 223111 Bučkovci HŠ 69 162 V 209 723845 223111 Kuršinci - Bučkovci HŠ 68 437 V 210 723846 723845 Kuršinci HŠ 19 269 V 211 723851 223111 Radoslavci 223111 324 V 212 723871 223111 Drakovci 223121 2.435 V 213 723872 223121 Drakovci HŠ 37b 148 V 214 723873 723881 Drakovci HŠ 15 377 V 215 723874 723871 Drakovci HŠ 71 74 V 216 723875 723874 Drakovci HŠ 74a 406 V 217 723881 223121 Drakovci HŠ 15 802 V 218 723891 223121 Bučkovci 223121 1.539 V 219 723901 723871 Drakovci HŠ 110 941 V 220 723911 723871 Drakovci 888492 966 V 221 723912 888492 Drakovci HŠ 96 209 V 222 723921 713 Zgornji Kamenščak - Cezanjevci 223111 832 V 223 723931 223251 Branoslavci HŠ 23 106 V 224 723932 223111 Branoslavci HŠ 29 90 V 225 723941 223231 Cezanjevci HŠ 64 550 V 226 723951 223152 Branoslavci -Vogričevci HŠ 1 231 V 227 723971 223111 Razlagova ulica HŠ 20b 201 V 228 723981 224561 Ivana Kavčiča cesta HŠ 6a 37 V 229 723982 224561 Ivana Kaučiča cesta HŠ 3 65 V 230 723991 225761 Cankarjeva cesta HŠ 9 56 V 231 723992 225761 Mestni breg HŠ 7 119 V 232 724011 723811 Precetinci - Gajševci 223161 284 V 750 - Križevci 233 724541 724661 Krapje - brod Ižakovci Mura 2.428 V 234 724591 439 Križevci - Grlava 223201 115 V 2.045 - Križevci 235 724601 223201 Krištanci - Krapje 223011 1.820 V 236 724611 223201 Šalinci - Krištanci 223201 1.575 V 237 724612 724611 Šalinci HŠ 20 151 V Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1171 ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 238 724621 223201 Šalinci - Babinci 223211 974 V 239 724631 223201 Grlava HŠ 9 148 V 240 724632 223201 Grlava HŠ 20 176 V 241 724633 223201 Grlava HŠ 28 102 V 242 724634 223201 Krištanci HŠ 17 365 V 243 724641 223011 Krapje - Šalinci 724611 1.389 V 244 724651 223011 Krapje HŠ 30a 602 V 245 724652 724651 Krapje HŠ 18 71 V 246 724661 223011 Krapje jezero 1.416 V 247 724662 724661 Krapje 724661 250 V 248 724663 724661 Krapje 724674 880 V 249 724671 223011 Cven - Krapje 223021 540 V 250 724672 724674 Krapje - Mota HŠ 76 357 V 251 724673 223021 Mota - Gezove jame 724672 496 V 252 724674 223021 Krapje 724661 1.704 V 253 724681 223031 Cven 223021 1.042 V 254 724682 223031 Cven HŠ 51 311 V 255 724691 223201 Šalinci HŠ 27 587 V 256 724692 223141 Noršinci pri Ljutomeru bajer 368 V 257 724701 223031 Novi Cven HŠ 96 302 V 258 724702 223031 Novi Cven HŠ 77 102 V 259 724711 223021 Mota jezero 1.137 V 260 724721 223021 Mota Mura 1.214 V 261 724722 724721 Mota HŠ 74a 276 V 262 724731 223021 Mota objekt 487 V 263 724732 223021 Mota - Cven 223031 879 V 264 724741 231 Veščičko polje - Pristava 223041 383 V 1.416 - Razkrižje 265 724751 231 Pristava 223041 1.010 V 266 724881 724904 Šprinc - Globoka meja RH 815 V 1.079 - Razkrižje 267 724882 724881 Globoka - Globočki vrh HŠ 22d 431 V 268 724883 724881 Globoka HŠ 57a 175 V 269 724884 724911 Globoka HŠ 59b 156 V 270 724885 724881 Globoka 724911 484 V 271 724911 231 Globoka HŠ 9b 1.471 V 486 - Razkrižje 272 724912 724911 Globoka 724914 574 V 273 724913 724911 Globoka HŠ 7 116 V 274 724914 726 Globoka HŠ 4 400 V 275 724915 724914 Globoka HŠ 6 340 V 276 724916 724911 Globoka HŠ 10b 113 V 277 724917 724911 Globoka HŠ 36a 129 V 278 724922 724921 Globoka HŠ 43e 184 V 279 724923 724921 Globoka HŠ 40 412 V 280 724924 724923 Globoka HŠ 39 207 V 281 724941 724921 Globoka 724911 1.226 V 282 725011 223011 Babinci jezero 530 V 283 725021 223211 Babinci 725011 819 V 284 725031 223031 Cven HŠ 81 115 V Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1172 ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKAV OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKA V SOSEDNJI OBČINI [m] 285 725041 230011 Ljutomer - Babinci 223211 1.328 V 286 725051 223211 Babinci HŠ 10 216 V 287 725071 230 Noršinci pri Ljutomeru HŠ 39 353 V 288 725072 230 Noršinci pri Ljutomeru 725071 109 V 289 725081 230 Noršinci pri Ljutomeru HŠ 19 73 V 290 725091 230 Noršinci pri Ljutomeru HŠ 40 568 V 291 725101 230 Noršinci pri Ljutomeru žel. proga 149 V 292 725111 230 Noršinci pri Ljutomeru HŠ 53 188 V 293 725121 223211 Babinci HŠ 57 79 V 294 725122 223211 Babinci HŠ 62 61 V 295 725131 713 Spodnji Kamneščak 725135 1.063 V 296 725132 725131 Spodnji Kamneščak HŠ 7 280 V 297 725133 224571 Kidričeva ulica - Spodnji Kamenščak HŠ 5 257 V 298 725134 725131 Spodnji Kamenščak HŠ 6 385 V 299 725135 224571 Mestni breg HŠ 23 152 V 300 725136 725135 Spodnji Kamenščak HŠ NH 208 V 301 725141 713 Spodnji Kamenščak 725161 1.054 V 302 725151 713 Spodnji Kamenščak 725141 532 V 303 725161 230 Spodnji Kamenščak 713 1.831 V 304 725171 725181 Spodnji Kamenščak HŠ 32 401 V 305 725181 713 Spodnji Kamenščak 713 432 V 306 725191 713 Spodnji Kamenščak HŠ 49 449 V 307 725201 713 Spodnji Kamenščak 713 482 V 308 725221 225521 Soboška cesta HŠ 16 67 V 309 725222 225521 Soboška cesta HŠ 13 121 V 310 725223 225521 Soboška cesta HŠ 24 293 V 311 802051 302081 Koračice - Mezgovci 223311 2.732 V 2.483 - Sv. Tomaž 312 802561 302101 Pršetinci - Stara cesta 223091 530 V 1.592 - Sv. Tomaž 313 803161 726 Miklavž pri Ormožu - Jeruzalem 302161 71 V 3.039 - Ormož 314 803901 302161 Jeruzalem - Miklavž pri Ormožu HŠ 75 568 V 1.085 - Ormož V...vsa vozila, P...pešci SKUPAJ: 174.494 m 8. člen Javne poti za kolesarje (KJ) so: ZAP. ŠT. ŠTEVILKA ODSEKA ZAČETEK ODSEKA POTEK ODSEKA KONEC ODSEKA DOLŽINA ODSEKA V OBČINI [m] NAMEN UPORABE PREOSTALA DOLŽINA ODSEKAV SOSEDNJI OBČINI [m] 1 972301 225591 Babji Ložič (Ljutomer - Cven) 223031 1.883 B 2 972311 230 Ljutomer - Radomerje BUS 1.583 B B.kolesarji in pešci SKUPAJ: 3.466 m 9. člen Število in skupna dolžina občinskih cest v občini Ljutomer znaša: KATEGORIJA ŠT. ODSEKOV DOLŽINA [m] lokalne ceste 31 93.134 zbirne krajevne ceste 6 3.884 krajevne ceste 43 12.837 javne poti 314 174.494 Javne poti za kolesarje 2 3.466 Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1173 SKUPAJ 396 287.815 10. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2016-92(507) z dne 10. 5. 2016. 11. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih cest na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/08). 12. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371-32/2014-434 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 426. Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ljutomer Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 27/02 Odl. US: U-I-210/98-32, 110/02-ZG0-1 in 15/03-ZOPA), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep vlade št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 08. 2014) in 8. ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer, na svoji 9. redni seji, dne 1. 6. 2016 sprejel PRAVILNIK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI LJUTOMER I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa pogoje, postopke, merila in kriterije za vrednotenje programov športa in delitev sredstev, namenjenih za uresničevanje javnega interesa na področju športa v občini Ljutomer (v nadaljevanju: občina), v okviru letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ). (2) Sredstva za sofinanciranje LPŠ se zagotovijo v proračunu občine. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) (1) Javni interes na področju športa v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v nacionalnem programu športa in LPŠ in se uresničujejo tako, da se: • zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ na ravni občine, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj dejavnosti na vseh področjih športa, • načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi. 3. člen (opredelitev izvajalcev LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ po tem pravilniku v občini so: • športna društva, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu. (2) Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. 4. člen (pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • so registrirani in imajo sedež v občini najmanj dve (2) leti ali eno (1)leto, če gre za športno panogo, ki v občini še ni zastopana, • imajo za prijavljene dejavnosti zagotovljene: • materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu, • imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti, • da izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen, • imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa. Izvajalec letnega programa športa ima lahko sedež izven Občine Ljutomer, če ima člane iz občine in izvaja programe športa na območju občine. Izjema so lahko izvajalci LPŠ, ki zaradi specifičnosti program izvajajo na lokaciji izven občine. Odstotek sofinanciranja programa se določi glede na odstotek članov športnikov iz občine glede na vse športnike izvajalca LPŠ. II. Vsebinske določbe 5. člen (opredelitev področij športa) (1)Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti proračunskih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. Športni programi: 1.1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 1.3. Obštudijske športne dejavnosti 1.4. Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.5. Kakovostni šport 1.6. Vrhunski šport 1.7. Šport invalidov 1.8. Športna rekreacija Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1174 1.9. Šport starejših 2. Športni objekti in površine za šport v naravi 3. Razvojne dejavnosti v športu 3.1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 3.2. Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programov 3.3. Založništvo v športu 3.4. Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu 3.5. Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa 4. Organiziranost v športu 4.1. Delovanje športnih društev in zvez 4.2. Delovanje javnih zavodov za šport 5. Športne prireditve in promocija športa 5.1. Velike mednarodne športne prireditve 5.2. Druge športne prireditve 5.3. Občinske športno-promocijske prireditve za podelitve priznanj v športu 5.4. Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu 6. Družbena in okoljska odgovornost v športu (1) Podrobnejša opredelitev vseh področij športa je podana v prilogi »Merila, pogoji in kriteriji«, ki je sestavni del tega pravilnika. (2) Za vrednotenje in izbor posameznih področij LPŠ so določeni merila, pogoji in kriteriji, ki vsebujejo: • razvrstitev športnih panog glede na konkurenčnost, uspešnost, množičnost in tradicijo, • obseg športnih področij in elemente vrednotenja, • kriterije vrednotenja posameznih področij. 6. člen (LPŠ) (1) LPŠ je dokument, ki opredeljuje vsa področja športa, ki so v danem koledarskem letu opredeljena kot javni interes občine. LPŠ pripravi za področje športa pristojni organ občinske uprave, ki pridobi k dokumentu mnenje občinske športne zveze. (2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi: • področja športa, ki se v proračunskem letu, za katerega se sprejema LPŠ, sofinancirajo iz občinskega proračuna, • obseg in vrsto dejavnosti, višino proračunskih sredstev za sofinanciranje področij športa, • morebitne dodatne pogoje in zahteve za vrednotenje programov in izvajanje LPŠ. (3) LPŠ sprejme Občinski svet Občine Ljutomer. 7. člen (Komisija za izvedbo javnega razpisa) (1)Komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa za izbor izvajalcev LPŠ in vrednotenje programov športa v Občini Ljutomer, s sklepom imenuje župan. (2) Komisija je sestavljena iz treh članov, od katerih sta dva predstavnika športnih društev. Član komisije ne more biti zakoniti zastopnik izvajalca športnega programa, ki se prijavlja na javni razpis. Mandatna doba članov komisije je vezana na mandat župana občine. (3) Naloge komisije so: • odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog (formalna popolnost), • pregled in vrednotenje vlog na podlagi meril, pogojev in kriterijev po tem pravilniku, in javnem razpisu, • priprava predloga izbora izvajalcev LPŠ, izračun vrednosti točke po področjih športa in razporeditev sredstev po področjih športa ter izvajalcih občinski upravi in županu, • spremljanje izvajanje športnih programov in analiziranje poročil izvajalcev, • vodenje zapisnikov o svojem delu, • priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev pravilnika, • priprava dodatnih meril in pogojev, ki se po potrebi vključijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri ovrednotenju prijavljenih dejavnosti, • predlog ukrepov zaradi kršitev določil tega pravilnika oz. pogodbenih določb, • druge naloge, ki jih določi župan. (4) Strokovna in administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojen organ občinske uprave. 8. člen (javni razpis) (1) V skladu s sprejetim LPŠ, veljavno zakonodajo in tem pravilnikom Občina Ljutomer izvede javni razpis, ki ga objavi v uradnem glasilu. (2) Javni razpis mora vsebovati: • ime in naslov naročnika, • pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, • predmet javnega razpisa, • navedbo pogojev, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, • okvirno višino sredstev po področjih športa, • navedbo meril za vrednotenje področij športa, obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vloge, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa, • navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o javnem razpisu in informacijo o razpisni dokumentaciji. Razpisni rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni. (3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati: • razpisne obrazce, • navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge, • informacijo o dostopnosti do pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje LPŠ v občini ter druge pogoje in merila, • vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 9. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v javnem razpisu. (2) Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjenem in označenem ovitku in sicer po vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno. (3) Prispele vloge komisija pregleda in ugotovi ali je posamezna vloga pravočasna ali jo je vložila upravičena oseba in ali je popolna. Če ugotovi, da prijava katerega od predlagateljev ni popolna, ga o tem obvesti in pozove, da jo v roku osmih dni ustrezno dopolni. Vloge, ki niso pravočasne, pravočasno dopolnjene ali jih ni vložila upravičena oseba, se s sklepom zavržejo. (4) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje: kraj in čas odpiranja dospelih vlog, imena navzočih članov komisije in ostalih prisotnih, naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja, ugotovitve o popolnosti oziroma o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. (5) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku vseh in svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost komisije je potrebna večina članov. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1175 10. člen (dopolnitev vlog) (1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema pisnega poziva. 11. Člen (sklep o izbiri) (1) Na podlagi predloga Komisije za izvedbo javnega razpisa, sklepe o izbiri izvajalcev LPŠ in višini sredstev po področjih športa in sklepe, s katerimi se vloge zavrne ali zavrže, izda občinska uprava. 12. člen (pritožbeni postopek) (1) Zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah je možno podati pritožbo v roku osmih (8) dni po prejemu sklepa na župana občine. Predmet pritožbe ne morejo biti merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje področij. (2) O pritožbi odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema pritožbe. Odločitev župana je dokončna. O dokončni odločitvi župan obvesti tudi Komisijo za izvedbo javnega razpisa. (3) Vložena pritožba ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. 13. člen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbo o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli: ■ naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti, ■ vsebino in obseg dejavnosti, ■ čas realizacije dejavnosti, ■ višino dodeljenih sredstev, ■ rok izplačila sredstev, ■ način nadzora nad namensko porabo sredstev in izvedbo dejavnosti, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja, ■ način nakazovanja sredstev izvajalcu, ■ način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev, ■ način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi, ■ določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače grobo krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR, ■ druge medsebojne pravice in obveznosti, Na osnovi podpisanih pogodb se odobrena sredstva nakazujejo izvajalcem LPŠ praviloma po tromesečjih. Z LPŠ se lahko določi tudi drugačna dinamika nakazil. 14. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrano področje v skladu z javnim razpisom. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava in Komisija za izvedbo javnega razpisa. 15. člen (izpolnjevanje pogodbenih določil) (1) V primeru, da se pri izvedbi nadzora na mestu izvajanja programov ugotovi, da se programi ne izvajajo, kot so bili prijavljeni na razpis in opredeljeni v pogodbi, se izvajalcu teh programov sredstva ustrezno zmanjšajo ali se prekine sofinanciranje programa v celoti. (2) Izvajalci programov morajo najkasneje do 31.3. naslednjega leta podati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi programov za preteklo leto. Poročilo mora biti oddano na obrazcih, ki jih odobri Komisija za izvedbo javnega razpisa. Pregled in analizo letnih poročil opravi komisija ali drugi pooblaščenci župana občine. V primeru, da komisija na podlagi podanega letnega poročila ugotovi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti izvajalcev športnih programov za preteklo leto, se neupravičeno pridobljena sredstva poračunajo v tekočem proračunskem obdobju. Če izvajalec v tekočem proračunskem obdobju teh programov ne izvaja več, je dolžan prejeta sredstva vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti v občinski proračun. (3)Če izvajalec do roka, navedenega v prejšnjem odstavku, ne odda letnega poročila, se smatra, da programov ni izvajal in je dolžan vsa prejeta proračunska sredstva, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vrniti v občinski proračun. (4)Komisija v zvezi z določili tega člena, ki so predmet razpisa, županu predlaga ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti pri izvajanju LPŠ. 16. člen (nakazila sredstev za uporabo športnih objektov) Občina Ljutomer lahko v javnem razpisu za LPŠ določi, da se sredstva za uporabo športnih objektov, za odobreno število ur uporabe, namesto izvajalcu LPŠ, nakažejo upravljavcu športne infrastrukture. III. Prehodne in končne določbe 17. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v občini Ljutomer ( Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 12/2009 in 6/2013). 18. člen (trajanje mandata imenovani komisiji) Komisiji, ki je bila oblikovana po Pravilniku o merilih za sofinanciranje in izvajanje letnega programa športa v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 12/2009 in 6/2013), z dnem uveljavitve tega pravilnika poteče mandat. 19. člen (imenovanje Komisije za izvedbo javnega razpisa) Komisijo za izvedbo javnega razpisa se v skladu s 7. členom tega pravilnika imenuje v roku 30 dni od začetka veljavnosti tega pravilnika. 20. Člen (veljavnost pravilnika) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. Številka: 671/2016 - 10 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja • Priloga: merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje LPŠ Za uresničevanje javnega interesa v športu so z Merili, pogoji in kriteriji opredeljeni načini vrednotenja naslednjih področij športa: 1. športni programi 2. športni objekti in površine za šport v naravi 3. razvojne dejavnosti v športu 4. organiziranost v športu 5. športne prireditve in promocija športa Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1176 6. družbena in okoljska odgovornost v športu Za večino področij športa (programi, dejavnosti, organiziranost, prireditve, promocije) se z merili uveljavlja sistem točkovanja. Pomen kratic v merilih: LPŠ - letni program športa, NPŠ - nacionalni program športa, ŠV OM - športna vzgoja otrok in mladine KŠ - kakovostni šport, VŠ - vrhunski šport, predšolski PP- predšolski otroci s posebnimi potrebami, šoloobvezni PP - šoloobvezni otroci s posebnimi potrebami, mladina PP - mladina s posebnimi potrebami, OKS-ZŠZ - Olimpijski komite - Združenje športnih zvez, OŠ - osnovna šola, OŠZ - občinska športna zveza, SR, MR, PR, DR, MLR - svetovni razred, mednarodni razred, perspektivni razred, državni razred, mladinski razred, Zavod VIZ - zavod s področja vzgoje in izobraževanja, ZŠIS-POK - Zveza za šport invalidov Slovenije -Paraolimpijski komite 1. Športni programi Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in predstavljajo praviloma strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Splošni pogoji vrednotenja področja športnih programov Izračun vrednosti točke: Višino sredstev, ki so za posamezno področje športa določena in sprejeta v vsakoletnem LPŠ, se deli z vsoto točk, izračunano po teh merilih. V merilih določeno skupno število točk (glej preglednice) se nanaša na optimalno zadostitev pogojev glede predvidenega števila udeležencev vadbene skupine za programe ŠV OM usmerjenih v KŠ in VŠ ter za kakovostni šport: • določen je razpon obsega vadbene skupine: individualne panoge 6-11, kolektivne 10-19 članov; • v primeru, ko vadbena skupina ne doseže spodnje meje števila vadečih za formiranje skupine, se izvede združevanje dveh ali več takšnih skupin znotraj istih in/ali različnih starostnih kategorij. Vrednotenje se izvede po tisti starostni kategoriji, iz katere prihaja največ vadečih. Če se primeri isto število vadečih v dveh ali več kategorijah, se vrednotenje izvede po najvišji starostni kategoriji; • Izjemoma se za formiranje vadbene skupine lahko uporabi naslednja rešitev: če v skupnem seštevku vseh vadečih skupina ne doseže predpisanega minimalnega števila vadečih, se prizna ena skupina, ki se ovrednoti smiselno določilom iz prejšnje alineje. • Sofinancirajo se programi, ki jih vodi strokovno izobražen ali usposobljen kader. Glede udeležencev vadbe v športnih programih se upoštevajo naslednji dodatni pogoji: • športni programi splošno: • prijavitelji na javni razpis morajo posredovati poimenski seznam vadečih po starostnih kategorijah z naslednjimi podatki: ime in priimek ter letnica rojstva. • netekmovalni športni programi: • v programih prostočasne športne vzgoje otrok in mladine (tudi s posebnimi potrebami), obštudijskih športnih dejavnosti, športa invalidov, športne rekreacije in športa starejših se vrednotijo samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme NPŠZ (oz. ZŠIS-POK). • tekmovalni športni programi: • v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega in vrhunskega športa (tudi šport invalidov) se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ (oz. ZŠIS-POK) in se lahko uveljavljajo le v eni starostni skupini v posamezni športni panogi, Razvrščanje športnih panog Zaradi specifičnosti športnih panog so izvajalci LPŠ in njihovi športni programi razdeljeni v tri (3) skupine: • izvajalci programov v individualnih športnih panogah, • izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah, • izvajalci programov v miselnih igrah. Vrednotenje izvajalcev programov v miselnih igrah se opravi v skladu s točkovnikom za individualne panoge. Za programe športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v kakovostni/vrhunski šport ter programe kakovostnega športa se uporablja korekcija, ki izhaja iz razvrščanja športnih panog po kriterijih konkurenčnosti, uspešnosti, množičnosti in tradicije z izjemo občasnih programov in kategoriziranih športnikov. PREGLEDNICA ST. 0/3 KRITERIJI ZA RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG Najvišja skupna vrednost kriterijev znaša 100 točk in sicer: I. KONKURENČNOST - upoštevajo se podatki članskih ekip programov kakovostnega športa (v skupni vrednosti kriterijev znaša ta kriterij največ 54 točk) Točke 1. olimpijska športna panoga 28 2. obseg tekmovalnega sistema štiri lige 26 tri lige 20 dve ligi 14 ena liga 8 Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1177 II. USPEŠNOST - upošteva se le en (najboljši) dosežek posameznika ali ekipe ne glede na starostno kategorijo (v skupni vrednosti kriterijev znaša ta kriterij največ 14 točk) Točke 1. uvrstitev v skupnem državnem tekmovalnem sistemu (zadnja sezona) prvo in drugo mesto 9 tretje in četrto mesto 8 peto in šesto mesto 7 sedmo mesto in več 6 2. udeležba na mednarodnih tekmovanjih olimpijske igre (tudi para olimpijske igre), mladinske olimpijske igre, svetovne igre (neolimpijski športi), specialna olimpijada 5 svetovno prvenstvo / svetovni pokal 3 evropske igre, evropske igre mladih, evropsko prvenstvo, evropski pokal 2 mediteranske igre, igre Alpe-Adria, član državne reprezentance 1 III. MNOŽIČNOST ŠPORTNE PANOGE - v skupni vrednosti kriterijev znaša ta kriterij največ 22 točk Točke Število registriranih športnikov 4000 in več 22 od 3000 do 3999 16 od 2000 do 2999 12 od 1000 do 1999 8 do 999 4 IV. TRADICIJA ŠPORTNE PANOGE (leto ustanovitve izvajalca LPŠ oziroma športne panoge na območju lokalne skupnosti) - (v skupni vrednosti kriterijev znaša ta kriterij največ 10 točk) Točke Do leta 1925 10 Od 1926 do 1954 8 Od 1955 do 1984 6 Od 1985 dalje 4 Na osnovi seštevka vseh doseženih točk po kriterijih iz preglednice št. 0/3, se športne panoge razvrstijo v šest nivojev prioritet. Vrednost njihovih športnih programov se ovrednoti na osnovi korekcijskih faktorjev iz razpredelnice št. 0/4. PREGLEDNICA ST. 0/4 KOREKCIJA: RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG nivo 1. nivo 2. nivo 3. nivo 4. nivo 5. nivo 6. nivo število točk 86-100 76-85 66-75 50-65 31-49 do 30 korekcijski faktor 1 0,8 0,7 0,5 0,25 0,2 1.1. PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine predstavlja širok spekter športnih dejavnosti za populacijo od predšolskega do vključno srednješolskega obdobja. Vrednotijo se organizirane oblike športne dejavnosti netekmovalnega značaja za o troke in mladino, ki nadgrajujejo šolsko športno vzgojo, so vzgojno naravnane in niso del uradnih tekmovalnih sistemov NpŠZ. 1.1.1. PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI Med promocijske športne programe, ki se pretežno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Naučimo se plavati (NSP), Krpan (KRP) in Mladi planinec (MP). Če se programi izvajajo v okviru obveznega učnega procesa (kurikuluma) in/ali so financirani s strani MIZŠ (Zavoda za šport RS Planica), niso predmet sofinanciranja po LPŠ občine. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM: promocijski programi: MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP materialni stroški/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.1. je opredeljen v preglednici št. 1-1-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-1-1 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI) Št. 24/20.5.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1178 PROMOCIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI: (MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP) p re d šo l ski (do 6 let) š o l o o bvezn i (do 15 let) predšolski P P (do 6 let) šoloobvezni PP (do 15 let) TOČKE/MS/SKUPINA 20 20 20 20 1.1.2. ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo izpeljavo tekmovanj na lokalni ravni in udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od regijske do državne ravni. Organizatorja šolskih športnih tekmovanj se izbere na podlagi predloženega programa. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Prostočasna ŠVOM: Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) materialni stroški/tekmovanje Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.2. je opredeljen v preglednici št. 1-1-2-1. PREGLEDNICA ST. 1-1-2-1 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI) ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA -IZPELJAVA šoloobvezni (do 15 let) mladina (do 19 let) šo l o o bvez n i P P ( d o 15 let) mladina PP (do 19 let) TOČKE/MS/TEKMOVANJE 20 20 20 20 Stroške udeležbe na regijskih in državnih tekmovanjih šole refundirajo iz proračuna Občine Ljutomer. 1.1.3. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI Obstoječi celoletni športni programi prostočasne športne vzgoje otrok in mladine potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Raznolikost izvajalcev omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LpŠ omogoča prednost športnim društvom. Če se programi izvajajo v šolskih objektih kot dodatna vadba, ki jo skupaj organizirata šola in športno društvo, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk). S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.3. je opredeljen v preglednici št. 1-1-3. PREGLEDNICA ST. 1-13 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI) CELOLETN I ŠPORTNI PROGRAMI (netekmovalni programi vadbe) predšolski (do 6 let) šo 1 oo bvezni (do 15 let) mladina (do 19 let) pre d šo 1 s ki PP (do 6 let) šo loo bvezni PP (do 15 let) mladina PP (do 19 let) TOČKE/SKUPINA 90 120 120 90 120 120 1.1.4. OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI Programi v času počitnic in pouka prostih dni praviloma predstavljajo športne dejavnosti v skrajšanem obsegu (tečaji, tabori, projekti), ki jih ponujajo različni izvajalci v minimalnem trajanju vsaj 5 dni. Če programe izvajajo zavodi VIZ, se ovrednoti le strokovni kader (50 % točk). S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM: občasni športni programi Materialni stroški in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.1.4. je opredeljen v preglednici št. 1-1-4. PREGLEDNICA ST. 1-1-4 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE (TUDI S POSEBNIMI POTREBAMI) OBČASNI ŠPORTNI PROGRAMI: (v počitnicah in pouka prostih dneh) p redšo i s ki (do 6 let) š o 1 oobvezni (do 15 let) p redš o i s ki PP (do 6 let) šoloobvezni PP (do 15 let) TOČKE/SKUPINA 20 20 20 20 1.2. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Prostočasno športno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami predstavljajo športni programi, ki so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami, in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje. 1.2.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1179 Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Med programe za otroke in mladino s posebnimi potrebami prištevamo tudi promocijske športne programe in programe v počitnicah in pouka prostih dnevih. 1.2.2. ŠPORTNE PRIREDITVE ZA OTROKE IN MLADINO S POSEBNIMI POTREBAMI Šolska športna in druga tekmovanja za otroke in mladino s posebnimi potrebami so organizirana na regijski in nacionalni ravni. Če so športne prireditve za otroke in mladino s posebnimi potrebami predmet sofinanciranja v lokalni skupnosti, se merila za vrednotenje in višina proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema!. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: prostočasna ŠVOM-PP: Promocijski programi: MS, CP, ZS, NSP, KRP, MP materialni stroški/udeleženec prostočasna ŠVOM-PP Športne prireditve za otroke in mladino (PP) materialni stroški/skupina prostočasna ŠVOM-PP Celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina prostočasna ŠVOM-PP občasni športni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.2.1 in 1.2.2 je opredeljen v preglednicah št. 1-1-1 do 1-1-4. 1.3. OBŠTUDIJSKE ŠPORTNE DEJAVNOSTI OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Programi obštudijske športne dejavnosti predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. 1.3.1. CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI OBŠTUDIJSKIH ŠPORTNIH DEJAVNOSTI Celoletni športni programi obštudijskih dejavnosti so organizirane in strokovno vodene oblike športne dejavnosti v kraju študija v trajanju 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: obštudijska športna dejavnost: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina obštudijska športna dejavnost: občasni projekti na nacionalni ravni športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.3.1. je opredeljen v preglednici št. 1-3-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-3-1 ŠPORT ŠTUDENTOV OBŠTUDIJSKA ŠPORTNA VADBA (netekmovalni programi vadbe) celoletni programi občasni programi TOČKE/SKUPINA 120 20 1.3.2. ŠPORTNE PRIREDITVE ŠTUDENTOV NA UNIVERZITETNI IN NACIONALNI RAVNI V kolikor prireditve na univerzitetni in nacionalni ravni postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se merila za vrednotenje in višina proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če jih ni možno ovrednotiti po preglednici št. 5-2. 1.4. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport predstavlja širok spekter programov za otroke in mladino, ki se s športom ukvarjajo zaradi doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Programi vključujejo načrtno skrb za mlade športnike, zato morajo izvajalci izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve NPŠZ. 1.4.1. OBČINSKE PANOŽNE ŠPORTNE ŠOLE Občinska panožna športna šola je občinski projekt na področju športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ki se lahko organizira v športnih društvih z ustrezno izoblikovano tekmovalno piramido in managementom strokovnih/upravljavskih nalog. Naziv občinske panožne športne šole izvajalec LPŠ pridobi, če v programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjenih v KŠ in VŠ izpolnjuje naslednje pogoje: ■ ima tekmovalce v vseh starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS - ZŠZ, ■ ima v športnih programih udeležene kategorizirane športnike (MLR, PR). Za izvedbo občinskih panožnih športnih šol se lahko zagotovijo sredstva iz LPŠ na državnem nivoju, lahko pa tudi občina sama razpiše projekt in zagotovi sredstva v okviru LPŠ. V kolikor občinske panožne športne šole postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje panožnih športnih šol na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.4.2. CELOLETNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KŠ IN VŠ Programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer (še) niso vzpostavljene občinske panožne športne šole. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1180 Pri oblikovanju vadbene skupine se dosledno upošteva določilo o številu športnikov v skupini. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:__ ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: celoletni tekmovalni programi športni objekt, strokovni kader in stroški tekmovanj/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.4.2. je opredeljen v preglednicah št. 1-4-2-1 in 1-4-2-2. V preglednici 1-4-2-1 so vključene skupine mladih športnikov do vključno 12 oziroma 13 let, kjer praviloma tekmovalni vidik ne sme biti prevladujoč - za te skupine je predvidena le ena kakovostna raven (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v urah). Za vse te skupine mladih športnikov velja tudi, da se pravilo o registraciji ne uporablja, saj se udeležencev teh programov ne registrira v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS. PREGLEDNICA ST. 1-4-2-1 SV OM USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI Šport - I. SKUPINA - pripravljalna CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (pripravljalni programi vadbe) ( 6 - 9 l et) (10 - 11 let) (12 - 13 let) TOČKE/SKUPINA 180 280 420 V preglednici 1-4-2-2 so vključene skupine mladih športnikov do vključno 22 let, za katere se predvidevata dve oziroma tri kakovostne ravni (enaka za vse športne panoge; enak letni obseg vadbe v urah). Za vse te skupine velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS. PREGLEDNICA ŠT. 1-4-2-2 SV OM USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT II. SKUPINA - tekmovalna CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI (tekmovalni programi vadbe) (14- 15 let) (16 - 17 let) (18 - 22 let) I. raven II. raven I. raven II. raven III. raven I. raven II. raven III. raven TOČKE/SKUPINA-KOLEKTIVNE 1050 690 1185 795 525 1320 795 525 TOČKE/SKUPINA-INDIVIDUALNE 700 460 790 530 350 880 530 350 Korekcija: minus TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA-KOLEKTIVNE 810 533 915 615 405 1020 615 405 Korekcija: minus TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA-INDIVIDUALNE 540 355 610 410 270 680 410 270 POVPREČJE -KOLEKTIVNE 870 835 880 POVPREČJE -INDIVIDUALNE 580 560 590 Pojasnila k preglednici 1-4-2-2 - vadbene skupine mladih športnikov so razdeljene v dve oziroma tri kakovostne ravni in sicer: 1. V I. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 1. državno ligo. 2. V II. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 2. državno ligo. 3. V III. kakovostno raven se praviloma »uvrstijo« mladi športniki, ki z nastopi na uradnih tekmovanjih NPŠZ za mlade dosežejo uvrstitev v 3. državno ligo. 4. Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo na osnovi povprečja ustrezne starostne kategorije. 5. Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, je razmerje med točkami na vadbeno skupino v individualnih športnih panogah primerjalno s kolektivnimi 1 proti 1,5. 6. Izvajalci LPŠ, ki izvajajo delno program na lastnem športnem objektu, za katerega prejmejo sredstva za vzdrževanje po tem pravilniku, so upravičeni do sredstev za najem objekta za 50 % letnega obsega programa (preračun točk pod Korekcija). Mladi športniki usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport lahko s kakovostnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika mladinskega razreda (MLR). S tem pr idobijo bonus točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Praviloma se status kategoriziranega športnika MLR lahko doseže po dopolnjenem 14-em letu starosti. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1181 S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: ŠVOM usmerjeni v KŠ/VŠ: dodatni programi športnikov MLR materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov MLR je opredeljen v preglednici št. 1-4-2-3. PREGLEDNICA ŠT. 1-4-2-3 MLADINSKI RAZRED PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov MLR) kategorizacija MLR število udeležencev programa 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 120 1.5. KAKOVOSTNI ŠPORT OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ V skupino kakovostnega športa prištevamo športnike in športne ekipe, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ do naslova državnega prvaka, ki jih potrdi OKS-ZŠZ, in so registrirani skladno s pogoji NPŠZ ter OKS-ZŠZ. 1.5.1. CELOLETNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA Kakovostni šport je pomembna vez med programi športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskega športa, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: kakovostni šport/ športni objekt športni objekt in MS/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.5.1. je opredeljen v preglednici št. 1-5-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-5-1 KAKOVOSTNI ŠPORT UPORABA ŠPORTNEGA OBJEKTA (tekmovalni programi vadbe) ka kovo stn a rave n I. kakovostna raven II. kakovostna raven III. kakovostna raven IV. TOČKE/SKUPINA-KOLEKTIVNE 660 525 398 263 TOČKE/SKUPINA-INDIVIDUALNE 440 350 265 175 Korekcija: minus TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA-kolektivne 360 285 218 143 Korekcija: minus TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA-individualne 240 190 145 95 Povprečje: TOČKE/SKUPINA -kolektivne 460 Povprečje: TOČKE/SKUPINA -individualne 300 Pojasnila k preglednici 1-5-1 - vadbene skupine športnikov so razdeljene na štiri kakovostne ravni in sicer: 1. V I. kakovostno raven se praviloma uvrstijo "odrasli športniki", ki z nastopi na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili dosežejo status športnika državnega (DR) razreda (1. državna liga). 2. Na II. kakovostni ravni se praviloma ovrednotijo športni programi odraslih športnikov, ki nastopajo na najvišjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ, pa ne dosežejo statusa kategorizacije (2. državna liga). 3. V III. kakovostno raven pa naj bi se prištevalo tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na nižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (3. državna liga). 4. V IV. kakovostno raven pa naj bi se prištevalo tiste odrasle športnike, ki tekmujejo na najnižjih ravneh državnih tekmovanj NPŠZ (4. državna liga oziroma regijske lige). 5. Izvajalci, ki nimajo ligaškega tekmovalnega sistema se ovrednotijo na osnovi povprečja od I. do IV. kakovostne ravni. 6. Za vse te skupine velja tudi pravilo, da so registrirani v skladu s Pravili v centralnem sistemu registriranih športnikov v RS. 7. Ker je številčna zastopanost (velikost skupine) v kolektivnih in individualnih športnih panogah različna, je razmerje med točkami na vadbeno skupino v individualnih športnih panogah primerjalno s kolektivnimi 1 proti 1,5. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1182 8. Izvajalci LPŠ, ki izvajajo delno program na lastnem športnem objektu, za katerega prejmejo sredstva za vzdrževanje po tem pravilniku, so upravičeni do sredstev za najem objekta za 50 % letnega obsega programa (preračun točk pod Korekcija). Športniki v kakovostnem športu lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranj e in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem pridobijo BONUS točke za programe dodatne športne vadbe, ki pa se vrednotijo le pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS -ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: kakovostni šport: dodatni programi športnikov DR materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov DR je opredeljen v preglednici št. 1-5-1-2. PREGLEDNICA ŠT. 1-5-1-2 DRŽAVNI RAZRED PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi športnikov DR) kategorizacija DR število udeležencev programa 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 120 1.6. VRHUNSKI ŠPORT OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Vrhunski šport predstavlja programe priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred sprejemom letnega programa športa navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini in so s svojimi športnimi dosežki dosegli naziv športnika svetovnega (SR), mednarodnega (MR) ali perspektivnega razreda (PR). 1.6.1. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV Osnovni cilj teh dodatnih programov je vrhunski športni dosežek. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: vrhunski šport: dodatni programi športnikov PR, MR, SR materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.6.1. je opredeljen v preglednici št. 1-6-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-6-1 VRHUNSKI ŠPORT (INVALIDOV) PROGRAMI DODATNE ŠPORTNE VADBE (tekmovalni programi vrhunskega športa) kategorizacija PR kategorizacija MR kategorizacija SR število udeležencev programa 1 1 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 200 160 200 Pri navedbi starostne skupine ni omejitev, saj se upoštevajo vse starostne skupine, kjer se z udeležbo na uradnih tekmovanjih v skladu s Pravili lahko doseže status vrhunskega športnika. 1.7. ŠPORT INVALIDOV OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Šport invalidov v svojih pojavnih oblikah predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) kot tudi športne učenke(športna rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi). 1.7.1. OBČINSKE ŠPORTNE ŠOLE INVALIDOV V kolikor občinske športne šole invalidov postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje občinskih športnih šol invalidov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.7.2. PILOTSKI PROGRAMI POVEZOVANJA ŠPORTNIH IN INVALIDSKIH DRUŠTEV IN ZVEZ Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih dejavnostih, zato se z različnimi programi spodbuja povezovanje športnih aktivnosti med športnimi, invalidskimi in dobrodelnimi društvi in zvezami. Celoletni športni programi potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport invalidov: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Šport invalidov: občasni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.7.2. je opredeljen v preglednici št. 1-7-2. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1183 PREGLEDNICA ŠT. 1-7-2 ŠPORT INVALIDOV ŠPORTNI PROGRAMI INVALIDOV (netekmovalni programi vadbe) celoletni programi občasni programi TOČKE/SKUPINA 120 20 1.7.3. DRŽAVNA PRVENSTVA ŠPORTA INVALIDOV V kolikor državna prvenstva invalidov postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje državnih prvenstev športnikov invalidov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 5-2. 1.7.4. PROGRAMI VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV INVALIDOV Programi vrhunskih športnikov invalidov se vrednotijo na enak način kot programi vrhunskih športnikov. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport invalidov: dodatni programi vrhunskih športnikov invalidov materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.7.4. je opredeljen v preglednici št. 1-6-1. 1.8. ŠPORTNA REKREACIJA OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Športna rekreacija predstavlja smiselno nadaljevanje obvezne in prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne vzgoje otrok s posebnimi potrebami, obštudijskih športnih dejavnosti in tekmovalnega športa. Športna rekreacija je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 18 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe človekovega prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. 1.8.1. CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma največ 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Športna rekreacija: celoletni programi športni objekt in strokovni kader/skupina Športna rekreacija: občasni programi Materialni stroški/enodnevna tura, planinski pohod,... Športna rekreacija: gibanje za zdravje športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točkah 1.8.2, 1.8.3 in 1.8.5 je opredeljen v preglednici št. 1-8-1. PREGLEDNICA ŠT. 1-8-1 ŠPORTNA REKREACIJA ŠPORTNA REKREACIJA (netekmovalni programi vadbe) celoletni programi občasni programi gibanje za zdravje TOČKE/SKUPINA 120 60 120 Korekcija: minus TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 90 / 90 V občasne športne programe spadajo planinski ture/pohodi in podobne športne aktivnosti. Izvajalci LPŠ, ki izvajajo delno celoletni program ali program gibanje za zdravje na lastnem športnem objektu, za katerega prejmejo sredstva za vzdrževanje po tem pravilniku, so upravičeni do sredstev za najem objekta za 50 % letnega obsega programa (preračun točk pod Korekcija). 1.8.2. MNOŽIČNE DELAVSKE ŠPORTNE PRIREDITVE V kolikor množične delavske športne prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje množičnih delavskih športnih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za ka terega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 5-2. 1.8.3. PODROČNI CENTRI GIBANJA ZA ZDRAVJE Predstavljajo pilotsko povezovanje zdravstvenih in športnih organizacij pri izvajanju programov športne rekreacije. V kolikor področni centri gibanja za zdravje postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje področnih centrov gibanja za zdravje na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1.9. ŠPORT STAREJŠIH OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Šport starejših predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi nad doseženim 65. letom starosti in razširjenih družin; pri čemer pod pojmom »razširjena družina« razumemo »zvezo« starejših oseb in vnukov. 1.9.1. SKUPINSKA GIBALNA VADBA STAREJŠIH IN ISTOČASNA ŠPORTNA VADBA RAZŠIRJENE DRUŽINE Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1184 Celoletni programi skupinske gibalne vadbe starejših ter programi istočasne športne vadbe razširjenih družin potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: KRITERIJ VREDNOTENJA: Šport starejših: celoletni programi skupinske gibalne vadbe športni objekt in strokovni kader/skupina Šport starejših: celoletni programi vadba razširjene družine športni objekt in strokovni kader/skupina Obseg vrednotenja športnih programov navedenih v točki 1.9.1. je opredeljen v preglednici št. 1-9-1. PREGLEDNICA ST. 1-9-1 ŠPORT STAREJSIH ŠPORT STAREJŠIH (netekmovalni programi vadbe) skupinska vadba razširjene družine TOČKE/SKUPINA 120 120 Korekcija: TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 30 30 Izvajalci LPŠ, ki izvajajo delno program na lastnem športnem objektu, za katerega prejmejo sredstva za vzdrževanje po tem pravilniku, so upravičeni do sredstev za najem objekta za 50 % letnega obsega programa (preračun točk pod Korekcija). 1.9.2. ŠPORTNO DRUŽABNE MEDGENERACIJSKE PRIREDITVE V kolikor športno družabne medgeneracijske prireditve postanejo predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje športno družabnih medgeneracijskih prireditev na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema, če vrednotenja ni možno izvesti po preglednici št. 5-2. 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. V okviru LPŠ se na lokalni ravni sofinancira vzdrževanje odprtih in pokritih športnih objektov v občini. Za izračun števila točk se dejanska kvadratura določenega odprtega in/ali pokritega športnega objekta pomnoži z izhodiščem za vrednotenje vzdrževanja športnih objektov iz preglednice številka 2. PREGLEDNICA ŠT. 2 TOČKE ŠPORTNI OBJEKTI (vzdrževanje) odprti pokriti TOČKE ŠPORTNI OBJEKT 0,3/m2 0,9/m2 Ker je višina sofinanciranja vzdrževanja odprtih športnih površin odvisna od različnih potreb po vzdrževalnih delih, se vrednotenje deli v štiri razrede. Višina vrednotenja vzdrževanja športnih površin se izračuna (proporcionalno poveča ali zmanjša) na osnovi korekcijskih faktorjev iz razpredelnice št. 2.1. PREGLEDNICA ŠT. 2.1 KOREKCIJA: ŠPORTNI OBJEKTI ŠPORTNI OBJEKTI PO RAZREDIH (glede na zahtevnost vzdrževalnih del) Korekcijski faktor 1. razred ■ travnato igrišče veliki nogomet (100 x 65) = 6.500 m2 1,0 2. razred ■ atletska steza (1,22 x 6 x 400) = 2.928 m2 ■ teniško igrišče (13 x 28) = 364 m2 0,8 3. razred ■ srednja igrišča-travnata za nogomet (50 x 25) = 1.250 m2 ■ pomožna igrišča nogomet (50 x 25) = 1.250 m2 ■ odbojka na mivki (18 x 9) = 162 m2 ■ kasaška steza (18 x 1.000) = 18.000 m2 ■ lokostrelstvo - tarčno (80 x 20) =1.600 m2 0,6 4. razred ■ asfaltna igrišča in ploščadi namenjene športu: 1. asfalt rokomet-mali nogomet (40 x 20 m) = 800 m2 2. asfalt košarka (15 x 28) = 420 m2 3. asfalt skate park (15 x 15) = 225 m2 ■ odprto strelišče (20 x 80) =1.600 m2 ■ vzletno pristajalna steza (50 x 600) = 30.000 m2 ■ spremljajoče in nefunkcionalne travnate površine. 0,2 Št. 24/20.5.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1185 Vrednost točke se določi tako, da se obseg sredstev za vzdrževanje športnih objektov deli s skupnim številom točk. Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja naslednjih področij športnih objektov in površin za šport v lokalni skupnosti, ker sredstva za tovrstne projekte občina zagotavlja v posebnih proračunskih virih: 2.1. ENERGETSKE IN ŠPORTNO-TEHNOLOŠKE POSODOBITVE ŠPORTNIH OBJEKTOV 2.2. TRAJNOSTNA UREDITEV, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN POSODOBITEV NARAVNIH POVRŠIN ZA ŠPORT 2.3. NOVOGRADNJE ŠPORTNIH OBJEKTOV 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti prvenstveno predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. 3.1. USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Kakovostni strokovni kadri v športu so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni in visokošolski) so v domeni izobraževalnega sistema, medtem ko programe usposabljanja in izpopolnjevanja izvajajo v NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja in/ali izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu Rs za šport in/ali pri strokovnih org anih NPŠZ. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: usposabljanje/izpopolnjevanje strokovnih kadrov materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.1 je opredeljen v preglednici št. 3-1. PREGLEDNICA ŠT. 3-1 USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE V ŠPORTU PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA V ŠPORTU izpopolnjevanje (licenciranje) usposabljanje (stopnja 1) usposabljanje (stopnja 2) usposabljanje (stopnja 3) število udeležencev programa 1 1 1 1 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 5 10 20 30 3.2. STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM 3.2.1. IZOBRAŽEVANJE NADARJENIH IN VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV Pomembna dolžnost države je skrb za izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov, kar se odraža v zagotavljanju enakih možnostih izobraževanja in doseganju primernega socialnega statusa. V kolikor izobraževanje nadarjenih in vrhunskih športnikov postane predmet sofinanciranja na lokalni ravni, se Merila za vrednotenje izobraževanja (štipendiranja) nadarjenih in vrhunskih športnikov na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 3.2.2. SPREMLJANJE PRIPRAVLJENOSTI, SVETOVANJE, STROKOVNA PODPORA Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov na vseh ravneh ter svetovanje predstavlja osnovo načrtnega dela. Ustrezna vadba, prehrana in način življenja pomeni humanizacijo pri delu s športniki. Udeleženci meritev so športniki, ki so registrirani v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS. Izvajalci meritev in svetovanj so lahko le organizacije, ki izpolnjujejo strokovne pogoje za opravljanje dejavnosti. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje materialni stroški/udeleženec Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.2.2. je opredeljen v preglednici št. 3-2-2. PREGLEDNICA ŠT. 3-2-2 SPREMLJANJE PRIPRAVLJENOSTI ŠPORTNIKOV SPREMLJANJE PRIPRAVLJENOSTI izvedba meritev meritve in obdelava celostna izvedba minimalno število udeležencev projekta 20 20 20 TOČKE/MS/UDELEŽENEC 1 2 3 3.3. ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1186 Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: založništvo v športu materialni stroški/projekt Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.3. je opredeljen v preglednici št. 3-3. PREGLEDNICA ŠT. 3-3 ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU PROGRAMI ZALOŽNIŠTVA V ŠPORTU propagandno gradivo občasne publikacije strokovna literatura število projektov v založništvu 1 1 1 TOČKE/MS/PROJEKT 2 5 10 3.4. ZNANSTVENORAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: znanstvenoraziskovalna dejavnost materialni stroški/projekt Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.4. je opredeljen v preglednici št. 3-4. PREGLEDNICA ST. 3-4 ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU ZNANSTVENO-RAZISKOVALNA DEJAVNOST izvedba meritev meritve in obdelava celostna izvedba število projektov v ZRI 1 1 1 TOČKE/MS/PROJEKT 2 5 10 3.5. INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA (PODPORA ŠPORTU) OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ IKT na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: DEJAVNOST ŠPORTA: KRITERIJ VREDNOTENJA: informacijsko-komunikacijska tehnologija (podpora športu) materialni stroški/projekt Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 3.5. je opredeljen v preglednici št. 3-5. PREGLEDNICA ŠT. 3-5 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU IKT PODPORA ŠPORTU druge spletne nakupIKT za lastna spletna vodenje IKT izdelava IKT aplikacije šport aplikacija projekta programa število projektov IKT 1 1 1 1 1 TOČKE/MS/PROJEKT 1 2 3 5 10 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva kot interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese, so temelj slovenskega modela športa. Športna društva in njihova združenja predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa. 4.1. DELOVANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Področje obsega delovanje društev in njihovih zvez na lokalni ravni, kar zaradi ohranjanja osnovne organizacijske infrastrukture športa predstavlja javni interes, zato je pomemben segment LPŠ. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: KRITERIJ VREDNOTENJA: Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1187 delovanje športnih društev na lokalni ravni materialni stroški/društvo delovanje občinskih športnih zvez (OŠZ) materialni stroški in plača/OŠZ Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 4.1. je opredeljen v preglednici št. 4-1 in 4.2. PREGLEDNICA ŠT. 4-1 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE DRUŠTEV DELOVANJE DRUŠTEV članstvo s plačano članarino registrirani tekmovalci članstvo v NPŠZ članstvo v OŠZ društvo v javnem interesu točke/leto delovanja 0 0 0 0 0 točke/član in/ali tekmovalec 1 2 0 0 0 točke/društvo 0 0 30 50 50 TOČKE/MS (ne več kot) 150 150 30 50 50 Občinske športne zveze (OŠZ) so reprezentativni predstavniki civilne športne družbe na lokalni ravni. Občina sofinancira redno delo športnih zvez, ki združujejo športna društva v občini. PREGLEDNICA ŠT. 4-2 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: DELOVANJE OŠZ ŠTEVILO VČLANJENIH DRUŠTEV 5-20 21 - 40 41 IN VEČ TOČKE/MS 100 200 500 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo veli k vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. 5.1. VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE Merila (sistem točkovanja) ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade...). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo in izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih. 5.2. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE OPREDELITEV PODROČJA PO NPŠ Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. V merilih je predvideno tudi vrednotenje izvedbe mednarodnih športnih prireditev, ki pa ne presegajo nivoja svetovnega pokala, in udeležbe športnikov na mednarodnih tekmovanjih. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE KRITERIJ VREDNOTENJA velike športne prireditve, materialni stroški/prireditev športne prireditve na državni ravni, materialni stroški/prireditev športno-rekreacijska tekmovanja v obliki lig (mali nogomet, namizni tenis...), materialni stroški/prireditev športno-rekreacijska tekmovanja v obliki enkratnih tekmovanj (občinska prvenstva v posamezni športni panogi: namizni tenis, streljanje, tenis...), materialni stroški/prireditev propagandne akcije in prireditve za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti, materialni stroški/prireditev druge športne prireditve, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini. materialni stroški/prireditev Obseg vrednotenja razvojnih dejavnosti navedenih v točki 5.2. je opredeljen v preglednici št. 5-2. PREGLEDNICA ST. 5-2 ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA ŠPORTNA PRIREDITEV - RAVEN TOČKE/MS 1. tekmovanje v obliki lig (v posamezni športni panogi) 1.1 Občinska ali medobčinska raven 10 1.2 Regijska raven 20 1.3 Državna raven 25 1.4 Mednarodna raven 50 2. tekmovanje v obliki enkratnih tekmovanj (v posamezni športni panogi) 2.1 Občinska ali medobčinska raven 5 2.2 Regijska raven 10 Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1188 2.3 Državna raven 15 2.4 Mednarodna raven 30 3. propagandna akcija in prireditev za propagando in popularizacijo športnih dejavnosti mladih, dan športa, športni vikend, pohodi, cicibaniada) SRI, športno poletje 3.1 Občinska ali medobčinska raven 5 3.2 Regijska raven 10 3.3 Državna raven 15 3.4 Mednarodna raven 30 4. druge športne prireditve, ki jih izvajajo izvajalci programa športa v občini 4.1 Občinska ali medobčinska raven 2,5 4.2 Regijska raven 5 4.3 Državna raven 7,5 4.4 Mednarodna raven 15 Športne prireditve se sofinancirajo, če se prireditev v celoti ali delno odvija na območju občine Ljutomer. Uradne tekme v okviru tekmovanj NPŠZ (ligaška in pokalna tekmovanja) niso predmet vrednotenja in sofinanciranja. 5.3. OBČINSKE ŠPORTNO-PROMOCIJSKE PRIREDITVE ZA PODELITEV PRIZNANJ V ŠPORTU Občinske športno promocijske prireditve za podelitev priznanj so predmet LPŠ na lokalnem nivoju, vendar ni nujno, da so predmet javnega razpisa. Merila za vrednotenje prireditev za podelitev priznanj in nagrad za vrhunske športne dosežke ter za druge oblike promocije v športu na lokalni ravni in višino proračunskih sredstev se opredeli z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema; ali pa se sredstva zagotovijo v posebnih proračunskih virih, če jih ni možno ovrednotiti po preglednici štev. 5-2. 5.4. ŠPORTNA DEDIŠČINA IN MUZEJSKA DEJAVNOST V ŠPORTU Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja športne dediščine in muzejske dejavnosti v športu. Sredstva lokalne skupnosti se za projekte zagotovijo v posebnih proračunskih virih. 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja. 427. Pravilnik za dodeljevanje spodbud za razvoj malega gospodarstva in podjetništva v Občini Ljutomer Na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12. 2013) - dodeljevanje pomoči, 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 9. redni seji, 1. 6. 2016, sprejel, PRAVILNIK ZA DODELJEVANJE SPODBUD ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI LJUTOMER I. Splošne določbe 1. člen S tem Pravilnikom se določa namen, vrsta in cilji spodbude, upravičenci, način in kriteriji dodeljevanja sredstev ter nadzor nad njihovo porabo na področju malega gospodarstva in podjetništva v občini Ljutomer. V tem pravilniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Z dodeljevanjem spodbud za razvoj malega gospodarstva in podjetništva bo Občina Ljutomer (v nadaljevanju: Občina) zasledovala naslednje namene in cilje: • spodbujanje gospodarskega razvoja s krepitvijo malega gospodarstva in podjetniške iniciative na svojem območju, • spodbujanje zaposlovanja, zniževanje socialnih transferjev, krepitev gospodarske osnove in zniževanje brezposelnosti, • vključevanje mladih v podjetništvo in njihovo povezovanje z lokalnim okoljem. 3. člen Finančna sredstva za spodbujanje malega gospodarstva in podjetništva bo občina zagotavljala v občinskem proračunu. II. Upravičenci in kriteriji ter vrsta spodbude Opredelitev upravičencev 4. člen Do spodbude po tem Pravilniku so opravičene mikro družbe in samostojni podjetniki, ki so bili ustanovljeni oz. registrirani pred manj kot tremi leti od datuma objave javnega razpisa in izpolnjujejo naslednje pogoje: • povprečno število delavcev v tekočem poslovnem letu ne presega deset, • čisti prihodki od prodaje v preteklem koledarskem letu ne presegajo 1.000.000 eurov, • da je upravičenec ustanovitelj, soustanovitelj ali lastni družbe prvič z deležem v višini vsaj 51% oz. več, ali se je prvič registriral kot samostojni podjetnik. Spodbude za nove mikro družbe ter samostojne podjetnike začetnike - s.p. (start-up) 5. člen Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1189 Upravičenci do spodbud iz tega naslova so: nove mikro družbe ter samostojni podjetniki, ki imajo sedež v Občini Ljutomer in opravljajo dejavnost na območju Občine Ljutomer. Starost družbe oz. s.p.-ja Izhodišč no število točk Starost večinskega lastnika (A) Korekcijski dejavnik A Število zaposlenih vključno z nosilcem dejavnosti (B) Korekcijski dejavnik B % zaposlenih iz občine (C) Korekcijski dejavnik C Dejavnost (D) Korekcijski dejavnik D do 12 mesecev 1500 do 30 let 1,25 1 do 3 1,00 100 % 1,10 Proizvodna 1,1 13 do 24 mesecev 1000 31 do 40 let 1,00 4 1,50 od 80 % do 99 % 0,50 25 do 36 mesecev 500 41 in več let 0,75 5 do 10 2,00 manj kot 79 % 0,25 Storitvena 0,9 Višina spodbude = Izhodiščno število točk x k. d. A x k. d. B x k. d. C x k. d. D x vrednost točke. V primeru, da je prosilec član ene od stanovskih zbornic z obveznim ali neobveznim članstvom, se izhodiščnemu številu točk doda 10 % točk. Vrednost točke se določi na podlagi razpoložljivih sredstev in števila zbranih točk vlagateljev, ki so po vseh kriterijih upravičeni do spodbude. Do spodbud so upravičene mikro družbe ter samostojni podjetniki z registrirano dejavnostjo. Upravičeni stroški za katere se lahko porabi spodbuda in ostali pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci se določijo z razpisom. Prosilci spodbud morajo imeti na dan pred objavo razpisa poravnane zapadle obveznosti do občine in občinskih javnih podjetij ter poravnane vse zapadle davke in ostale zakonske obveznosti. 6. člen Za sredstva lahko kandidirajo družbe in samostojni podjetniki začetniki, ki so ustanovljeni oz. ustrezno registrirani vsaj 30 dni pred objavo razpisa. Prejemnik sredstev mora registrirano dejavnost, na podlagi katere so mu bile dodeljene finančne spodbude po tem Pravilniku opravljati še vsaj tri leta po dodelitvi spodbude. Omejitve v zvezi z dodeljevanjem pomoči oz. spodbud V pravni podlagi - razpisu, ki bo osnova za de minimis shemo mora biti navedeno ali razvidno da: • do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev: • ribištva in akvakulture, • primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, • predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce • pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. • pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. • skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). • »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: (a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; (b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; (c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; (d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. • pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. • se upošteva kumulacija pomoči: • pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. • pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012. • pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). • bo dajalec pomoči od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobil pisno izjavo o: 1. vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu. 2. drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih. • da bo dajalec pomoči pisno obvestil prejemnika: Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1190 • da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013). • o znesku de minimis pomoči. • bo dajalec pomoči hranil evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. Z razpisom se lahko določijo še druge omejitve dodelitve sredstev podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki opravljajo glavno dejavnost razvrščeno v področja, oddelke, skupine in razrede, skladno z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti. III. Načini oblikovanja in dodeljevanja spodbud ter vodenje postopkov Oblikovanje spodbud 7. člen Obseg spodbud se določi za vsako proračunsko leto ob sprejemanju občinskega proračuna na podlagi zagotovljenih sredstev v proračunu. Izvajanje postopkov 8. člen Sredstva se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa s sklepom. Komisija za ocenjevanje prispelih vlog 9. člen Komisijo za ocenjevanje prispelih vlog in pripravo predloga dodelitve spodbud imenuje župan s sklepom. Naloga komisije je, da pregleda pravilnost in popolnost prispelih vlog v skladu z razpisnimi pogoji, jih na podlagi meril oceni ter pripravi predlog odločitve o dodelitvi spodbud. Komisija je štiri članska. Komisijo sestavljajo: član Odbora za gospodarstvo in turizem, član Odbora za finance, predstavnik Območne obrtne zbornice Ljutomer, predstavnik Občinske uprave občine Ljutomer. Komisija se imenuje za obdobje mandata župana. 1. Koriščenje osrednjega igrišča z naravno travo Delo komisije vodi predsednik, ki ga izmed sebe imenujejo člani komisije. IV. Nadzor 10. člen Nadzor nad izvajanjem postopkov in ustreznosti porabe spodbud izvajajo: občinska uprava, župan in nadzorni odbor občine, skladno s svojimi pristojnostmi. 11. člen Prosilci spodbud prevzemajo vso odgovornost za točnost posredovanih podatkov na podlagi katerih se odloča o upravičenosti in višini spodbud. Upravičenci do spodbud po tem Pravilniku s podpisom pogodbe podajo soglasje o javni dosegljivosti podatkov, ter o vrsti, višini in namenu dodeljenih spodbud. V. Končne določbe Začetek veljavnosti 12. člen Ta Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu občine Ljutomer. Z dnem veljavnosti tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik za dodeljevanje spodbud za razvoj malega gospodarstva in podjetništva v Občini Ljutomer, (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 5/2013). Številka: 302/2016-140 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 428. Cenik SRC Ljutomer I. CENIK KORIŠČENJA ŠPORTNEGA STADIONA IN TENIŠKIH IGRIŠČ Zap. št. Cena/uro Opis storitve IZVAJALCI LPŠ OBČINE LJUTOMER 1. 1,00 € Najem osrednjega igrišča za vadbo ali tekmo 2. 0,50 € Najem polovice osrednjega igrišča za vadbo ali tekmo DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER 3. 2,00 € Najem osrednjega igrišča za vadbo ali tekmo 4. 1,00 € Najem polovice osrednjega igrišča za vadbo ali tekmo DRUGI KUPCI 5. 50,00 € Najem osrednjega igrišča za vadbo 6. 25,00 € Najem polovice osrednjega igrišča za vadbo 7. 60,00 € Najem osrednjega igrišča za tekmo 8. 30,00 € Najem polovice osrednjega igrišča za tekmo PRIREDITVE - IZVAJALCI LPŠ OBČINE LJUTOMER 9. 10,00 € Najem osrednjega igrišča za komercialno prireditev 10. 5,00 € Najem osrednjega igrišča za klubsko ali dobrodelno prireditev PRIREDITVE - DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER 11. 20,00 € Najem osrednjega igrišča za komercialno prireditev 12. 10,00 € Najem osrednjega igrišča za dobrodelno prireditev Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1191 PRIREDITVE - DRUGI KUPCI 13. 200,00 € Najem osrednjega igrišča za komercialno prireditev 14. 100,00 € Najem osrednjega igrišča za dobrodelno prireditev 2. Koriščenje pomožnih igrišč z naravno travo Zap. št. Cena/uro Opis storitve IZVAJALCI LPŠ OBČINE LJUTOMER 1. 0,50 € Najem pomožnega igrišča za vadbo ali tekmo DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER 2. 1,00 € Najem pomožnega igrišča za vadbo ali tekmo DRUGI KUPCI 3. 30,00 € Najem pomožnega igrišča za vadbo ali tekmo PRIREDITVE - IZVAJALCI LPŠ OBČINE LJUTOMER 4. 5,00 € Najem pomožnega igrišča za komercialno prireditev 5. 2,50 € Najem pomožnega igrišča za klubsko ali dobrodelno prireditev PRIREDITVE - DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER 6. 10,00 € Najem pomožnega igrišča za komercialno prireditev 7. 5,00 € Najem pomožnega igrišča za dobrodelno prireditev PRIREDITVE - DRUGI KUPCI 8. 100,00 € Najem pomožnega igrišča za komercialno prireditev 9. 50,00 € Najem pomožnega igrišča za dobrodelno prireditev 3. Koriščenje atletske steze, skakališč in metališč Zap. št. Cena/uro Opis storitve IZVAJALCI LPŠ OBČINE LJUTOMER 1. 0,50 € Najem 6 atletskih stez, skakališč in metališč za vadbo ali tekmo DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER 2. 1,00 € Najem 6 atletskih stez, skakališč in metališč za vadbo ali tekmo DRUGI KUPCI 3. 30,00 € Najem 6 atletskih stez, skakališč in metališč za vadbo ali tekmo 4. Koriščenje družabnega prostora Zap. št. Cena/dan Opis storitve IZVAJALCI LPŠ OBČINE LJUTOMER 1. 10,00 € Najem nadstrešnice in prostora za žar DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER 2. 30,00 € Najem nadstrešnice in prostora za žar DRUGI KUPCI 3. 50,00 € Najem nadstrešnice in prostora za žar 5. Koriščenje teniškega igrišča KORIŠČENJE 1/3 TENIŠKEGA IGRIŠČA Zap. št. Cena/uro Opis storitve IZVAJALCI LPŠ OBČINE LJUTOMER 1. 2,00 € Najem teniškega igrišča DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER 2. 4,00 € Najem teniškega igrišča v dopoldanske času 3. 5,00 € Najem teniškega igrišča v popoldanskem času DRUGI KUPCI 4. 6,00 € Najem teniškega igrišča v dopoldanske času 5. 7,00 € Najem teniškega igrišča v popoldanskem času Vse cene so v eur in brez ddv-ja. I. Cenik za letno kopališče Ljutomer Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1192 Zap. št. VSTOPNICE CENA 1 DNEVNA VSTOPNICA - Odrasli 3,50 € - Odrasli po 15. uri 2,00 € 2 DNEVNA VSTOPNICA - Otroci, upokojenci, dijaki, študenti, invalidi 2,50 € - Otroci, upokojenci, dijaki, študenti, invalidi po 15. uri 1,50 € 3 SKUPINSKA VSTOPNICA - Do 10 oseb dnevna vstopnica 18,00 € - Do 25 oseb dnevna vstopnica 40,00 € - Do 10 oseb po 15. uri 10,00 € - Do 25 oseb po 15. uri 20,00 € 4 DRUŽINSKA VSTOPNICA - 2 odrasla 1 otrok dnevna vstopnica 8,00 € - 2 odrasla 2 otroka dnevna vstopnica 10,00 € - 2 odrasla 3 otroci dnevna vstopnica 12,00 € - 2 odrasla 1 otrok po 15. uri 5,50 € - 2 odrasla 2 otroka po 15. uri 6,00 € - 2 odrasla 3 otroci po 15. uri 7,00 € 5 MESEČNA VSTOPNICA - Odrasli mesečna vstopnica 40,00 € 6 SEZONSKA VSTOPNICA - Odrasli sezonska vstopnica 60,00 € 7 MESEČNA VSTOPNICA - Otroci, upokojenci, dijaki, študenti, invalidi mesečna vstopnica 33,00 € 8 SEZONSKA VSTOPNICA - Otroci, upokojenci, dijaki, študenti, invalidi sezonska vstopnica 48,00 € OSTALE STORITVE, REKVIZITI IN OPREMA CENA 9 OSTALI KUPCI - Uporaba 50 m proge v bazenu za vadbo 60 minut 10,00 € - Uporaba bazena za vadbo 60 minut 100,00 € 10 DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER - Uporaba 50 m proge v bazenu za vadbo 60 minut 5,00 € - Uporaba bazena za vadbo 60 minut 50,00 € 11 PRIREDITVE - OSTALI KUPCI - Uporaba prireditvenega prostora na bazenu - trajanje prireditve do 6 ur 850,00 € - Uporaba prireditvenega prostora na bazenu - dodatna ura prireditve 60 minut 200,00 € 12 DOBRODELNE PRIREDITVE - Uporaba prireditvenega prostora na bazenu za dobrodelno prireditev 200,00 € 13 PRIREDITVE- DRUŠTVA IN JAVNI ZAVODI OBČINE LJUTOMER - Uporaba prireditvenega prostora na bazenu - trajanje prireditve do 6 ur 400,00 € - Uporaba prireditvenega prostora na bazenu - dodatna ura prireditve 60 minut 100,00 € 14 Izposoja rekvizitov - Kavcija za izposojo 1 kosa žoge 1 dan 2,00 € - Kavcija za izposojo 1 kosa loparja 1 dan 2,00 € Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1193 Najem ležalnika 1 dan 1,00 € Vse cene so v EUR. DDV je obračunan v ceni. Opombe: 1. predšolski otroci imajo prost vstop, 2. mesečna vstopnica velja 31 dni od dneva nakupa, 3. sezonska vstopnica velja v tekoči sezoni. Številka: 435/2016-10 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 429. Sklep št. 160 o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZdavNepr, 110/13, 22/14 - odl. US) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011 in 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 9. redni seji, 1. 6. 2016 sprejel naslednji SKLEP št. 160 O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1.S tem sklepom se ukine status zemljišč v javnem dobru s: • parc. št. 1980/1 k. o. 259 Ljutomer (ID 296394), • parc. št. 1982/0 k. o. 259 Ljutomer (ID 631606), • parc. št. 2382/10 k. o. 259 Ljutomer (ID 5865345) in • parc. št. 1325/0 k. o. 241 Cven (ID 1676549). 2. Nepremičnine iz prejšnje točke tega sklepa prenehajo imeti status dobrine v javnem dobru in postanejo last Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, do celote 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. Številka: 478-17/2016-10-160 Datum: 1.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 430 Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Vila za del območja EUP LJ 32 O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA STANOVANJSKO NASELJE VILA ZA DEL OBMOČJA EUP LJ 32 1. člen (splošno) S tem sklepom se začne priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Vila za del območja EUP LJ 32 ( v nadaljevanju OPPN). Priprava OPPN bo potekala po predpisanem postopku skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta) OPPN se pripravlja na pobudo investitorja in lastnika območja v delu območja enote urejanja EUP LJ 32. Območje bo namenjeno za izgradnjo petih stanovanjskih stavb z dovozno cesto in s primerno komunalno opremo. 3. člen (območje obravnave) Območje, ki bo zajeto v načrtovanje podrobnih prostorskih ureditev obsega zemljišče s parc. št. 750/4, 750/6, 750/7, 750/8, vse k.o. Ljutomer. Velikost ureditvenega območja je cca 10.739 m2. Na osnovi izdelanih strokovnih podlag in izraženih interesov se območje OPPN lahko tudi zmanjša in/ali na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora poveča z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne ureditve, v skladu s prostorsko zakonodajo. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in spremljajočimi predpisi. Podlaga za izdelavo strokovnih rešitev so naslednji akti in dokumenti: • usmeritve iz OPN Občine Ljutomer, • Ureditvena situacija, št. OPPN 2/16, marec 2016, • Geodetski posnetek območja, V kolikor se bo v postopku priprave OPPN izkazala potreba po izdelavi dodatnih strokovnih podlag, se bodo te pripravile tekom postopka. Izdelovalec OPN bo izdelal ali vsaj koordiniral izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag za izdelavo akta. Strokovne podlage na podlagi področnih predpisov posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za področje svoje pristojnosti. 5. člen (postopek in roki za pripravo in sprejem OPPN) Terminski plan je predviden na naslednji način in predstavlja okvirno izhodišče za končno pripravo OPPN Na podlagi 57. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO -1 B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A in 109/2012), ter 29. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011) je županja Občine Ljutomer dne 7. 6. 2016 sprejela SKLEP Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1194 Objava sklepa o začetku priprave OPPN v Uradnem glasilu Občine Ljutomer 30 dni Priprava osnutka OPPN za pridobitev smernic 5 dni po potrditvi osnutka s strani občinske uprave Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora in odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljevanju: ministrstvo), ali je potrebno izvesti CPVO 30 dni Priprava dopolnjenega osnutka 10 dni po pridobitvi smernic Javno naznanilo o javni razgrnitvi 7 dni pred javno obravnavo Javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve in obravnave 10 dni po sprejemu stališč do pripomb Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni Priprava usklajenega predloga za obravnavo na občinskem svetu 10 dni po prejemu mnenj Priprava končnega predloga po sprejemu akta na občinskem svetu 10 dni po objavi odloka v uradnem glasilu Kolikor bo potrebno izvesti postopek CPVO, se od faze pridobivanja smernic roki ustrezno spremenijo. 6. člen Nosilci urejanja prostora V postopku priprave OPPN sodelujejo nosilci urejanja prostora: 1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, 1000 Ljubljana 3. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor 4. Zavod za gozdove RS, Območna enota Murska Sobota, 5. Elektro Maribor d.d., Vetrinjska 2, 2000 Maribor, 6. Telekom Slovenije d.d., PE Murska Sobota, 7. Komunalno - stanovanjsko podjetje Ljutomer d.o.o., Ulica rada Pušenjaka 9, 9240 Ljutomer 8. Javno podjetje Prlekija d.o.o., Babinska cesta 2 A, 9240 Ljutomer, 9. Teleing d.o.o., Razkrižje 23, 9246 Razkrižje, 10. Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. Pripravljalec pridobi odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje ali je v postopku priprave OPPN potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Kolikor se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih organov, ki zgoraj niso navedeni, se le - ti pridobijo v istem postopku. 7. člen Obveznosti v zvezi s financiranja priprave Vse obveznosti v zvezi s financiranjem izdelave OPPN zagotavlja naročnik in investitor. 8. člen Veljavnost sklepa o pričetku Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu in na spletni strani občine www.obcinaljutomer.si . Številka: 3505/2016-432-532 Datum: 7.6. 2016 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja OBČINA NAKLO 431. Sklep o določitvi cen programov v vrtcu pri Osnovni šoli Naklo Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 3. in 12. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 -ZUPJS), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) ter 12. člena Statuta Občine Naklo (Ur. l. RS, št. 28/15) je Občinski svet Občine Naklo na svoji 11. seji , dne 1. 6. 2016, sprejel SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VRTCU PRI OSNOVNI ŠOLI NAKLO 1. Cene vzgojno - varstvenih programov v vrtcih javnega zavoda Osnovna šola Naklo na otroka mesečno znašajo: stroški program stroški dela materiala in storitev stroški živil cena 01.06.2016 prvo starostno 353,06 28,19 32,00 413,25 obdobje kombinirani oddelek in oddelek 3-4 274,03 28,19 32,00 334,22 leta drugo starostno 245,64 28,19 32,00 305,83 obdobje 2. Starši oziroma skrbniki otrok, za katere je Občina Naklo po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene vrtca, lahko uveljavijo rezervacijo v obdobju od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj trideset in največ šestdeset koledarskih dni. Starši so dolžni vrtcu napovedati otrokovo odsotnost najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Starši pri tem plačajo rezervacijo v višini 40% od plačila, ki jim je določeno z odločbo o višini plačila za program vrtca. 3. Starši, ki rezervacije v poletnih mesecih ne uveljavljajo, to pravico lahko izkoristijo kateri koli mesec med letom, vendar le enkrat letno za najmanj trideset in največ šestdeset koledarskih dni. Starši so odsotnost otroka dolžni vrtcu napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. 4. Bolniška odsotnost otroka se na podlagi zdravniškega potrdila upošteva, kadar je otrok Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1195 odsoten 10 ali več strnjenih delovnih dni. Za odsotne dneve se zaračunava polovični prispevek staršev od plačila, ki jim je določeno z odločbo o višini plačila programa vrtca. Boleznina se upošteva, če starši odsotnost otroka iz vrtca javijo (preko spletnega portala) najkasneje do 7.30 ure tekočega dne. V primeru, da je odsotnost javljena kasneje, se upošteva z naslednjim dnem. 5. Znižano plačilo zaradi začasnega izpisa (rezervacije) in bolniške odsotnosti otroka ne velja v primeru, če se plačilo vrtca financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna. 6. Določbe od 3. do 6. točke tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za starše oziroma skrbnike otrok, ki so vključeni v vrtce izven območja občine Naklo in za katere je Občina Naklo po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene vrtca. 7. Vrtec lahko v času šolskih počitnic, v času pred in med prazniki zaradi racionalne organizacije dela ter glede na število prisotnih otrok za določeno obdobje zapre posamezno enoto, če zagotovi vključitev otrok, ki v tem času potrebujejo vrtec, v dežurno enoto. 8. Staršem, ki pridejo iskat otroka po poslovnem času vrtca, zaračunamo zamudno uro. Višina zamudne ure se zaračuna v skladu s sklepom, ki ga izda svet zavoda. Zamudna ura se zaračuna tudi staršem otrok, katerih otrok je v vrtcu več kot 9 ur dnevno. V primeru zamude več ur se zaračuna število zamudnih ur. 9. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.6.2016 dalje. Številka: 602-0004/2016 Datum: 1.6. 2016 Občina Naklo Marko Mravlja, župan OBČINA ZREČE 432. Popravek Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče V Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče, objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 64/2015, z dne 23.11.2015, je bila ugotovljena napaka pri objavi, zato objavljamo POPRAVEK ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ZREČE Za besedilom 158. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče, se doda spodnja tabela: MOEUP veljavni odlok o PIA VP3/001, VP3/002-del Odlok o PUP za ureditveno območje počitniških hiš Nune (ureditveno območje 2) v občini Zreče (Uradni list RS, št. 48/02 in 110/04) Datum: 10.6. 2016 Uradno glasilo slovenskih občin Uredništvo OBČINA ŽETALE 433. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Žetale, prve spremembe in dopolnitve Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 76/14 - odločba ustavnega sodišča, 14/15 - ZUUJFO) in 30. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/10)je župan Občine Žetale dne 22.04.2016 sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŽETALE, PRVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 1. Začetek postopka S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Žetale, sprejetega z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žetale(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/13, v nadaljnjem besedilu: OPN). 2. Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN V mesecu aprilu 2013 je začel veljati Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žetale, s katerim je začel veljati nov prostorski akt občine, to je občinski prostorski načrt. V nadaljevanju so poda ni ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN. Območje Občine Žetale je območje z izrazito razpršeno poselitvijo s šibkim lokalnim središčem, ki ima hkrati funkcijo občinskega središča. Občina Žetale je del obmejnega območja s posebnimi razvojnimi problemi (hribovito, depopulacijsko, obmejno območje, brez izrazitega zaposlitvenega središča znotraj območja). Opazen je trend zmanjševanja nivoja oziroma ukinjanja javnih funkcij v občinskem središču (funkcij, ki niso v občinski pristojnosti). Za krepitev središča in ohranjanje poselitve ne bo dovolj preobrazba v bivalno območje z delovnimi mesti zunaj območja občine, saj se kljub izboljševanju prometnih povezav za osebni avtomobilski promet (hkrati pa tudi slabšanju povezav javnega prometa), mlajše prebivalstvo seli za delovnimi mesti. Zato je potrebno razvijati spekter ustreznih dejavnosti v lokalnem središču in zunaj njega. Ob krepitvi javnih funkcij je potrebno zagotoviti manjšo gospodarsko oziroma obrtno cono, namenjeno lokalnim podjetnikom, ki imajo na obmejnem, depopulacijskem in hribovitem območju z vidika razvoja občine velik pomen. Z obrtno cono bi bili zagotovljeni prostorski pogoji za te podjetnike na infrastrukturno urejeni in prometno dostopni lokaciji, kar bi ohranilo oziroma omogočilo vzpostavitev novih delovnih mest na območju občine. Večji zaposlitveni centri so namreč od Občine Žetale precej oddaljeni, zato je tudi z vidika trajnostne mobilnosti in energetske učinkovitosti ustrezno, da se manjše obrtne cone locirajo bližje kraju bivanja. Obrtna cona bi pripomogla h krepitvi lokalnega središča in ohranitvi javnih funkcij, za katere je prisoten trend ukinjanja. Zato je Občina Žetale podala pobudo za določitev območja obrtne cone, kar je skladno s Splošnimi smernicami s področja razvoja poselitve, poglavje 2.1 (Direktorat za prostor - MOP, 29.1. 2013). Pobude z novimi razvojnimi potrebami so podali tudi občani. Pobude izražajo potrebe po površinah za stanovanjsko gradnjo ter razvoj kmetijske in turistične dejavnosti. Glede na podeželski značaj območja s Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1196 pretežno usmeritvijo v kmetijstvo in gozdarstvo ter potencialom za turizem z vidika pokrajinske pestrosti (možnosti za kolesarjenje, pohodništvo, kulinariko in podobno) in glede na zgoraj opisano stanje bo večina podanih pobud prispevala k pozitivnemu prostorskemu razvoju občine. Pobude za stanovanjsko gradnjo večinoma izhajajo iz potreb mladih prebivalcev občine, ki svojo prihodnost vidijo na območju Občine Žetale, bodisi s prevzemom kmetije, bodisi z ukvarjanjem z neko drugo dejavnostjo. Interes občine je zadržati mlade prebivalce doma in jim omogočiti zaposlitev oziroma ukvarjanje z dejavnostjo. Stanovanjsko gradnjo bo občina prednostno usmerjala na lokacije, ki so infrastrukturno osnovno opremljene, v bližini postajališč javnega potniškega prometa in predvsem lokacije, ki pomenijo ohranjanje obstoječega avtohtonega poselitvenega vzorca, če pobude posegajo na območje razpršene poselitve. Pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN je potrebno izboljšati tiste sestavine OPN, za katere se pri uporabi OPN ugotavlja, da so potrebne izboljšave. 3. Območje sprememb in dopolnitev OPN Spremembe in dopolnitve oPn se pripravi za celotno območje Občine Žetale. 4. Predmet načrtovanja in vrsta postopka Spremembe in dopolnitve OPN se izvedejo v rednem postopku priprave prostorskega akta, kot je predpisan v Zakonu o prostorskem načrtovanju v členih od 46 do 52. Predmet načrtovanja sprememb in dopolnitev OPN je razviden že v drugi točki tega sklepa, in sicer bodo predmet načrtovanja naslednje vsebine: • pobude in potrebe občine za nadaljnji prostorski razvoj na območju Občine Žetale, • razvojne potrebe, ki so jih podali občani, • izboljšava tistih sestavin OPN, za katere se pri uporabi OPN ugotovi, da so potrebne izboljšave. 5. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve se pripravi v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in določili Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. Pri pripravi strokovnih rešitev je potrebno izhajati iz prikaza stanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, razvojnih programov, razvojnih potreb občine, razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Če se pri pripravi strokovnih rešitev ugotovi, da je potrebno izdelati strokovne podlage, se le-te izdela v skladu z veljavnimi predpisi. Pri pripravi gradiv za spremembe in dopolnitve OPN je potrebno upoštevati priporočila Ministrstva za okolje in prostor za pripravo gradiv pri spremembah in dopolnitvah občinskih prostorskih načrtov (10. priporočila št. 35032-10/2015/1-1092-02 z dne 18. 5. 2015). 6. Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz V postopku sprememb in dopolnitev OPN so predvideni naslednji roki: • sklep župana o začetku postopka: april 2016, • objava sklepa o začetku postopka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin) in v svetovnem spletu (http://www.zetale.si); objavljen sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim občinam: maj 2016, • priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 90 dni po sklenitvi pogodbe z izdelovalcem sprememb in dopolnitev OPN, • posredovanje osnutka sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora in sporočila ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO): 40 dni po prejemu obvestila ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo osnutka sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 30 dni po prejemu prvih mnenj, • morebitno usklajevanje prvih mnenj, če zaradi prvih mnenj ni mogoče pripraviti dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN: 25 dni (v kolikor ministrstvo, pristojno za prostor, zagotovi usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora v roku 15 dni od prejema obvestila o potrebnosti usklajevanja, sicer se rok ustrezno podaljša), • izdelava okoljskega poročila za dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev OPN, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: 45 dni po izdelavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN, • posredovanje okoljskega poročila in dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ministrstvu, pristojnemu za prostor, da gradivo objavi na spletnem strežniku ministrstva: 7 dni za pridobitev obvestila o objavi gradiva na strežniku, • preveritev ustreznosti okoljskega poročila na ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, če je zahtevan postopek celovite presoje vplivov na okolje: rok 30 dni za izdajo obvestila, ali je okoljsko poročilo ustrezno, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno (morebitni popravki in dopolnitve podaljšajo čas do naslednje faze, to je do javne razgrnitve), • javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi: objava javnega naznanila najmanj 7 dni pred začetkom javne razgrnitve, • javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN ter okoljskega poročila (okoljsko poročilo je potrebno v primeru, ko je zahtevan postopek CPVO): 30 dni, • priprava stališč do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve: 20 dni po zaključku javne razgrnitve, • obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni, • objava stališč do pripomb in predlogov na krajevno običajen način in v svetovnem spletu: 7 dni po sprejemu stališč, • priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve: 30 dni po sprejemu stališč, • posredovanje predloga sprememb in dopolnitev OPN v preveritev ministrstvu, pristojnemu za prostor: ministrstvo v sedmih dneh preveri digitalno gradivo, če omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenj (ugotovitev pomanjkljivosti pomeni podaljšanje časa do objave digitalnega gradiva na spletnem strežniku ministrstva), • pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora in odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, o sprejemljivosti vplivov izvedbe sprememb in dopolnitev OPN na okolje (če je potrebno izvesti postopek CPV0):40 dni po prejemu obvestila Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1197 ministrstva, pristojnega za prostor, da je digitalno gradivo predloga sprememb in dopolnitev OPN objavljeno na spletnem strežniku ministrstva, • priprava usklajenega predloga OPN: 30 dni, • sprejem usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN na občinskem svetu: 30 dni, • objava odloka v uradnem glasilu (Uradnem glasilu slovenskih občin). 7. Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora: • za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Sektor za prostorsko načrtovanje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana, • za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva in lovstva: Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, • za področje gozdarstva: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor, • za področje lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, • za področje ribištva: Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61 A, 1211 Ljubljana Šmartno, • za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, • za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor, • za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, • za področje varstva kulturne dediščine: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, • za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje državne cestne infrastrukture: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za ceste, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje avtocest: DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, • za področje zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Sektor za letalstvo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Sektor za energetiko in rudarstvo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, • za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana, • za področje oskrbe z električno energijo: Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, • za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, • za področje zdravstvenega varstva: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, • za področje pravosodja (mejni prehodi): Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za investicije in nepremičnine, Sektor za investicije, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana • za področje zunanjih zadev: Ministrstvo za zunanje zadeve, Direktorat za bilateralo in evropske zadeve, Sektor za sosednje države, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana, • za področje telekomunikacij: Telekom Slovenije, Sektor za dostopovna omrežja, Center za dostopovna omrežja Maribor - Murska Sobota, Titova cesta 38, 2000 Maribor, • za področje telekomunikacij: AKOS, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana, • za področje oskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda: Komunalno podjetje Ptuj, Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, • Občina Žetale, Žetale4, 2287Žetale. V kolikor se pri pripravi sprememb in dopolnitev OPN izkaže potreba po vključitvi drugih nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni v tem sklepu, sev postopku pridobi tudi njihove smernice in mnenja. Za pridobitev odločitve, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana. 8. Objava in začetek veljavnosti Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Žetale(http://www.zetale.si). Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin se sklep pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, ter sosednjim občinam Občine Žetale. Številka: 350-012-4D/2013-2016 Datum: 22.4. 2016 Občina Žetale Anton Butolen, župan Št. 24/20.5.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1198 OBČINA DORNAVA Stran 418.. Sklep o potrditvi cene v vrtcu 1153 Dornava OBČINA GORJE Stran 419. Odlok o občinskih cestah v Občini 1153 Gorje 420. Sklep o določitvi cen programov 1158 vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje 421. Sklep o ukinitvi statusa javnega 1158 dobra OBČINA LJUTOMER Stran 422. Zaključni račun proračuna Občine 1159 Ljutomer za leto 2015 423. Odlok o občinskih taksah v Občini 1160 Ljutomer 424. Odlok o spremembah in dopolnitvah 1162 Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Ljutomer 425. Odlok o kategorizaciji občinskih cest 1163 v Občini Ljutomer 426. Pravilnik o postopku in merilih za 1173 sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ljutomer 427. Pravilnik za dodeljevanje spodbud 1188 za razvoj malega gospodarstva in podjetništva v Občini Ljutomer 428. Cenik SRC Ljutomer 1190 429. Sklep št. 160 o ukinitvi statusa 1193 javnega dobra 430. Sklep o začetku priprave 1193 Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko naselje Vila za del območja EUP LJ 32 OBČINA NAKLO Stran 431. Sklep o določitvi cen programov v 1194 vrtcu pri Osnovni šoli Naklo OBČINA ZREČE Stran 432. Popravek Odloka o Občinskem 1195 prostorskem načrtu Občine Zreče OBČINA ŽETALE Stran 433. Sklep o začetku postopka priprave 1195 sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Zetale, prve spremembe in dopolnitve