Štev. 14. Posamezna številka ^Hciixes «3IO vinarjev» Leto 1. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. i.ii>t izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveh straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četitletno 3 K. Cene inserstoin: enostopna pelitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 1 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Uradni prostori Narodnega sveta za Koroško so zdaj v Fašingovi ulici St. 4 (v Pogačnikovi hiši). Koroški oče in koroška mati, sta že naročila svojim otrokom priljubljeni mladinski list „Mlado Jugoslavijo"? Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo podpisana. Kakor smo že poročali, je bila v sredo iO. t. m. podpisana mirovna pogodba z Nemško Avstrijo. Malo pred 11. uro je dobil avstrijski državni kancelar dr. Renner telefonično sporočilo, da so zastopniki antante že zbrani v francoskem gradu Sen Žermen. Nato se je dr. Renner takoj v avtomobilu odpeljal v grad. Pred gradom se je bilo zbralo mnogo gledalcev. Na stopnicah so stali francoski vojaki z nasajenimi bajoneti. Ko je dr. Renner sedel na svoj prostor, je vstal predsednik mirovne konference Klemanso in pozval dr. Rennerja, naj podpiše mirovno pogodbo. Dr. Renner je stopil k mali mizi ter pod-P'sal mirovno pogodbo in protokole. njim so podpisali še drugi zastopniki antante. Jugoslavija in Rumu-nija nista hoteli podpisati. Dr. Renner Je s svojimi spremljevalci še tisto noč odpotoval na Dunaj. Radovedni smo, kako so Dunajčani sprejeli moža, ki )e podpisal smrtno obsodbo Nemške Avstrije! Kako sodijo pametni Nemci o Jugoslaviji. , Dne 21. avgusta t.l. je praznoval v 1 »berlcu g. Ivan Kušlan 40 letni jubilej, odkar je bil vstopil v« službo gozdne uprave grofov Thurn-Valsassina. Obenem sta praznovala svojo službeno £5 letnico graščinska gozdarja gg, Simon Kuhar in Stefan Češovnik. V slavnostni napitnici je g. g r o f D o u g I a s -T h u r n Poudarjal, da je razpad stare Avstrije jlstvaril velikemu de'u Korošcev nov in jepsi dom v Jugoslaviji. Želel je, naj 01 se mlada država lepo razvijala. Poudarjal je tudi, da je dolžnost vseh Korošcev, pa naj bodo Slovenci ali pa Nemci, da ne store ničesar proti državi, ampak da vsakdo brez razlike narodnosti pomaga po svojih močeh, da se razmere v naši državi kmalu uredijo. Podobno je govoril tudi eden izmed zbranih uradnikov. In to je govoril mož, ki je po rojstvu Nemec, mož, ki je prepotoval skoraj vso Evropo in ki dobro pozna gospodarske razmere v posameznih evropskih državah. Kaj naj si mislimo o tistih naših „možeh", ki so tako neumni, da verjamejo, če jim kako babše laže, da jih čakajo v Avstriji nebesa? Kar je pametnih in poštenih Nemcev, so že zdavna izprevideli, da Čaka nas vse lepa prihodnjost samo v Jugoslaviji, in hočejo zato složno delovati z nami v skupno korist naše lepe domovine. Kaj nas čaka, ako bi prišli pod Avstrijo. Dne 4. t. m. so imeli v Celovcu pri Sandwirtu nekak shod. Lemesch, Schumy in nekateri drugi petelini so po svoji stari navadi udrihali po Slovencih. Zahtevali so, naj se vse Slovence požene s Koroške. To je bilo nekaterim po-balinom tako všeč, da so od veselja začeli tuliti „Heil Deutsch-Oesterreich". Pametni možje pa, ki niso zadovoljni s politiko celovške gospode, so seveda molčali. Nekdo pa se je celo oglasil: „Živio Jugoslavija". Ko so celovške barabe to slišale, so planile nanj in ga tako preteple, da je umrl drugi dan. Koroški Slovenci si bomo dobro zapomnili, da bi nas celovška gospoda rada pognala s Koroške ter si razdelila naše premoženje. Hvaležni smo celovškim pobalinom, da so nam povedali in pokazali, kaj bi počeli z nami, ako bi nas še kdaj dobili v svojo oblast. Hvala Bogu, da smo za večne Čase rešeni celovških boljševikov! Kako skrbijo folksverovci v nemškem delu Koroške za mir in red. Iz nemškega dela Koroške (iz cone B) prihajajo še vedno tožbe o divjanju folksverovcev. S pričami je dokazano, da je posestniku Luki Tosu iz Starega grada izginil s paše vol, ki je bil vreden 1400 K. Medtem ko se je vol pasel, so prišli folksverovci ter ga odgnali. Posestniku Tomažu Kuharju iz Starega grada so folksverovci ukradli ponoči tri panje čebel, vredne 600 K. Posestniku Ivanu Janša iz Starega grada so odnesli celovški boljševiki za 200 K klobas, slanine (špeha) in prekajenega mesa. Istemu posestniku so folksverovci ukradli tudi vola, vrednega 1600 K. Pokradli so mu tudi črešnje in polomili veje; škoda znaša najmanj 1000 K. Lažnivi kljukci. Okrajno glavarstvo v Velikovcu je razglasilo, da morajo invalidi, katerim je bila pokojnina (penzija) ustavljena, iti v Pliberk. Tam se invalidi zdravniško preiščejo in se jim nakaže pokojnina, do katere imajo pravico. Ta razglas izrabljajo zdaj nekateri falotje, da razburjajo ljudstvo in hujskajo proti naši državi. Med ljudi trosijo namreč laži, da se kličejo tudi Korošci k orožnim vajam. Opozarjamo še enkrat, da so vsi Korošci oproščeni vojaške službe, torej tudi orožnih vaj. Te razširjevalce laži treba pri vsaki priložnosti naznaniti oblasti, da se kaznujejo. Gospodarske novice. Zaplemba živine. V Avstriji je veliko pomanjkanje živeža. Da ne umrejo ljudje od gladu, plačujejo za živila prav visoke cene. Posebno je poskočila cena živine. Zato rd skušajo razni verižniki in tihotapci spravljati živino čez mejo. Seveda plačujejo Avstrijci z denarjem, ki v resnici ui nič vreden. Naše oblasti so zalotile *e več takih tihotapcev. Vzele so jim /ivino. Za nameček so bili še strogo kaznovani. Doslej je bilo kaznovanih zq kakih deset gospodarjev, in sicer so morali plačati po 1000 do 3000 kron. Tihotapci. Čez Mali Šent Vid, čez Djekše in Slovenski Šmihel je mnogo ljudi tiho-apilo živež in živino v Avstrijo. Avstrijci so jim plačevali seveda z avstrijskim '.enarjem. Tega se pa vsak pameten človek brani, saj je od dne do dne manj vreden. Papirnat drobiž v Sarajevu. Kakor v nekaterih drugih mestih naše države, bodo izdali tudi v Sarajevu poseben papirnat drobiž. Avstrijci spravljajo svoje pre» moženje. Ker se Avstrijci boje bankerota v Avstriji, spravljajo svoje premoženje — na varno. Zato pa bo avstrijska vlada ustanovila v Oradcu nov cenzurni urad. Ta bo moral paziti, da ne bodo Avstrijci spravljali svojega premoženja v Jugoslavijo. Tako poročajo dunajski listi. Angleži dvigujejo potopljene ladje. Angleži so doslej dvignili že 440 ladij, katere so bili med vojno Nemci potopili. Rešili so na ta način za eno milijardo frankov. Invalidi imajo pravico do proste vožnje po naših železnicah. Kakor smo že poročali, imajo invalidi pravico do proste vožnje po vseh železnicah naše države. Ako se hoče "torej invalid z vlakom kam peljati, mu ni potreba, da bi si kupil vozni listek. Zadostuje, ako pokaže pri blagajni (kasi) železniškemu uradniku kako potrdilo, da je invalid, pa dobi vozni listek zastonj. Taka potrdila izdajejo tudi okr. glavarstva. Rekvizicije. V Avstriji je država zaplenila vso žetev (žito, koruzo, krompir itd.). Noben kmetovalec ne sme ničesar prodati, ampak mora vse oddati drŽavi, in sicer po cenah, ki so jih določili dunajski judje. Avstrija je torej vzela svojim kmetom najprej poljske pridelke, pozneje pa jih bo ogoljufala še za posestvo in denar, ki so si ga prislužili z velikim trudom. Kmetovalci, ne verujte torej avstrijskim sleparjem in od njih plačanim hujskačem, ki zabavljajo čez našo državo in na vse pretege hvalijo falirano Avstrijo! Pomislite vendar, da vas hočejo samo zato preslepiti, da^bi vas potem odirali! Dopisi. Djekše. Zdaj, ko smo za vse večne čase rešeni avstrijskega jarma, se še le čutim čisto domačega na naših tleh. Kako drugače je sedaj, Če imaš kaj opraviti pri gosposki. Kako prijazno ravnajo z vsakim človekom, ki pride v urad. Čisto po domače se lahko zmeniš z uradnikom ter mu lahko tudi zaupno poveš, kar imaš na srcu. Ni ti treba delati takih poklonov kakor prej, tudi prilizovanja ni potreba. Naši uradniki ne gledajo toliko na komplimente, pač pa na odkritosrčnost. Kako drugače je bilo to prej! Bilo je pred par leti. Nekega dne sem imel opraviti pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Bil sem bolan, zato sem se komaj privlekel v Velikovec. Ko stojim pred uradnikom, me je obšla taka slabost, da se mi je kar zavrtelo v glavi. Prosil sem urad-nika, če bi smel malo sesti. Ta pa me začne zmerjati, da sem pijan, da ne znam nobene inanire itd. Če bi se to zgodilo v Jugoslaviji, bi takega uradnika pošteno kaznovali. Globasnica. Domov sta se vrnila j iz nemško-avstrijskega ujetništva Jurko Huter in France Mlinar. Pred dvema mesecema je ušel iz nemškega ujetništva na Češko Joško Sadjak, odkoder je srečno prišel domov. Vsi trije so bili ujeti v Smarjeti v Rožu. V ujetništvu so jih zasramovali in so morali stradati, a ostali so zvesti Jugoslaviji. Nekateri njihovi tovariši, ki so bili skupno ujeti, so pristopili k folksveru. Izdajalci! Le stradajte zdaj in trpite v Avstriji za svoje izdajstvo! Mi vas ne maramo več. Vam, tantje, ki ste ostali zvesti Jugoslaviji, kličem: „Bog vas živi!" Globasniška mladenka. Št Vid. Iz okolice Št. Vida hodi vsak dan čez 1ÜJ delavcev v Mostiče na delo v tovarno. Tovarnar živi tam nekje na Dunaju. Slabo se mu rnenda ne godi, saj mu morajo naši koroški delavci delati tlako. Plačuje jim samo po 46 do 80 vinarjev od ure. > Kakšne dobičke si mora delati ta Človek! Marsikateri delavec bi rad pusti! delo in pokazal tovarnarju fige, pa ne more tega storiti zaradi družine. Najbolj pa mora naše delavce jeziti, da plačuje ta mož tujim delavcem več kakor pa domačinom. Delavci-domačini, malo še potrpite! Kmalu bomo napravili tudi s tem gospodom račun. Potem naj si pa nemški direktor kje drugje poišče delavcev, ki mu bodo delali zastonj. Razen v Avstriji je le še v Italiji mogoče, da je delavec zadovoljen, če si zasluži vsaj toliko, da ne pogine od lakote. Pri nas, v Jugoslaviji pa mora biti za vse enaka pravica: za delavca, gospoda in kmeta. Kdor dela, ne sme trpeti pomanjkanja! Kdor pa ne dela, naj tudi ne je! (Opozorili smo že Narodni svet za Koroško, kako slabo se godi delavcem okrog Malega Fent Vida. Narodni svet je ukrenil vse potrebno, da se jim zboljša njihov položaj, dokler jih ne more rešiti avstrijskih pijavk. Opomba uredništva.) Borovlje. V nedeljo 7. t. m. je nekaka nemška skupina menda priredila zabavo v Borovljah, seveda v nemškem duhu. Ta skupina obstoji v glavnem iz delavcev, ki so zaposleni v raznih tukajšnjih tovarnah, ki so pa po večini pritepenci iz Nemške Avstrije. Greben jim je začel rasti po prestanem upravičenem strahu, da bodo bengljali raz dreves, kakor je svoječasno bengljalo 1100 slovanskih vojakov ob neki cesti v Italiji. Prišli so do prepričanja, da mi še vedno ne stojimo na oni stopnji kulture, kakor oni, "ker plačujemo njih razbojniška početja z maslenim kruhom in s pečenko, pa so nas počeli zopet izzivati ln na nesramen način trkati na našo potrpežljivost. Nemško-Avstrijska meja ni daleč, pa se kaj lahko ugodi vašim srčnim željam, da se vas porine tja čez, kjer vas že komaj čakajo s prazno skledo. Velikovec. Znano je, da so nemški vojaki oropali skoro vso Slovensko Koroško. To so delali na ukaz svojih častnikov (oficirjev). Častniki sami so ropali, tako je na primer nemški major Perko vzel komendatorju (župniku) v Reberci šivalni stroj in harmonij. Znani oskrbnik grofa Rosenberga, Hey, ki je bil že med vojno znan kot podjurtski „Bauernschreck", je vodil nemške bolj-ševike, da so plenili na Plaznici, v občini Žitara vas. Mladi grof Rosenberg, ki je bil takrat častnik nemškega folks-vera, je brezplačno rekviriral mast v globasniškem župnišču. Ni čudno tedaj, da so nemški folksverovci tako ropali, ko so pa videli, kako so ropali in kradli njihovi voditelji. Mislili so si: „Če oni smejo, pa dajino še mi!" Podijubelj. Nikdar bi ne bili verjeli, da je med koroškimi Nemci toliko tepcev. Da jim Bog ni dal zdrave pameti, tega jim ne moremo zameriti; zamerimo jim pa, da so pri vsej svoji neumnosti še tako nesramni. Ko so naše čete zasedle naše koroške kraje, smo vendar mislili, da se bodo ti ljudje vendar spametovali. Mislili smo, da se bodo vdali v svojo usodo in da nam bodo hvaležni, ker jih nismo potegnili iz kože za vsa grozodejstva, ki so jih počenjali z nami, ko so bili še oni naši gospodarji. Pa kako smo se motili! Ko jih je minil prvi strah in so zapazili, da hočemo pozabiti vse krivice, so zopet pokazali svoje roge. Slovenci smo bili doslej miroljubni in potrpežljivi, a tega mora biti zdaj konec! Najodločneje zahtevamo od naših oblasti, da poženejo čez mejo vsakogar, ki bo še tako nesramen, da bi hüjskal zoper nas in našo državo. Kdor ni z nami, naj se pobere v Avstrijo. Ko mu bo krulilo v želodcu, bo že prišel do spoznanja, da je treba tudi tedaj spoštovati svojega bližnjega, če ta ni tako neumen, da bi trobil v nesramni avstrijski rog! Če pa oblasti ne bodo storile svoje dolžnosti, nas bo minila potrpežljivost in bomo začeli pobijati podkupljene hujskače in agitatorje kakor stekle pse. Dnevne novice. Kje je Mackensen? Iz Belgrada poročajo, da je bil znani nemški vojskovodja 7. t. m. odpeljan na Srbsko. Od tam ga bodo odpeljali v Solun, i z Soluna pa na Francosko. Italijansko skladišče municije zletelo v zrak. V Pramadžore pri Benetkah je zletelo v zrak skladišče granat in druge municije. Mrtvih je 30 oseb, veliko pa ranjenih. Velikovec. Dne 9. t. m. so prepeljali iz Vober v Braslovče truplo kadetnega aspiranta Srečka Puncerja, bivšega urednika ..Korolana" in neumornega delavca za svobodo koroških Slovencev, ki je padel junaške smrti dne 29. aprila t. I. v Vobrah. Tatovi na potovanju. 5. t. m. so tatovi ukradli Valentinu Wesiak v Pre-valjah en gonilni jermen, vreden nad 2000 K. V noči od 7. na 8. t. m. pa so menda isti tatovi ukradli na Tarčevi žagi v Mežiči dva gonilna jermena, dolga po 12 m, široka po 12 cm in vredna 3000 K Tatov še nimajo. v Širite povsod „Korošca"! Shodi in veselice. Št. Janž v Rožu. Malo Gospoj-nico smo prvič praznovali v svobodni Jugoslaviji. Zvonik in cerkev sta bila okrašena z zelenjem in zastavami. Lepo je bilo videti, ko so zastave ponosno plapolale nad jugoslovanskim Rožem. Bila je velika slavnost v zadoščenje Najsvetejšemu, ker je bila cerkev oskrunjena po nemških tolpah. Iz Kaple ob Dravi, Borovelj, Slov. Plajberka in Sveč so prišle procesije. Razvila se je lepa in dolga procesija, katero je vodil g.-župnik Kandut. Po končani sv. maši je bilo pred cerkvijo ljudsko zborovanje. Govorila sta g. živinozdravnik Rantar in S- župnik Kandut. Z lepimi besedami sta nam še bolj okrepila ljubezen do naše ljubljene Jugoslavije. Srčna hvala jima 1 Moški, žene in dekleta so ta dan pokazali, kako ljubijo svojo domovino in da ji ostanejo zvesti do groba. „ Rožan. Velik ljudski tabor v Ločah blizu laškega jezera se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo dne 28. septembra t. t. Znani govorniki, med njimi gg. predsednik deželne vlade dr. J. Brejc, general Maister, prelat Kalan, poslanec Grafenauer so zagotovljeni. Razna društva so prijavila svoje sodelovanje. Poseben vlak iz Ljubljane do Baškega jezera in nazaj. Igrala bo vojaška godba. Vršijo se velike priprave. Krajevni odbor v Ločah. Suha. V nedeljo, dne 21. t. ni. dopoldne je v gostilni „Tabor" posvetovanje o ustanovitvi „kmetijske podružnice". Kmetje, pridite vsi, ker je mnogo važnih kmetskih zadev, ° katerih se moramo pogovoriti. Če hočemo močni, se moramo združiti, ker le v slogi je moč. Železna Kapla. V nedeljo 7. t. m. se je v'sil na Re'oerci ustanovni shod podružnice a'odne socialne zveze z Ljubljani, kateri je P1'stopilo veliko število ne le tovarniškega, a,npak tudi drugega delavstva. Na shodu je l^iiieljito govoril o organizaciji delavstva to-va'ï* Brandner, tajnik Narodne socialne zveze lz Ljubljane. — Naše delavstvo še ni bilo 0rganizirano, ker se Nemci pač niso brigali za "togega slovenskega delavca. Glavna reč |lni j^ pač bila, da so slovenski delavci pridno !n slrl. - Ti»U« M. Zi«ut-WKi VwUUov»».