novice iz sveta tehnike

Dušan Kralj

promet leta 2000

Na cestah in v zraku je iz leta v leto hujša
gneča, prometne težave pa vsak dan večje.
Tehniki seveda razmišljajo, kako bi jih omilili.
Predlogov in novih konstrukcij je precej in iz
njih lahko izluščimo, kakšna bodo prometna
sredstva v bližnji prihodnosti, okoli leta 2000.
Viseče železnice so ena izmed možnosti. S
prvimi prototipi se srečujemo že danes, na
primer v Mannheimu v Zahodni Nemčiji (slika.
1). Tam so prvo visečo železnico zgradili pred
tremi leti in je dobro prestala vse preizkuse.
V vsaki kabini je prostora za 40 potnikov.
Zanimiv je predlog orjaškega avtomobilskega
transporterja (slika 2). Gre za avtobus, ki poleg

Slika 1

Slika 2

potnikov prevaža tudi majhne trokolesne avto¬
mobile, denimo iz primestnih naselij do mesta,
tam pa bi se potniki, vsak v svojem vozilcu,
odpeljali po opravkih.

Letala bodo okoli leta 2000 letela z raketno
hitrostjo in z enkratno zalogo goriva do 10.000
km daleč. V njih bo prostora za 300 do 400
potnikov. Eno takšnih letal načrtujejo pri
Lockheedu v ZDA (slika 31.

S ka 3

prva stran  TIM 5 • 81/82 193

TIM 5

Januar 1982

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel,, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 140,00 din, po¬
samezna številka 14,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel.:
213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tiska tiskar¬
na Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raz¬
iskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬
na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Pogled na lično izdelano maketo male železnice

KAZALO

PR VA STRAN 193

P RVI KORAKI _

Odkrivajmo lastnosti gradiv _ 194

Še enkrat o ličkanju _ 197

žaHolskcT DELAVNICO

Proizvodno delo z električnim orodjem _ 198

(Stenska dekoracija)_

IZ  U Č~N EGA~ NAČRTA  ~_

Kolesarski krožek _ 200

NAS I USTVA R J A LCI _

Lj udmi l a Plesničar _ 204

MODELARSTVO

Spj-eje mnik za daljinsko vodenje TIM __

XXIX (III)    205

Raketa Triton 209

Čol n  ^ _ _210

Leteče krilo 213

Izde lava jadralne deske — oblikovanje _215

Tehnološki list _ 222

27UHz 225

FOT O KINO IN TV TEHNIKA _

Stereog rafija in st ereoskopija_ 227

TEHN| k A  IN PROIZVOD NJA__

V ideo  ^ I_ ~ 230

IžT TEHNIČNEGA MUZEJA  J

Dvoko lo _ 231

DR OBNJARIJE 233

TIMOVI OGLASI_235

TIMOVA ZGODBICA — Meteor _237

ŽaTTgANKARJE ” 240

RAZPIS

za izdelavo projektov za tekmovanje
v uporabi KLIP-KLAP orodja

Tekmovanje v uporabi KLIP-KLAP orodja bo
zopet tekmovalna panoga na VI. srečanju mla¬
dih tehnikov SR Slovenije.

Z namenom, napraviti tekmovanje čimbolj za¬
nimivo, razpisujemo natečaj za izdelavo pro¬
jektnih nalog, ki bi bile primerne kot tekmo¬
valne naloge. Naloge morajo ustrezati nasled¬
njim zahtevam:

1. ustrezati morajo motu VI. srečanja, ki bo:
»Mladi tehniki za kmetijstvo in energetiko«;

2. izdelek mora biti tak, da ga 3 učenci lahko
ob uporabi KL1K-KLAP orodja napravijo v
1 uri in pol;

3. izdelek mora biti tak, da se da napraviti z
varno uporabo KLIP-KLAP orodja in z mini¬
malno uporabo ročnega orodja;

4. material naj bo izbran tako, da ga je možno
dobiti na domačem trgu;

5. za izdelavo izdelka naj bo uporabljenih čim-
več delovnih operacij (npr. žaganje, brušenje,
struženje itd.).

Na natečaju bodo sodelovali vsi tisti, ki bodo
do 15. marca 1982 poslali izdelek z narisanim
načrtom in bo ustrezal omenjenim zahtevam.

1. nagrada

2. nagrada

3. nagrada

4. nagrada

5. nagrada

KLIP-KLAP miza;
kombi BC-118;

KLIP-KLAP vrtalnik VV-810 A15;
KLIP-KLAP lesna stružnica SL-160;
vertikalno stojalo ST-110.

Iskra si pridržuje pravico, da izbrane in nagra¬
jene izdelke delno spremeni, če se bo ugo¬
tovilo, da je to potrebno. Za vse nagrajene iz¬
delke avtorji odstopajo vse avtorske pravice.
Za izdelke, ki ne bodo nagrajeni, bodo pa mo¬
goče primerni za objavo v kakšni reviji, se bo¬
mo z avtorjem dogovorili za ustrezen honorar.
Izdelke in načrte pošljite na naslov:

Iskra Elektromehanika
TOZD Prodaja Ljubljana — ERO
Trg revolucije 3
61000 LJUBLJANA

Za dodatne informacije in prospekte se lahko
obrnete na omenjeni naslov ali na telefon
(061) 222-250.

Avtorje nagrajenih izdelkov bomo obvestili ter
jim nagrade podelili na VI. srečanju MT SRS
v Kranju.

194  TIM 5 • 81/82

prvi koraki

Tončka Zupančič

odkrivajmo

lastnosti

gradiv

POSEBNOSTI KOVIN

Tudi tokrat se bomo medili pri kovinah. Veliko
število kovin in izredno širok razpon najrazlič¬
nejših lastnosti in raznolikosti nam daje obili¬
co gradiva za raziskovanje in proučevanje. Kot
nalašč za naše radovedne bralce in raziskoval¬
ce.

V prejšnjem sestavku smo preizkušali in pre¬
verjali tiste lastnosti, po katerih kovine ločimo
od drugih gradiv in so torej skupne večini ali
celo vsem kovinam. Opazovali smo kovinski si¬
jaj, neprosojnost, visoko električno in toplotno
prevodnost. Omenili pa smo tudi barvo in težo,
ki sta za vsako kovino specifični in z njunim
poznavanjem lahko ločimo kovine med seboj.
Tokrat bomo napravili z vami nekaj poskusov,
ki nam bodo povedali marsikaj o trdnosti ko¬
vin. če naj zaupamo po tirnicah drvečim vla¬
kom, jeklenim pticam visoko pod oblaki, avto¬
mobilskim motorjem in škatlam, vrvem in gon¬
dolam, ki nas ponesejo visoko v gore, vsem
vijakom, ležajem, gredem in drugim drobnim
kovinskim delcem, moramo vedeti, da so izbrali
za vse te dele prav tisto kovino, ki bo zanes¬
ljivo prenesla vse velikanske obremenitve,
Prav tako pa moramo vedeti, da pri izjemno
visokih obremenitvah in z napačnim ravnanjem
lahko prestopimo meje trdnosti, ko kovina ne
prenese več, ko popusti: poči, se zdrobi, zlo¬
mi ali kako drugače deformira. Prav zagotovo
ste že slišali, da se kroglice v ležaju zdrobi¬
jo. Mogoče se je to celo vam zgodilo pri ko¬
lesu. Kroglice je treba zamenjati. Ali res vse?
Tisto, ki se je zdrobila, prav gotovo. Med dru¬
gimi pa je mogoče katera že počila, pa tega
samo z ogledovanjem ne moremo presoditi in
mogoče bomo morali že jutri ponovno razsta¬
viti dele in popravljati napako. Kako preizku¬
simo, ali so kroglice brez napak? Torej majhen
poskus, malo za šalo — malo zares, da se
ogrejemo.

PRVI POSKUS  bomo izvedli v manjši škatli
iz valovite lepenke. Izrežemo prednjo, zgor¬
njo in eno izmed bočnih ploskev. Iz lepenke
izdelamo žleb in ga nekoliko nagnjenega pri¬
trdimo na bočno ploskev. Na dno škatle pod
žleb položimo jekleno ploščo. Nanjo bomo
spuščali kroglice in opazovali, kako visoko od¬
skočijo. Namesto jeklene plošče lahko podlo¬
žite tudi druga gradiva in razložite, zakaj
kroglica ne odskoči enako visoko z vseh gra¬
div.

Izvedba poskusa: Spustimo po žlebu prvo
kroglico in opazujemo, do katere višine bo
odskočila. Da bomo to laže presodili, lahko na

zadnji steni škatle narišemo skalo višine v
cm. Sedaj izrežemo pregrajo v višini odskoka
kroglice. Spuščamo kroglice drugo za drugo in
opazujemo, če preskočijo pregrajo. Tiste, ki so
odskočile manj, so poškodovane. Mogoče pa
skačejo vse dosti višje kot prva? Torej je s
prvo nekaj narobe.

Sklep: Poškodovana kovina se obnaša drugače,
ker je izgubila prvotno lastnost. V našem pri¬
meru je poškodovana kroglica izgubila prož¬
nost.

Naslednje poskuse bomo tako kot zadnjič iz¬
vajali z bakreno, aluminijasto in jekleno do
0,5 mm debelo pločevino in 1 mm debelo žico.
Ob vsakem poskusu bomo navedli še vsa po¬
magala, ki so potrebna za izvajanje poskusa.
Ker pa so na kovinah spremembe včasih tež¬
ko opazne, posebno če nismo prav razumeli,
kaj naj opazujemo, bomo za ponazorilo izbrali
kepico mehke gline in trak tršega risalnega
papirja.

DRUGI POSKUS  nam pove, da jeklena vrv
zlahka vleče breme sedežev in smučarjev, da
vrv pri žerjavu lahko dviga težka bremena, da
vrv zategne čeljusti pri zavori kolesa in se pri
tem ne pretrga.

Poskus z glino: Svaljkamo svaljek in ga na¬
tegnemo. Ker vlečemo z obema rokama vsak-

TIM 5 • 81/82 195

sebi, kot to lepo vidimo na risbi, se glina raz¬
teguje, svaljek postaja daljši in seveda tanjši,
dokler se na najtanjšem mestu ne pretrga.
Naša vlečna sila je bila večja od trdnosti gline,
zato je glina popustila. Kovine pa imajo večjo
trdnost, zato moramo poskus izvajati drugače.
Izvedba poskusa: Aluminijasto žico vpnemo v
primež tako, da visi navzdol. Nanjo s svoro
pritrdimo breme. Najprej naj bo breme manjše
in postopoma dodajamo vse več uteži. Doda¬
jamo pazljivo in pri tem opazujemo, ali se na
žici že pojavljajo spremembe. Zapišemo v ta¬
belo, pri kateri obremenitvi je žica počila.
Poskus ponovimo z bakreno in jekleno žico.
Dopolnite stavek: Največjo trdnost smo ugoto¬
vili pri .žici.

Opazujte pretrgano mesto na žicah in ga pri¬
merjajte s pretrgano glino. Ali se je tudi žica

najprej nategnila? Zanimivo bi bilo ob istem
poskusu opazovati tudi prožnost kovine. Napra¬
vili bi tako: ob prvi obremenitvi bi na zaslonu
zaznamovati, do kod se je žica nategnila. Nato
bi breme odstranili in ugotovili: če se je žica
ponovno skrčila, je prožna.

Iz več žic spletena vrv je seveda znatno moč¬
nejša.

še zanimivost: Jeklene vrvi, ki dvigajo kabine
dvigal in žičnic, smejo biti obremenjene le do
1/10 svoje trdnosti, da je vožnja z njimi res
popolnoma varna.

TRETJI POSKUS  nam pove, da so nekatere ko¬
vine zelo odporne proti različnim pritiskom.
Na tračnicah se šele po več letih pozna, da
po njih drvijo težki vlaki.

Poskus z glino: V kocko oblikovano kepo gli¬
ne položimo na podlago in napravimo obris
osnovne ploskve. Z dlanjo pritisnemo na zgor¬
njo ploskev v smeri puščice na risbi. Opišemo,
kako se je kocka preoblikovala. Napravimo
obris novonastale oblike. Odstranimo glino in

196  TIM 5 • 81/82

primerjajmo oba obrisa. Pod pritiskom se je
glina stisnila v smeri pritiska in se raztegnila
v pravokotni smeri.

Izvedba poskusa s kovino: Bakreno žico v pri¬
mežu stisnemo, žico odstranimo in poskus po¬
novimo z aluminijasto in jekleno žico. Tudi
tokrat lahko opazimo, da smo najmanj poško¬
dovali jekleno žico.

Tudi kadar kovino kujemo, postopamo podobno.
Vzemimo vzorčne kose in jih na nakovalu po-
tolcimo. Kovina se je razširila in na robu stol¬
čene aluminijaste žice lahko opazimo razpoke.
Kovina ni primerna za obdelavo s kovanjem.
Kovač kuje razžarjeno jeklo, ker je ogreta ko¬
vina na pritisk manj odporna.

Še zanimivost: Več desettonske gredi za la¬
dijske motorje ali turbinske gredi kujejo iz
jeklenih ingotov tako, da jih v globinskih pečeh
segrejejo in nato v hidravličnih prešah kujejo
s pritiskom do 15.000 ton.

ČETRTI POSKUS  nam pove, da iz jekla gradi¬
mo mostove velikih razponov, ostrešja indu¬

strijskih dvoran in žerjave z dolgimi pomoli.
Potrebujemo dve podpori — lahko uporabimo
poveznjena jogurtova kozarca. Na kartonu na¬
rišemo vodoravno črto v višini kozarcev ter v
sredino navpično črto z milimetrsko skalo. Na
kavlje obesimo več različnih uteži.

Izvedba poskusa: Na podpori položimo alumi¬
nijasto žico. Nanjo obesimo v sredino naj¬
manjšo utež. Na navpični črti odčitamo glo¬
bino upogiba. Zapišemo podatek v tabelo. Bre¬
me povečamo in ponovno zapišemo podatek.
Po tretji obremenitvi breme odstranimo in
opazujemo, ali se je žica zravnala v prvoten
položaj, oziroma zapišemo, za koliko mm se je
trajno upognila. Na enak način preizkušamo
trdnost bakrene in jeklene žice. Iz tabele je
razvidno, katera kovina se pod bremenom naj¬
manj upogne, zadnji podatek pa nam pove, ka¬
tera izmed treh je najbolj prožna. Oba podatka
sta za graditelje pomembna.

V drugem poskusu smo ugotovili, da je splet
žic močnejši kot ena sama. četrti poskus pa
bomo razširili še na novo ugotovitev: trdnejši
je profil kot pločevina. Ker bi težko pregibali
jekleno pločevino, bomo poskuse izvedli s
tršim risalnim papirjem.

Izvedba poskusa: čez kozarce položimo 8 cm
širok in 30 cm dolg papirni trak. Trak obre¬
menimo z majhno utežjo. Sprememba je ob¬
čutna — trak se močno upogne. Napravimo
vzdolž traku centimetrski pregib. Napravili smo
L profil. Obremenimo ga z enakim bremenom
kot trak. Obremenimo ga postopno z večjim
bremenom. Napravimo še drug vzdolžni pregib
in obremenimo U profil. Prepričana sem, da
nam je poskus uspel dokazati zgornjo trditev.
Kdor ima na voljo ustrezno orodje, lahko isti
poskus ponovi s katerokoli pločevino.

Za konec še zanimivost: Najdaljši viseči most
je dolg 2 km. Visi na štirih kablih, vsak ima
premer 87 cm. V en kabel je združenih 61
jeklenih vrvi, katerih vsaka je sestavljena iz
428 žic. En kabel je torej sestavljen iz 26.108
žic. Trdijo, da bo most zdržal vsaj 100 let brez
popravil.

TIM 5 ® 81/82 197

Tončka Zupančič

)

še enkrat
o ličkanju

STE NAMOČILI LIČKANJE IN Sl NAPRAVILI
IGRAČKO? NISTE? NIČESAR ŠE NISTE ZA-
i MUDILI. ZIMA BO ŠE DOLGA IN MOGOČE
i SE VAM BO OB DOLGEM VEČERU ZAHOTELO
3 NAPRAVITI KAJ ZABAVNEGA. TEDAJ SE
) SPOMNITE NA LIČKANJE. MOGOČE PA Sl
3 ŽELITE NAPRAVITI KAJ KORISTNEGA? PEHAR,

- CEKAR ALI MOGOČE COPATE? SAJ NI TEŽKO,

- LE MALO BOLJ ZAMUDNO JE SPLESTI DOLGO
a KITO IN JO SEŠITI V ŽELENO OBLIKO.

o

0

n LIČKANJE PRIPRAVIMO TAKO, KOT SMO ZA-
n PISALI V PREJŠNJI ŠTEVILKI. PRAMENI NAJ
b BODO PRIBLIŽNO ENAKO DEBELI IN ČIM
a DALJŠI. KITO SPLETAMO IZ TREH PRAMENOV.
I.  NAJPREJ DVA PRAMENA PREKRIŽAMO IN
ti ZAVOZLAMO, TRETJI PRAMEN PREKRIŽAMO
PREK VOZLA IN PRIČNEMO S PREPLETANJEM,
it KO DODAJAMO NOV PRAMEN, PUSTIMO
a ZGORJI DEBELEJŠI DEL, DA GLEDA IZ KITE.

1 KO KITO KONČAMO, KONCE POREŽEMO,
iz PAZIMO, DA JE KITA ENAKOMERNO DEBELA.

8 DOLŽINA kite je odvisna od izdelka, ki

:Z GA ŽELIMO IZDELATI.

VSE IZDELKE DELAMO TAKO, DA KITO OVI¬
JAMO IN SPROTI ŠIVAMO. ZA ŠIVANJE MO¬
RAMO IZBRATI MOČAN SUKANEC ALI DRE¬
TO IN PRECEJ DOLGO MOČNO'ŠIVANKO.
PEHAR: PRIČNEMO PRI DNU IN KITO OVIJA¬
TI MO SPIRALNO TAKO, DA OSTANE DNO RAV¬

NO. KO JE DNO DOVOLJ VELIKO, KITO DVIG¬
NEMO IN OPLETAMO TAKO, DA JE VSAKA
NASLEDNJA VRSTA NEKOLIKO ŠIRŠA. KON¬
ČAMO TAKO, DA STANJŠANO KITO PODVI-
JEMO POD SPODNJO VRSTO.

CEKAR: TUDI CEKAR PRIČNEMO OPLETATI

PRI DNU, LE DA JE DNO TOKRAT PODOLGO¬
VATO IN DA HITREJE PRIČNEMO KITO DVI¬
GOVATI. KONČAMO KOT PRI PEHARJU. RO¬
ČAJ PRIŠIJEMO NEKOLIKO NIŽE, KER JE TAKO
MOČNEJŠI.

COPAT!: NAPRAVILI BOMO PREPROSTE NA¬
TIKAČE. IZDELALI BOMO LE PODPLAT IN

TRAK PREK PRSTOV. KITO OVIJAMO TAKO,
KOT VIDIMO NA RISBI. PAZIMO LE, DA JE
TISTI ZA LEVO NOGO NEKOLIKO DRUGAČEN
OD DESNEGA.

198  TIM 5 • 81/82 za šolsko delavnico

uporabljate neostik (sintelan oziroma teokol)
lepilo.

Amand Papotnik

proizvodno

delo

z električnim
orodjem

Delovna naloga: STENSKA DEKORACIJA

Stenska dekoracija iz lesa lahko popestri in
olepša steno v dnevni sobi, predsobi, otroški
sobi itd.

Takšno delovno nalogo lahko osvoji tudi šolski
krožek proizvodnega dela ter izdela nekaj takš¬
nih stenskih dekoracij za stene učilnic, zbor¬
nice, hodnikov itd.

Material

Za izdelavo stenske dekoracije potrebujete le¬
sonit, debeline 3 mm za podlogo, hrastov (smre¬
kov) les, debeline 4 mm, za kvadre in krožne
kolobarje ter pluto, debeline 3 mm, za rob.
Za sestavljanje elementov v celoto pa lahko

Slika 1. Razžagovanje smrekove deščice na kvadre.
Pri tem potrebujemo vzdolžno leseno vodilo in
zaščitna očala.

Električno ročno in drugo orodje,
priključki in pribor

Slika 2. Brušenje ploščic s steklenim papirjem.

1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP;

2. Drugo orodje: nož za tapete, čopič;

3. Priključki: krožna žaga, kronska žaga, vibra¬
cijski brusilnik;

4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, ravnilo,
kovinski meter, vzdolžno leseno vodilo, kovin¬
sko prečno vodilo, stegi za pritrditev vzdolž¬
nega lesenega vodila, primež, čepi z vijaki za
pritrjevanje priključkov na DM 200, svore —
manjše.

Delovni postopki

1. merjenje in zarisovanje na material,

2. žaganje in razžagovanje,

3. izrezovanje s kronsko žago,

4. brušenje,

5. lepljenje,

6. barvanje.

Napotki za izdelavo:

Stenska dekoracija je grajena iz pioščic-kvad-
rov v izmeri 80 X 55 X 4 mm in iz krožnih ko-
lobarjev-kolesc izrezanih s kronsko žago 0  32
in 0  44.

Izdelava je cfokaj preprosta in lahko poteka
takole:

1. S krožno žago nažagajte 25 kosov (ploščic),
žaganje poteka na KLIP-KLAP delovni mizi tako,
da nastavite vzdolžno leseno vodilo najprej na
80 mm in razžagate trakove.

Nato nastavite vodilo na 55 mm in z vodenjem
trakov na kovinskem prečnem vodilu nažagate
ploščice.

Slika 3. Lepljenje obrušenih ploščic na lesonitno
podlogo. Za lepljenje uporabite neostik oziroma teo-
kol lepilo.

2. Nažagane ploščice zbrusite z vibracijskim
brusilnikom tako, da jih vpenjate v primež na
DM 200 ter jim zbrusite ploskve.

Slika 4. Stenska dekoracija je končana! Vse plo¬
ščice so nalepljene ob strani.

3. S kronsko žago v vrtalniku, ki je vpet v ver¬
tikalno stojalo, izrežete kolesa (4 kose 0 41 in
4 kose 0 27).

H95

200  TIM 5 • 81/82

Pri delu s kronsko žago je potrebno paziti na
to, da obdelovanec (smrekov les) vpenjate v
primež.

Izrezana kolesca prav tako zbrusite z vibracij¬
skim brusilnikom tako, da jih vpenjate v pri¬
mež na DM 200.

4. Iz lesonita, debeline 3—4 mm, izžagate pod¬
lago v velikosti 420 X 295 mm in nanjo zarišete
mrežo razporeditve (glej načrt) ploščic. Pri tem
pazite, da zarišete na vseh štirih straneh rob
20 mm.

5. Ploščice in celotno podlogo namažite z neo-
stik (sinteian, teokol) lepilom, počakajte 20 mi¬
nut In nato ploščice vstavite v mrežo.

Na zalepljene ploščice še lahko nalepite nekaj
ploščic, ki bodo podloge za krožne kolobarje
(giej načrt).

Na celotno dekoracijo prilepite še krožne kolo¬
barje, ob straneh pa 20 cm trakove plute.

S tem je dekoracija končana, preostane le še
barvanje in pribitje dveh kovinskih objemk za
slike.

Po nekaj urah sušenja lahko stensko dekoracijo
namestite na steno.

6. Želim, da se načrta ne držite dobesedno
ampak da poskušate sami izbrati: število in
velikost ploščic, namestitev, dodatke itd.

če se boste pri prvem izdelku (dekoraciji) dr¬
žali načrta, pa poskušajte pri naslednjih dru¬
gače.

1

iz učnega načrta

Stanka Šušteršič
Tone Kadunc

kolesarski

krožek

Vsak kolesar ve, da so gume pri kolesu zelo
pomemben del opreme, šolsko kolo pony smo
preobuli v nova svetleča plašča. Površina sta¬
rih plaščev na kolesih je bila že gladka in zato
tudi vožnja na mokrem asfaltu preveč nevarna.
To so ugotovili kolesarji, ki so preverjali teh¬
nično opremo kolesa in ocenjevali svoje spo¬
sobnosti na ovirah spretnostnega poligona. Pri
hitri spremembi smeri in močnem odrivu so
vsi po vrsti imeli težave. Poiskali smo plašč
s fluorescenčnim trakom ob strani, ki ga iz¬
deluje Sava iz Kranja. Svetleči plašč je le malo
dražji, kolesar pa je ponoči veliko bolj viden in
zato tudi bolj varen.

Pri kolesarskih gumah ločimo zunanji del ali
plašč in notranji del ali zračnico. Opazujmo
najprej površino starega in novega plašča. Na
površini novega plašča je globoko vtisnjen vzo¬
rec. Le s hrapavo razbrazdano površino na
obodu plašča dosežemo močno trenje ob cesto,
kar omogoča varno vožnjo, močan odriv in
zanesljivo ustavljanje.

Prav nasprotne učinke dosežemo z izrabljeno,

3  2

TIM 5 • 81/82 201

gladko površino na starem plašču. Vožnja s
takimi plašči ni le težja, ampak tudi nevarna.
Zakaj pri ležaju v pestu kolesa skušamo tre¬
nje čimbolj zmanjšati, med plaščem in cesto
pa hočemo doseči čim večje trenje? Nekoč
so bile gume polne. Gume z zračnicami so se
pojavile z razvojem gumarske industrije in so
za kolo predstavljale pravi preporod. Kole¬
sarske gume delimo v dve skupini:

— na običajne z navadnimi ali žičnimi plašči,

— na specialne gume ali tabularje, namenjene
dirkalnim kolesom.

Pri nakupu novega plašča ne pozabite pogle¬
dati oznak, ki so vtisnjene ob straneh starega
plašča. Kaj pomenijo vse številke na plašču
pony kolesa? Primerjajte samo dimenzije ko¬
lesnih gum na športnem in na kros kolesu! Do¬
ločenemu modelu kolesa pripada ustrezno ob¬
likovan kolesni obroč ali platišče, ki nosi plašč
in zračnico. Po vsakem obodu kolesnega obroča
so še luknje, v katerih so privojke s špicami
ali naperami. Kolesni obroč za navadne plašče
ima posebno žlebasto obliko.

Za specialne gume mora biti posebni kolesni
obroč z dvojno steno, ki ima ovalno oblikovano
površino, na katero je prilepljen tabular. Zrač¬
nice pa se med seboj razlikujejo razen po
merah tudi po obliki ventila, za katerega je
treba izbrati ustrezen nastavek zračne tlačilke.

Zračna tlačilka s posebnim nastavkom, ki ima
tabular.

Samo še redka kolesa starejših modelov
(Rog touring) so obuta v gume z navadnimi
plašči, pri večini pa najdemo običajne gu¬
me z žičnimi plašči. Tak plašč je narejen iz
močne gume, ojačane s plastmi platna. V rob
ob straneh je zalita žica, ki zagotavlja boljšo
in zanesljivejšo lego plašča na kolesnem ob¬
roču. Površina na obodu kolesnega obroča
mora biti prekrita z zaščitnim trakom, da zrač¬
nica ne nalega na glave privojk. Plašč je pri¬
trjen na kolesni obroč z žičnim robom, ki sede
v posebej za ta namen oblikovan utor koles¬
nega obroča.

Športnim kolesom so namenjeni ožji in lažji
žični plašči. Zelo ozki in lahki žični plašči so
že tako izpopolnjeni, da jih na zunaj ne loči¬
mo od specialnih gum in jih najdemo na dirkal¬
nih in poldirkalnih kolesih.

202  TIM 5 • 81/82

Dirkalna kolesa pa so pogosto opremljena s
tabularji. Plašč tabularja je iz finega bombaža
ali celo svile z gumijasto prevleko — tekalno
površino.

Robova tabularja sta sešita skupaj, tako da
zračnice ne vidimo, šiv na plašču pa je z obeh
strani obdan z zaščitnim trakom. Tabular na¬
lepimo na kolesni obroč s tabular kitom. Tabu¬
larji, ki jih lahko kupimo pri nas, so uvoženi
— Italija. So zelo dragi, občutljivi in še naj¬
bolj primerni za gladke asfaltne ceste. Krpanje
tabularja pa je izredno zamudno, saj moramo
odstraniti oba zaščitna trakova, prerezati šiv,
zakrpati zračnico in nato vse skupaj še enkrat
sestaviti.

Kako krpamo zračnico

Najprej moramo odviti matico (kolesa) in nato
sneti kolo z vilic. Potem privijemo ventil in
nato izvlečemo matico (ventila). Zdaj privzdig¬

nemo plašč s kakim ostrim predmetom čez
blatnik in ga postopoma potegnemo povsem
navzgor. Ko imamo zračnico zunaj, si prinese¬
mo primerno posodo z zrakom (torej posoda je
napolnjena z zrakom — moja pripomba) in zrač¬
nico napolnimo z vodo. Kjer iz zračnice uhajajo
vodni mehurčki, je preluknjan plašč (je luknja
v plašču). Potem namažemo (nanesemo) na
ovlaženo (mokro) mesto malce tapetnega le¬
pila (lepilo za tapete) in nato pritisnemo gu¬
mijasto krpico.

S tem delovnim postopkom prav gotovo ne
boste zakrpali zračnice. Ste našli vseh trinajst
napak?

Na razpolago nimaš vode. Kako najdeš torej
luknjo v zračnici? Krpanje zračnice, ki pripada
običajnim gumam pony kolesa, ni tako zamud¬
no in zapleteno opravilo — TO JE NAŠA DE¬
LOVNA NALOGA.

Vem, to je bil začetek vašega proučevanja
kolesa, prav pri tem delu ste si nabrali prve
izkušnje. Ni bilo težav? Tak plašč so poznali
že naši očetje in delovni postopek pri krpanju
zračnice se ni spremenil.

Plašč pa je vedno povzročal vrsto težav, ko
ga je bilo treba spraviti na kolesni obroč. Se
vam je že primerilo, da je na novo zakrpana
zračnica že po nekaj metrih vožnje počila? Kje
so bili vzroki? Pri montaži običajne gume se
rado primeri, da plašč ne ovije povsem zrač¬
nice, ki ostane tako stisnjena med steno koles¬
nega obroča in plaščem. Ali, če se je plašč
med polnjenjem zračnice počasi snemal iz
obroča, ste ponovno bolj pazljivo vstavljali
rob plašča v utor kolesnega obroča.

Opišimo delovni postopek

Kolo najprej snamemo in izpraznimo zračnico.
Nato rob plašča po celem obodu spravimo
izpod roba kolesnega obroča ter ga postopoma
dvigujemo čez obroč. Pomagamo si s kolesar¬
skim ključem. Ob neveščem ravnanju lahko
poškodujemo zračnico, zato moramo biti skraj¬
no previdni. Poškodovano zračnico snamemo
in jo napolnimo z zrakom. Potopimo jo v po¬
sodo z vodo in mehurčki nam bodo pokazali,
kje je preluknjana. Mesto označimo; ker je
poškodovanih mest lahko več, vedno pregle¬
damo vso zračnico. Zračnico dobro osušimo
in gumo okrog poškodbe dobro očistimo z brus¬
nim papirjem. Dobro očistimo tudi gumijasto
krpo, ki jo v tanki plasti premažemo s poseb¬
nim lepilom za gumo. čez nekaj minut, ko
se lepilo osuši, pritisnemo krpo čez luknjico,
še opozorilo: če se pri čiščenju ne bomo do¬
volj potrudili, bo naše delo največkrat zaman.
Pri kupljenem kompletu za krpanje pa preberite
navodilo in se po njem ravnajte. Zračnica mora
biti med krpanjem prazna.

Pri montiranju moramo najprej zagozditi rob
plašča v eno stran kolesnega obroča in šele
nato vstaviti zračnico. Naravnajmo jo najprej
pri ventilu. Zračnico nekoliko napolnimo in šele

TIM 5 • 81/82 203

nato zagozdimo rob plašča še z druge strani
v kolesni obroč.

Preizkusimo svoje sposobnosti
v spretnostni vožnji

Ko smo še v toplih in suhih jesenskih dneh
postavili ovire spretnostnega poligona na šol¬
sko dvorišče, se je število članov našega krož¬
ka neverjetno povečalo. Prav vsi kandidati so
po želji lahko preizkusili svoje sposobnosti,
seveda s svojim pony kolesom. Kmalu so ugo¬
tovili, da ta vabljiva vožnja zahteva poleg spret¬
nosti veliko mero izurjenosti in kolo z dobro
vzdrževano tehnično opremo. Le najbolj vztraj¬
ni so se priključili krožku in se tudi z veseljem
lotili manjših popravil na svojem kolesu.

Vse vaje na spretnostnem poligonu naj bi urile
sposobnosti, ki jih mora do določene mere
obvladovati kolesar v vsakdanji prometni si¬

tuaciji. Seveda pa je spretnostna vožnja zelo
pomembna tudi na tekmovalnem področju, zato
smo sl izdelali merila za ocenjevanje vožnje za
vsako posamezno oviro oziroma vajo. Vse vaje
v programu spretnostne vožnje so izbrane tako,
da jih boste že s kratkimi pripravami lahko
preizkusili kar doma na dvorišču.

Naša prva vaja je skupinska. Prav zato, ker
se vlogi tekmovalca ter ocenjevalca zamenjata,
je ta vaja posebno privlačna.

1. VAJA: Počasna, enakomerna vožnja po ravni
črti z eno vodoravno iztegnjeno roko

Zarisati moramo startno in ciljno prečno črto.
Vzdolžne črte, ki so po dolžini prilagojene me¬
ram tekmovalnega prostora in zarisane 130 cm
narazen, v skrajnem primeru lahko zanemarimo.
Zanesljivo pa tekmovanje pridobi na kvaliteti
ob zarisanih vzdolžnih črtah na asfaltni podlagi.

Nadaljevanje na naslednji strani spodaj.

1 —  _ _ .  4.

15 10 5 10 10 50

7

2 .

204  TIM 5 • 81/82

Sandi Sitar

ljudmila

Plesničar

»Zmeraj sem mislila postati arheologinja, ni¬
koli kaj drugega,« pripoveduje dr. Ljudmila
Plesničar, vodja arheološkega oddelka Mestne¬
ga muzeja Ljubljana. Ko je leta 1961 prišla v
ta muzej, ni bilo v njegovih zbirkah niti ene¬
ga arheološkega predmeta. Sedaj, po dvajse¬
tih letih sistematičnega dela dr. Plesničarjeve
in njenih sodelavcev, jih je 20.000!

»Arheologi odkrivamo zgodovino, ki večinoma
ni tekstovno opisana. Zmeraj odkrivamo ie

Nadaljevanje s prejšnje strani

še opozorilo: To ni polžasta vožnja, z vijuga¬
njem si naberemo preveč kazenskih točk, naj¬
bolj pomembno je, da držimo ravno linijo z
obema kolesoma.

Start in začetek tekmovanja nam je že dobro
znan: kot da se ustavimo s kolesom za ko¬
lono vozil v semaforiziranem križišču in nato
zavijemo desno. Pri tekmovanju pa starta isto¬
časno več kolesarjev in vsak tekmovalec ima
svojega ocenjevalca, ki grafično beleži vsako
odstopanje od pravil, zapisanih na ocenjeval¬
nem listu. Pri ocenjevanju časa mora ocenje¬
valec dobro paziti na zaporedni vrstni red pri¬
hajanja tekmovalcev na cilj, zato naj ne bi
bilo več kot 6 tekmovalcev v skupini. Oglej¬
mo si primer ocenjevalnega lista, kjer so ele¬
menti vrednoteni s kazenskimi točkami. Oce¬
njevalec je spremljal tekmovalca s startnima
številkama 1 in 7.

In še nekaj idej za bolj tekmovalno vzdušje.

— Vajo tekmovalec ponovi dvakrat, saj vemo,
nekateri smo bolj spretni pri krmiljenju z levo
in drugi z desno roko.

— Ker je tekmovanje skupinsko, se prvak sku¬
pine uvrsti v finalno tekmovanje.

— Prenašanje bremena na razprti dlani zahteva,
dodatno zbranost tekmovalca.

— Dodamo nov element, prenašanje bremena
z enega mesta na drugo, seveda razdaljo med
vzdolžno tekmovalno črto in mizico za odla¬
ganje bremena lahko poljubno večamo. To pa
je že druga vaja, saj moramo beležiti nov ele¬
ment spretnosti na ocenjevalnem listu.

naši ustvarjalci

novo, še neznano. Vsaka stvar, ki jo najdemo,
nam pripoveduje o davnih obdobjih in ljudeh,
ki so takrat živeli.«

Ustaljena predstava o arheološkem delu je
povezana z arheološkimi izkopavanji. O njih
pravi maša portretiranka: »Izkopavanja so me
vedno navduševala. Doma sem s kmetov: zem¬
lja. Vrednost, ki jo pridobiš iz zemlje, mi je
najdragocenejša.«

Dr. Plesničarjeva se je posvetila predvsem
raziskavam starorimske Emone, tega davnega
naselja na sedanjih ljubljanskih tleh, ki ima
svojega prednika v naselbinah staroselcev, svoj
rimski začetek pa v prvih letih našega štetja.
Emona je dosegla višek v drugi polovici prvega
stoletja, kasneje jo je prizadela vrsta vojska
z rušenji, verjetno tudi potresi, kuga itd. Iz
zgodovine dokončno izgine v VI. stoletju.

— Kakšen je bil zunanji izgled Emone?
»Najprej preseneti trdnjavski značaj naselbi¬
ne: zavzemala je površino 500 X 400 m, obda¬
na je bila s 6—8 m visokim zidom, skozenj so
vodila štiri glavna vrata, obrambni sistem so
dopolnjevali stolpi, pred obzidjem pa na dveh
straneh obrambni jarki, na tretji je bilo moč¬
virje, na četrti Ljubljanica.«

— In notranjost mesta?

t

TSM 5 * 81/82 205

»Precej pusta, brez razgibanih fasad, z rav¬
nimi, pravokotno se sekajočimi cestami. Sre¬
dišče, Forum, je bilo na »Ferantovem vrtu«, ka¬
terega pozidava je v glavnem upoštevala an¬
tično zasnovo ...«

— Je urbanistična zasnova Emone vplivala na
urbanistično zasnovo Ljubljane?

»Da, v nemajhni meri. Titova cesta poteka do
Črnuč kot cesta v emonskih časih. Današnja
Rimska cesta je bila ena glavnih cest rimske
Emone. Sicer pa je bila rimska Emona nepri¬
merno bolje načrtovano mesto, kjer je bilo z
urbanističnim redom vse vnaprej določeno; iz¬
kopanine kažejo na dolgoročno planiranje in
dosledno uresničevanje načrtov, kot bi si to
dandanes lahko le želeli.«

Razgovor z arheologinjo dr. Ljudmilo Plesni-
čarjevo nas je tako privedel do spoznanja, da
arheologija ni le muzejska veda, ampak lahko
daje pomembne podatke -ne le našemu času,
marveč tudi za prihodnost: smotrne rasti mest
ni brez naslonitve na njihovo zgodovinsko rast.
In spoštovanja rezultatov vsakokratnih gradi¬
teljskih prizadevanj ni brez spoštovanja in
ohranjevanja najstarejših ostankov. »Starorim¬
sko naselje na ljubljanskih tleh, v primerjavi
z največjimi tovrstnimi svetovnimi spomeniki,
morda res ne pomeni mnogo,« pripominja dr.
Plesničarjeva, »toda za nas so ti ostanki prav
tako pomembni, kot za Egipt — piramide!«
Arheološko delo seveda ni le v izkopavanjih,
to je šele začetek tega dela. Sledi veliko štu¬
dija o na novo odkritem gradivu. Na tej podlagi
pridejo arheologi do novega znanja o življenju,
ljudeh, dogodkih ... v davnini. Mogoče je zgra¬
diti točne predstave o celih obdobjih, zlasti
še, ko pridejo tej znanosti na pomoč sorodne
in ob primerjavi izkopanin v raznih krajih in
časih. To je potem zares ustvarjalno delo, ko
na podlagi starega, zakopanega, pozabljenega
nastaja novo znanje, nova vednost o človeškem
življenju v širših časovnih dimenzijah.
»Arheologija nas uči, da je bilo marsikaj, kar
kot novost uvajamo v življenje, znano že v
davnih časih. Zato ni le zgodovinska veda: na
nek način povezuje davno preteklost s se¬
danjostjo.«

~~ Je dolgoletno delo na področju arheologije
izpolnilo vaša pričakovanja v zvezi s to zna¬
nostjo? vprašamo še dr. Ljudmilo Plesničar.

»Več kot to,« nam zatrjuje, »že kot študent¬
ka sem pričakovala od dela v arheologiji zelo
veliko. Toda izpolnitev je presegla pričakovanja.
Arheološki poklic mi je dal toliko, kot redko-
katera stvar v življenju.«

modelarstvo

Jan. I. Lokovšek

sprejemnik
za daljinsko
vodenje
TIM XXIX (III)

Gradnja

že v samem začetku gradnje je potrebno po¬
skrbeti za zanesljivost delovanja sprejemnika.
Mrzlih spojev bo veliko manj, če bo ploščici
posvečena primerna skrb. Torej, ko jo izdelate,
ji pred začetkom gradnje zbrusite bakrene po¬
vezave z najfinejšim smirkovim papirjem in
jih prevlečite s kolofonijo, raztopljeno v alko¬
holu (zelo na tanko).

Preizkusimo, ali gredo na svoja mesta tuljav-
niki, transformatorčki in drugi večji elementi
in po potrebi dodelajmo odprtine.

Najprej izdelajmo posamezne povezave z žič¬
kami, in sicer povežemo med seboj točki 159
in 160, 161 in 162, 163 in 164, 165 in 166 ter
107 in 108. Sledi montaža uporov R1 in R2. Ker
sta montirana pod (!) integriranim vezjem IC1,
je nujno, da sta čim manjša, sicer nožiče
integriranega vezja ne bodo segle do bakra na
drugi strani ploščice tiskanega vezja.

Zatem spajkamo diodo D1, ki je prav tako
montirana pod integriranim vezjem IC 3 (LM
324). Ker so le-te že po naravi zelo majhne,
z velikostjo ni težav.

Sedaj poskrbimo za oba tuljavnika in se loti¬
mo navijanja tuljav. Tuljavnika imata premer
4 mm in sta dolga vsaj 10 mm. Najprej navi¬
jemo L2, in sicer 20 ovojev navoj do navoja.
L1 ima 3,5 ovoja, navitih med (!) ovoji navitja
L2 na njenem spodnjem kraju. Spodnji konec
L2 je »mrzel«, tj. vezan na zemljo, zgornji
(»vroč«) pa gre na C1.

Podobno navijemo tudi L3 (17,5 ovoja) in L4
med ovoje L3 na »mrzlem« koncu (3 ovoje).
Vse tuljave navijamo z bakreno lakirano žico
premera 0,3 mm. Sam sem navitja L2 in L3 naj-

206  TIM 5 • 81/82

prej navil na telo premera 3,5 mm (nekaj ovo¬
jev več) in jih nato nataknil na tuljavnika. Se¬
veda je potrebno potem pazljivo prešteti na¬
voje. So pa taka navitja precej trdnejša. Na¬
tančnejši jih po končani izdelavi oblijejo z
voskom, da držijo obliko. Tak postopek je vse¬
kakor priporočljiv, saj se kasneje ne morejo
razglasiti zaradi tresljajev.

Za tuljavami montiramo priključke, integrirana
vezja in transformatorčke. Pazite na pravilno
orientacijo in pri diodah in elektrolitskih kon¬
denzatorjih na pravilno polariteto, tj., kam pri¬
de plus sponka oziroma katoda.

Zatem spajkamo še vse preostale komponen¬
te in na koncu še približno 1 m dolgo mehko
izolirano žičko za anteno. Postopek gradnje
ilustrira nekaj fotografij:

Slika 10 prikazuje vse potrebne sestavne dele
na kupu: izdelano ploščico, transformatorčke,
priključke, integrirana vezja, upore in konden¬
zatorje ter filter (na zvitku bakrene žičke za
navijanje tuljav).

Na sliki 11 so na ploščici narejene prevezave
in montirani R1, R2 in D1.

Na sliki 12 so že navite tuljave, montirani pri¬
ključki, podnožje kvarc kristala in integrirana
vezja.

Slika 13 prikazuje dva že izgotovljena proto¬
tipa. Tisti s kvarcem je starejši in ima nekoli¬
ko drugačen razpored nekaterih elementov,
sicer sta po vezavi popolnoma enaka. Pozor
še na napako: novejši ima na tej sliki narobe
obrnjeno integrirano vezje IC4 (CD 4017)!

Uglaševanje

Pred oglaševanjem se še enkrat prepričajmo
o pravilnosti vseh polaritet, tj., ali so vsi
elektrolitski kondenzatorji pravilno obrnjeni,
prav tako diode in ali so tudi integrirana vezja
(nožiča 1) na pravem mestu. Zatem pazljivo
kontrolirajmo spodnji del ploščice, kjer so
bakrene povezave. Preverimo, ali ni prišlo do
neželenih stikov med tankimi linijami.

Najprej izmerimo porabo. Pri 4,8 V napajanju
teče tok približno 7,5 mA, mogoče kak mA
več. Ko vtaknemo v podnožje kristal, se poraba
poveča za približno 0,5 mA, kar je znak, da
oscilator deluje.

če bi bila izmerjena poraba večja, npr. 20 mA,
potem je prav gotovo nekaj narobe v vezju —
npr. narobe obrnjeno integrirano vezje (IC 4)
ipd. če pa je s porabo vse v redu, se iotimo
merjenja napetosti. V ta namen potrebujemo

Slika 11

voltmeter z zelo visoko notranjo upornostjo —
npr. Iskrin UNIMER 3 aii kaj podobnega. Minus
pol instrumenta vežemo na maso. Najprej pre¬
verimo napajanje. Na sliki 14 sem v shemo
vpisal izmerjene napetosti delujočega FM spre¬
jemnika, ki bodo v pomoč predvsem tistim, ki
se bodo »zapletli«, sedaj pa služijo za kon¬
trolo.

če ste namerili vsaj približno take vrednosti,
kakor so na sliki 15, potem se lotimo ugla-
ševanja. V ta namen potrebujemo delujoč FM
oddajnik, voltmeter in visokoohmske slušalke.
Najprej merimo napetost na testnem priključ¬
ku. Le-ta je približno 2,5 V. Vzemimo oddajnik,
ga (z zloženo anteno) postavimo poleg sprejem¬
nika na mizo in ga vključimo. Zavrtimo VF
jedro v transformatorčku TR2 in opazujmo na¬
petost na TP. Najdemo območje, ko napetost
pade na 1,8 V. če jedro odvijemo za približno
četrt obrata, pa napetost naraste na 3,1 V.
Tako se predstavi tako imenovana »S« krivulja
FM sprejemnikov. Mi moramo nastaviti vred¬
nost točno na sredini te krivulje, tj. zavrteti

208  TIM 5 • 81/82

Slika 13

jedro tako, da dobimo napetost približno 2,5 V.
Ker je to enaka vrednost kot takrat, ko ni
signala, pazite, da ne boste zašli izven pod¬
ročja, posebno še, ker se vse te spremembe
»vidijo« le na eni četrtini obrata jedra!

S tem je TR 2 uglašen in to je obenem tudi
najbolj zahteven del ugiaševanja. Uglasiti mo¬
ramo še TR 1 in vhodne tuljave. V ta namen
priključimo na testni priključek slušalke. Naj¬
boljše bi bilo, če bi imeli kristalne, če pa so
dinamične, vežimo zaporedno z njimi še kon¬
denzator 0,1 pF.

Če smo TR 2 pravilno uglasili, potem slišimo
{pri vključenem oddajniku) že ton, tj. brnenje,
če sedaj oddajnik izključimo, pa slišimo šum.
Zavrtimo jedro transformatorčka TR 1 tako, da
bo šum najmočnejši. Ta uglasitev ni tako ostra
kot prej, vse se dogaja na celo malo več kot
enem obratu jedra. Pazite pa, da se po začetni
uglasitvi jedra TR 2 ne dotikate več!

Vhodne tuljave uglasimo na najmočnejši ton,
ko je oddajnik vključen. Nato odnesimo oddaj¬
nik v drugi kot sobe in ponovimo uglaševanje
vhodnih tuljav.

Sledi preverjanje zadnjega dela sprejemnika.
Tam nimamo kaj uglaševati. Če ste naredili
vse prav, mora sprejemnik že delovati.

S slušalko lahko sledimo ton. Na sliki 15 sem
vse točke, kjer moramo slišati ton, označil
s »T«.

Če sprejemnik ne deluje v redu, je potrebno
merjenje napetosti, sledenje tona in seveda
»uporaba možganov«. Naj naštejem samo nekaj
najbolj tipičnih znakov nepravilnega delovanja.

— Prevelika poraba. Vzrok — kratek stik na
ploščici.

— Zelo majhna poraba, ki se ne poveča, ko
vtaknemo kvarc v podnožje. Vzrok — pre¬
kinjena ali slaba povezava (prevezava) na
ploščici tiskanega vezja.

— Sprejemnik ne dela, čeprav smo ga lahko
celo uglasili. Na IC4 (CD 4017) je na spon¬
ki 14 ton, na sponki 15 pa ga ni. Vzrok —
narobe obrnjena dioda D1.

Tako z meritvijo in premislekom vedno pri¬
demo do rešitve, le problema se je potrebno
lotiti. Ko odkrijete vzrok napake, je večina
dela že opravljena. Po mojih izkušnjah z
amaterskimi gradnjami je največ napak v po-
laritetah, tj. zamenjane sponke elektrolitskih
kondenzatorjev in diod, čeprav tudi kratkih sti¬
kov in mrzlih lotov ne primanjkuje.

Komur pa bi sprejemnik vendarle prehudo »po¬
kazal roge«, ga lahko prinese na uredništvo
naše revije in mu ga bom z veseljem uglasil.
To velja za vse Timove RC naprave. Oglasite
se in radi bomo pomagali!

Dodatki, spremembe

Manj zahtevni modelarji si lahko delo olajša¬
jo, če določene elemente opustijo. Namesto
filtra lahko vežete kar kondenzator 4,7 nF, in
to keramični. Če imate filter SFD 455 D, potem
je sprejemnik že boljši. Potrebujete le še po
en prosti kanal na vsaki strani, prej 2. Pri
dobrih filtrih pa se splača obrniti transforma-
torček TR1. Takrat je njegov prispevek k se¬
lektivnosti nebistven, povečamo pa doseg spre¬
jemnika. Na ploščici tiskanega vezja sem že
predvidel odprtine za obe možnosti.

Doseg lahko povečate tudi na račun dušenja
zrcalne frekvence tako, da opustite tuljavi L1 in
L2 ter C1. V tem primeru priključite anteno
na spoj kondenzatorjev C2 in C3.

Prihodnjič izvedenka za 40 MHz!

TIM 5 • 81/82 209

Tine Vrhunc

raketa

triton

— Stabilizatorji:

Izdelamo jih iz balse debeline 1,5 ali 2 mm.
Ko jih prerisujemo na balso, pazimo, da so
letnice v lesu vzporedne z zgornjim robom
stabilizatorjev. Izrezane stabilizatorje pazljivo
obrusimo in prelakiramo.

Izdelava ni težka in je primerna tudi za za¬
četnike. Raketa Triton je enostopenjska in do¬
seže višino do 200 m. Za izdelavo potrebujemo
običajno modelarsko orodje: nekaj ravnil, svinč¬
nik, škarje oziroma skalpel. Poleg tega pa še
nekaj belega lepila (npr. Mekol) ter nitrolak.

Material za izdelavo:

— baisa, debeline 1,5 do 2 mm;

— list risalnega papirja (šeleshamer);

— kos balse ali lipe za izdelavo glave.

Navodilo za izdelavo:

Trup

Kos šeleshamerja višine 285 mm zvijemo na
palici s premerom 20 nrlm. Stik obrusimo s
smirkovim papirjem, zalepimo in počakamo,
da se posuši. Stik nato z zunanje strani ob¬
rusimo tako, da je čimmanj viden. Trup še
prelakiramo, najprej z redkim nato pa še z
gostejšim lakom.

210  TIM 5 • 81/82

Glava

Izdelamo jo iz balse ali lipe. če jo izdelamo
iz lipe, jo moramo zaradi manjše teže izvotliti.
Najbolje je, če glavo izdelamo na stružnici.
Ko je konica izgotovljena, se mora natančno
prilegati trupu. Konico še prelakiramo, potem
se lotimo sestavljanja delov.

Na trup prilepimo stabilizatorje v obliki križa.
Pri tem si pomagamo s trikotnikom, ki smo
mu poprej odrezali vrh. Konico in trup pove¬
žemo s ca. 25 cm dolgo pleteno elastiko, ki je
v trup zalepljena tako, da ne ovira glave. Iz
čim tanjšega PVC izdelamo padalo, ki ga
privežemo na elastiko.

Na trup prilepimo vodila, ki jih naredimo Iz
šeleshamerja, koščka okrogle plastike (pla¬
stični svinčniki) ali pa jih zvijemo iz lepil¬
nega traku. Vodila zvijamo na rampi in naj ne
bodo daljša kot 1,5 cm. Ko jih lepimo na trup,
pazimo, da leže točno eden nad drugim. Ra¬
keta Je končana, le pobarvamo jo še z živimi
barvami.

Robert Resman

čoln

Iz 24 delov sestavljen motorni čoln, opremljen
z dvema 3 V okroglima baterijama, prekinja-
lom in prigradnim elektromotorjem nam je
lahko v prijetno razvedrilo.

Naš čoln je dolg 30 cm. Na risbi je narisan
v merilu 1 : 2, torej je na sliki dolg le 15 cm,
sestavni deli pa so narisani v naravni velikosti
in jih prerišemo v velikosti, kot so narisa¬
ni. Zaradi pomanjkanja prostora so večji deli
narisani prerezani. To so deli (1, 13, 14 in 15),
ki jih moramo sestaviti po pikčastih črtah
(pri prerisavanju), označeni so s črko »a« in
številko dela, kateremu pripadajo. Tanke črte,
ki so označene s črko »b«, pa nam služijo za
pravilno združenje obeh polovic; te sestavljene
črte morajo biti ravne.

Izdelava čolna ni nič posebno težavna. Če
nočemo imeti težav pri sestavljanju, moramo
predvsem paziti pri izrezovanju posameznih
sestavnih delov, da bodo izrezani res točno po

načrtu. Vzdolžni nosilec (1), rebra (2, 3, 4,
5 in 6), dno jaška (9) in stranici jaška (10) si
izdelamo iz 1,5 do 2 mm debele vezane plošče
ali iz žaganega lipovega furnirja enake de¬
beline. Kosa (7, 8) sta iz 10 mm debele lipo-
vine, sestavljena sta iz dveh polovic, dolgih
20, širokih pa 24 mm. Kose (11, 12, 13, 14 in
15), od katerih moramo izdelati od vsakega po
dva kosa, razen kosov z oznako (11 in 12), iz¬
delamo iz 1 mm debelega kartona, lipovega
furnirja ali iz vezane plošče. Vetrobran (16)
izdelamo iz celuloida, debelega do 1 mm. Za
lepljenje uporabljamo celulozno lepilo, ki je
odporno proti vlagi in se tudi hitro suši. čoln
začnemo sestavljati pri ogrodju. Na vzdolžni no¬
silec (1) prilepimo vsa rebra in med rebri (4
in 5) dno jaška (9) ter stranici (10). Na pravi
mesti prilepimo še lipovi polnili (7 in 8)
in ogrodje je izdelano. Na to ogrodje najprej
prilepimo dela za prekritje (11 in 12). Prilepiti
ju moramo na vse dele ogrodja, katerih se do¬
tika. K prilepljenima kosoma prilepimo na obeh
straneh dela (13). Prekrivanje nadaljujemo spo¬
daj, na obe strani gredlja prilepimo dno (15).
Na obeh straneh prilepimo še stranici (14) in
čoln je prekrit. Ko se lepilo posuši, vse robo¬
ve dobro očistimo odvečnega lepila in jih pre¬
krijemo s svilenim trakom, vse dobro impre¬
gniramo z brezbarvnim nitrolakom.

V jašek prilepimo še priključke za baterijo,
ki jih izdelamo iz medeninaste pločevine, de¬
bele do 0,5 mm. Ti so narisani v perspektiv¬
nem pogledu v delu (12) na načrtu. Priključke
lahko kar prilepimo na njihova mesta. Posebej
pa je za to primeren ovojni priključek (17).
Oba priključka (18) pa še privijemo z 2 mm
lesnima vijakoma, ker sta majhna in imata
majhno lepilno ploskev.

Tako izgotovljen čoln še obarvamo z nitrola¬
kom. Zgornjo stran obarvamo z nitrolakom žive
barve (rdečo, rdeče-rumeno kombinacijo ali
belo in svetlo modro ali podobno). Spodnja
stran pa naj bo nekoliko temnejša, modra ali
rdeča.

Vetrobran (16) segrejemo nad kuhalnikom in ga
zvijemo v zahtevano obliko. Namažemo mu
spodnji rob z lepilom in ga pritisnemo na
ustrezajoče mesto na trupu pred jaškom.

Na nakazano mesto pritrdimo s 3 mm lesnimi
vijaki prekinjalo (19) in prigradni elektromotor
(20). Debelina žice naj ne bo večja od
0,6 mm. Žice so na načrtu označene s črtka¬
no črto z daljšimi črticami. Potrebujemo samo
še dve 3 V okrogli bateriji, ki ju pritrdimo v
jašku med stiki, čoln je narejen in lahko ga že
preizkusimo.

TIM 5 • 81/82 211

212  TIM 5 • 81/82

TIM 5 • 81/82 213

Igor C-otman

leteče krilo

Model letečega krila, ki ga tokrat objavljamo,
bo prav gotovo marsikoga izmed vas prese¬
netil, saj je že na prvi pogled očitna njegova
nenavadna oblika.

Kljub tej svojstveni obliki pa se boste tisti,
ki ste se odločili za izdelavo, lahko prepričali,
da bo ob skrbni izdelavi in lepem vremenu le¬
tel zelo lepo in daleč. Model je namenjen pred¬
vsem začetnikom in vsem tistim, ki se sezna¬
njajo z izdelavo letalskih modelov. Z malo
dobre volje in potrpežljivosti pa bo model
tudi hitro narejen. Z nabavo materiala ne bo
težav, saj lahko uporabimo ostanke balse, ki se
nam premetavajo v delavnici. Material je torej
Dalsa, pa naj bo mehka ali trda. Zelo pomemb¬
no je, da ni zvita ali kriva, še posebej to velja
za krilo.

Potrebovali boste balso debeline 1 cm za trup.
Za krilo od 3 do 5 mm, za smerni krmili pa 1,5
do 3 mm debelo. Pripravite si še nekaj lepila
za les (Jubinol, Uhu-hart, acetonsko lepilo ...),
smirkov papir, modelarski nožek, košček svin¬
ca ali šibre za obtežitev ter čopič z nekaj bar¬
ve ali laka in razredčila, če boste uporabili za
krilo 5 mm debelo balso, potem naj bosta
smerni krmili debeli 3 mm, če pa bo krilo
debelo le 3 mm, bo za smerni krmili dovolj
1,5 mm debela balsa. V zadnjem primeru upo¬
rabite raje trdo balso, kajti krilo, izdelano iz
mehke balse, se bo krivilo, prerado pa se bo
ob težjih pristankih tudi zlomilo.

Osnovno pri tem modelu je krilo, ki je se¬
stavljeno iz treh delov, ki jih na koncu izde¬
lave zlepite med seboj. Za lepljenje uporabite
Jubinol ali katero drugo lepilo za les. Vsako
tretjino krila izdelajte iz 3—5 mm debele balse
m jih z raskavcem profilirajte v pravilno obliko
vzgonskega profila (B—B), in sicer tako, da se
Profil proti koncu krila tanjša in prehaja v
obliko (C—C), popolnoma na koncu pa v ob¬
liko (C'—C'). Dele krila sestavite med seboj
na šablonski deski in jim v stiku vlepite še

naklonske ojačitve, v vsaki stranici krila pa po
dve. Ojačitve izdelajte iz koščka vezane plošče.
Stike med krili pa še ojačajte s tenkim tekstil¬
nim trakom. Sam stik krila s trupom pa boste
še dodatno ojačili z dvema trikotnima 50 mm
dolgima letvicama, ki ju na koncu zalepite ob
trup tik ob utoru za krilo. Krilo je tako kon¬
čano, pazite le, da ju ne boste profilirali tako,
da bi dobili dve levi in dve desni polovici krila.
Trup je preprost, zato bo kaj hitro narejen.
Mere in oblika so lepo razvidne Iz načrta. Za
izdelavo pa uporabite balso, debeline okoli
10 mm. Sama oblika trupa je preprosta, zato
ne bomo o njej izgubljali besed, pazite le na
profil A—A. Stik trupa s krilom, to se pravi
utor za krilo, mora biti raven in brez robov.
Na sprednjem delu trupa naredite odprtino
za obtežitev. Za obtežitev bodo najboljše šibre,
če pa teh nimate, bodo dobre tudi kroglice
iz rabljenih ležajev, če pa nimate ne enega ne
drugega, bodo dobri tudi koščki svinca. Z nji¬
hovo pomočjo boste najlažje in najbolj natanč¬
no določili težišče (CG), ki je tudi označeno
na načrtu. Kroglice ali šibre pritrdite tako, da
se med letom ne bodo premikale in tako spre¬
minjale težišče.

Smerno krmilo je iz balse, debelo do 3 mm.
Tega morate še posebej skrbno profilirati, če
nočete, da bi vam model med letom samo¬
voljno vijugal in spreminjal smer. še posebej
je važno, da ju prilepite na krilo natančno pod
pravim kotom. Mere in obliko pa lahko vidite
v načrtu; podan je tudi vzdolžni profil E—E.
Tako je naš model že praktično gotov, ostane
nam še tako imenovano estetsko delo, torej
barvanje in lakiranje, morda pa se bo kdo od¬
ločil tudi za prekrivanje z »japan« papirjem. Za
prvo lakiranje vzemite 1 del laka in 2—3 dele
razredčila, za zadnje lakiranje pa uporabite lak
in razredčilo v razmerju 1:1.  Model po vsa¬
kem lakiranju zbrusite s finim papirjem (ras¬
kavcem). Celoten model lakirajte in brusite ta¬
ko dolgo, da bo površina gladka, to Je približno
3—4-krat. Ko je za vami tudi ta faza, je potreb¬
no le še natančno določiti težišče, kot je to
že opisano, in model je nared za prvi polet,
želim vam veliko uspeha pri delu in zabave
pri spuščanju.

Kosovni seznam:

1. Trup — 1 kos

2. Krilo — 2 kosa

3. Smerno krmilo — 2 kosa

4. Obtežitev — Pb šibre

214 TIM 5 • 81/82

Matjaž Zupan

TIM S • 81/82 2  1  5

izdelava jadralne
deske -
oblikovanje

Nekaj osnov o jadranju na deski smo si že
ogledali, sedaj pa se lotimo izdelave deske.
Najprej bomo izbrali obliko. Nekaj o različnih
oblikah je že v 3. številki Tima. Danes pa nekaj
več besed o dveh oblikah desk, ki ju bomo naj¬
večkrat delali. To sta rekreacijska in skakalna
deska.

Rekreacijska deska

V 3. številki Tima si oglejte sliko št. 4, ki pri¬
kazuje tako desko. Deska naj bo dolga 3,80
do 3,90 m. Na najširšem delu naj ima okoli
70 cm. Najširši del naj bo nekje na sredini
deske (skica 1) ali pa kvečjemu pol metra od
sredine proti sprednjemu koncu. Deska naj
se nato počasi oži proti sprednjemu in zad¬
njemu koncu. Spredaj desko zaokrožimo, zadaj
pa naj bo ravno odrezana. V prečnem prerezu
naj ima deska obliko elipse (razpotegnjene),
le v sprednjem delu (skica 2) lahko spodnjo
površino oblikujemo v majhen klin za rezanje
valov. Spodnja ploskev naj bo sicer rahlo za¬
obljena, zgornja pa ravna, če gledamo desko v
vzdolžnem prerezu, vidimo, da je najdebelejša
na sredini, od 12 do 17 cm, proti koncema pa
se počasi oži. Spredaj naj bo zavihana tako, da
je sprednji del, če jo položimo na ravno plo¬
skev, dvignjen za 15 do 20 cm. Tako bo deska
laže šla čez kratke valove, kakršni so na

Skica 1

216  TIM 5 • 81/82

našem morju pogosti. Stičišče med spodnjo
in zadnjo ploskvijo naj bo ostro in ne zaoblje¬
no, kajti tako voda za desko lepše izteka, to
pa se pozna pri hitrosti (skica 3). Sedaj manj¬
kajo le še odprtine za peto jambora, gredelj in
smernik. Za peto naredimo dve odprtini, ki naj
bosta kakih 15 do 25 cm pred sredino deske.
Kaseta za gredelj naj bo kakih 5 do 10 cm
od sredine deske proti zadnjemu delu. Sve¬
tujem vam, da odprtino za peto in kaseto za
gredelj kupite pri naših proizvajalcih, to sta
Veplas iz Velenja in Imgrad iz Ljutomera. Smer¬
nik pa postavimo kakih 20 do 30 cm od zad¬
njega roba deske, če bo smernik bolj zadaj,
bomo desko teže obračali, če bo bolj spredaj,
pa laže, vendar bo tudi sama raje zavila iz
smeri.

Kaseto za gredelj, ki je sestavljena iz dveh
polovic, kupimo pred izdelavo deske, saj bomo
tako določili debelino deske. Če želimo ime¬
ti delejšo desko, vložimo kaseto pod nivo
zgornje površine. Pri nakupu pete pazimo, da
imata peta in odprtina za peto enak premer.
Odprtino za peto pa lahko naredimo -tudi sami
na stružnici iz trde plastike.

Paziti moramo tudi, da sta odprtini za gredelj
in smernik v vzdolžni osi deske in vzporedni
z osjo!

Skakalna deska

Skakalno desko vidite na sliki 6 v 3. številki
Tima. Deska je dolga od 3 do 3,30 m, odvisno
od telesne teže. če pa imate več kot 80 kg, naj
bo deska še malo daljša in tudi debelejša.

Deska naj ima na najširšem delu okoli 65 cm.
Ta najširši del pa naj bo med eno polovico in
dvema tretjinama deske, merjeno s sprednjega
konca. Proti sprednjemu koncu naj se nato zo¬
ži v kljun, proti zadnjemu -pa jo največkrat
malo zožimo in nato ravno odrežemo (skica 4).
Nekatere deske se končajo z okroglo krmo,
druge s koničasto, pa še precej drugih oblik
si izmišljajo. Razlike so v glavnem pri velikih
hitrostih in skokih čez ogromne valove. Mi si
bomo ogledali izdelavo deske z ostrim koncem
(skica 5).

Če gledamo desko v prečnem prerezu, vidimo,
da so spodnji robovi ostri, zgornji pa zaobljeni,
le na prvem metru deske so vsi robovi zaob¬
ljeni. Spodnja površina pri teh deskah je po¬
vsem ravna, tako deska najhitreje »zaglisira«.
To pomeni, da vode ne izriva, temveč gre po
površini kot smučar na vodi.

V prečnem prerezu vidimo, da je zadnja po¬
lovica deske ravna, prednja pa se zaviha tudi
za 30 cm. Najdebelejša je od polovice nazaj;
debelino izbiramo glede na telesno težo med
10 do 15 cm (skica 6). Zadnji rob mora biti tudi
tu povsem oster (»kot nož«) (skica 3). Za peto
naredimo dve do tri odprtine, srednja naj bo
na polovici deske, ostali dve pa po 10 centi¬
metrov naprej in nazaj. Odprtina za gredelj
naj se začne približno 40 cm za polovico
deske. Namesto gredlja lahko naredimo tudi
s spodnje strani enako odprtino kot za smer¬
nik in vstavimo vanjo malo večji smernik.
Sicer pa je gredelj za tako desko precej manjši
od navadnega in zavihan nazaj. Smernike bo¬
mo dali kar tri ali vsaj dva. Začnejo naj se
približno 5 cm od zadnjega dela deske. Eden

u vuww

Skica 5

TIM 5 • 81/82 2  1  7

naj bo na sredi, nato pa po eden 15 do 20 cm
levo in desno (skica 7). Kasneje bomo na
zgornjo ploskev dali še zanke za noge.

Material

Žal se pri nas dobi le malo materiala, pa še
tega moramo kar precej iskati. Vseeno si
oglejmo, iz kakšnih snovi vse se da narediti
desko. Potrebujemo material za:

— jedro deske,

— smolo za »oblačenje« deske,

— vlakna, ki dajo smoli trdnost.

Na voljo imamo več vrst materialov za vsako
fazo dela, zato poglejmo njihove prednosti in
slabosti.

Jedro lahko naredimo iz poliuretanske pene,
stiropora ali stirofoama. Poliuretanska pena je
najtežja, lahko se brusi in sploh oblikuje, smo¬
le in topila je ne razjedajo, pri nas jo dobimo
pri Izolirki v celih kosih.

Stiropor je najlažji, žal pa ga teže natančno
obdelujemo, topila in smola pa ga takoj raz¬
topijo. Rad se napije vode, zato deske ne
smemo poškodovati. Pri nas se ga dobi. Epoxy
smola pa mu ne škoduje. Stirofoam pa se pri
nas ne dobi, je lahek kot stiropor in ni
občutljiv na topila in smole. Tudi obdelava ni
preveč težka.

Smolo za oblačenje izbiramo med poliestrom
in epoxyjem. Prvi je cenejši, drugi pa precej
trdnejši. Oba se pri nas dobi, a dokaj težko,
ker dobivajo surovine iz uvoza. Sicer pa je
epoxy kakih 5-krat dražji, vendar ga zaradi
večje trdnosti porabimo skoraj pol manj, tako
da je tudi deska lažja. Priporočljiv je predvsem
za skakalne deske, kjer mora biti deska čim
lažja. Deske nad 15 kg že niso več najboljše.
Vlakna, ki dajo trdnost smoli, izbiramo med
steklenimi vlakni, ki jih dobimo pri nas, kev-
larjem in ogljikovimi vlakni, ki pa jih pri nas
nimajo. Kevlar je kakih 5-krat, ogljikova vlakna
Pa 10-krat dražja od steklenih vlaken. Seveda
je tudi trdota teh vlaken v podobnem soraz¬
merju. Razlike v ceni pa postajajo vse manjše.
Žal je tudi obdelava trših vlaken težja, tako da,
na primer, ogljikovih vlaken sploh ne moremo

brusiti z brusi, ki čudovito obdelajo steklena
vlakna. Najboljši je morda kevlar, ki ga pora¬
bimo malo, ker je zelo trd.

Če bi torej imeli dovolj denarja in možnosti za
nakup materiala po želji, bi jedro iz stirofoama
oblekli s kevlarjem in epoxy smolo. Žal pa bo¬
mo največkrat delali desko iz poliuretanske
pene, ki jo bomo oblekli s poliestrsko smolo
in steklenimi vlakni.

Izdelava

Ko imamo material in primerno orodje, je na
vrsti izdelava deske. Potekala bo v treh stop¬
njah:

— oblikovanje jedra,

— »oblačenje« jedra s plastiko,

— dodelava detajlov.

Načinov za izdelavo je seveda več, zato lahko
vsak naredi desko po svoje ali pa spremeni
le del postopka. Odločamo se po lastnih iz¬
kušnjah.

O sami izdelavi ne bomo zgubljali besed,
ker je potek viden s fotografij. Vsega skupaj
jih bo kar okoli 50, tako da bi bil obširen
spremni tekst res odveč.

Pred začetkom slikovne serije pa še nekaj o
pripravi jedra. Poliuretansko peno dobimo v
obliki blokov pravokotnih oblik. Za desko bo¬
mo verjetno zlepili več blokov skupaj. To na¬
redimo s poliestrsko smolo. Pazimo, da so ko¬
ličine res majhne. Nato blok poliestra, ki ima
prevelike mere, na grobo obrežemo do ustrez¬
nih mer z žago (lisičji rep). Nato v blok vlo¬
žimo dve vezani plošči. Blok vzporedno pre¬
režemo na dveh koncih, kakih 10 cm narazen,
torej po 5 cm levo in desno od sredine. Re¬
žemo seveda po dolgem (skica 8). Nato damo
med te tri konce, ki so tako nastali, dve vezani
plošči, ki smo ju prej z žago primerno obre¬
zali. Damo jim obliko našega prečnega pre¬
reza! Sedaj vse to skupaj zlepimo s poliestr¬
sko smolo. Ta vezana plošča bo dala naši deski
potrebno trdnost, tako bomo tudi prihranili pri
plastiki za preobleko. Sedaj pa je besedi do¬
volj, na vrsti so slike.

218  TIM 5 • 81/82



mm


Slika 4. Dolžina deske: Poliuretanski blok izmerimo
in ga odžagamo na želeno dolžino. Spredaj in za¬
daj dodamo po 3 cm, ki jih bomo odstranili med
fino obdelavo.

Slika 2. Orodje: Za oblikovanje deske potrebujemo
krtačo (mehko), masko za usta in nos, ki prepre¬
čuje vdihavanje prahu, električni oblič, rašplo, stek¬
leni papir, različne kose lesa, okoli katerih bomo
navili ta papir, žago lisičji rep, kotnik, ravnilo in
vodno tehtnico. Če česa nimamo, si lahko poma¬
gamo s podobnim orodjem.

Slika 1. Delavnica: Potrebujemo nekoliko večji pro¬
stor (klet, garaža), ki mora biti ogrevan, tako da
ima okoli 18 0  C. Na dveh straneh mora imeti neon¬
ske luči, ki jih lahko po višini premikamo in tako
osvetljujemo desko iz različnih kotov.

Slika 3. Stojalo: Iz lesenih letev in desk sestavimo
stojalo, kot ga kaže slika. Zgornje ploskve oblečemo
s penasto gumo. Stati mora vodoravno, sicer lahko
pri obdelavi desko narobe obrusimo.

.

■

Slika 5. Oblanje: Z električnim obličem zravnamo
in očistimo spodnjo površino. Pri tem izenačimo
površino pene in vezanih plošč, ki so v njej. Oblič
naj ima nastavitev za rezanje od O do 2 mm.

Slika 6. Določanje stranske linije: Najprej na zad¬
njem delu deske z metrom odmerimo pravo širino
in na obeh straneh to označimo z žebljem. Luknjice
od žeblja bodo pri brušenju izginile.

TIM 5 • 81/82 2 1 9

Slika 7. Stranska linija: Leseno letvico, ki mora
biti brez grč, tako da se enakomerno ukrivi, nap-
nemo med žeblje, s katerimi določimo linijo.

Slika 9. Prenos linije: Unijo nato z metrom prene¬
semo še na drugo polovico deske tako, da najprej
zabodemo žeblje in zopet napnemo mednje letev
in potegnemo črto s svinčnikom.

Slika 11. čiščenje robov: S pilo (rašplo) robove na
rahlo zgladimo.

Črta, ki smo jo potegnili s svinčnikom, mora biti
ravno še opazna. Popravimo vse napake, ki so na¬
stale med žaganjem.

Slika 8. Pritrjevanje letve: Letev učvrstimo s po
dvema žebljema na zadnjem, srednjem in prednjem
delu. Nato z mehkim svinčnikom označimo stransko
linijo. Žebljev še ne izvlečemo.

Slika 10. Obrezanje deske: Odstranimo žeblje in
z lisičjim repom obžagamo po začrtani liniji. Pazimo,
da je žaga ves čas navpična, med žaganjem pa
se ne zaustavljamo, kajti peno lahko nepopravljivo
poškodujemo.

Slika 12. Oblikovanje sprednjega dela: Z obličem
odbrusimo spodnjo stran prednjega dela, tako da
dobimo pravilno dvignjen *kljun * deske. Sprednji
del odbrusimo do debeline 3 do 4 cm.

220  TIM 5 • 81/82

Slika 13. Brušenje: Z obličem zravnamo spodnjo in
zgornjo površino in se tako bližamo končni obliki.

Slika 15. Natančno delo: Z vodno tehtnico, ki naj
bo širša od deske, pregledamo obe površini in
odstranimo zadnje neravnine.

Slika 17. Zadnja kontrola. Z železno palico kontro¬
liramo ravnost deske približno vsakih 10 cm in ozna¬
čimo ter popravimo, kar še ni dobro.

Slika 14. Ravnanje: Če imamo luči ob straneh, bo¬
mo tako videli sence tam, kjer so še večje nerav¬
nine in jih odstranili.

Slika 16. Predzadnje brušenje: S pilo (rašploj pre¬
vidno odstranjujemo zadnje neravnine in delo ves
čas kontroliramo z vodno tehtnico. Pilo držimo
prečno na desko in vlečemo vzdolž deske.

Slika 18. Zaokrožanje robov: Z letvijo, enako kot
na slikah 6 do 8, označimo linijo, kjer bomo začeli
zaokrožanje gornje ploskve. Od nas je odvisno, kje
jo bomo začeli brusiti.

TIM 5 • 81/82 221

Slika 23. Zadnji popravki: S steklenim papirjem
obrusimo še enkrat vse robove, tako da dobimo
gladke linije. Za večje površine pa damo ta papir
na kose lesa.

Slika 20. Spodnji rob: Spodnji rob po želji zaokro¬
žimo enako, kot smo gornjega, le da bo ta okroglina
manjša, široka bo kvečjemu 3 do 4 cm. Pri neka¬
terih skakalnih deskah pa je ta spodnji rob oster.

Slika 22. Zadnji rob: Zgornji rob zadnjega dela bo
položen. Obrusimo ga z obličem, pri tem pa pa¬
zimo, da obliča ne pomikamo levo in desno, ker
lahko iz pene odlomimo večje kose. Spodnji rob
naj bo oster.

Slika 19. Brušenje: Z obličem odbrusimo zgornje
robove od črte, ki smo jo označili navzven. Bru¬
simo počasi in po malem, kajti nepazljivost se hitro
maščuje. Zmanjka nam namreč pene, ki bi jo izo¬
blikovali v okrogel prehod na spodnjo ploskev, tako
se lahko zgodi, da bo rob špičast.

Slika 24. Končano jedro: Oblikovanje je končano,
naslednjič je na vrsti oblačenje s poliestrsko smolo
in steklenimi vlakni.

Slika 21. Brušenje: Če smo se pri risanju linije
zmotili, tu je narobe desna črta, nič hudega, po¬
tegnemo jo še enkrat in brusimo po pravi liniji.

222 TIM 5 • 81/82

tehnološki list

Izdelek: učilo za razstavljanje sil
Pribor, orodje in material

1. Pribor: pribor za merjenje in obdeieževa-
nje (ravnilo, trikotnik, svinčnik), osnovni in do¬
polnilni material za delo na mizi DM-200 (lese¬
no vzdolžno vodilo z dvema sponama, čepi za
pritrditev delov na DM-200 in zaščitna konzola
za povratno žago).

2. Orodje: Za izdelavo učila za razstavljanje
sil potrebujemo bukovo vezano ploščo, dve kril¬
ni matici, 8 podiožk, 4 matice M5, vijaka
M5 X 40.

1. Preglejte delovni in konstrukcijski načrt.

2. Na osnovi tehničnega načrta prenesite in
označite mere in oblike na material.

3. S krožno žago razžagajte poz. 9, 10, 11,
(2X).

4. S svedrom 0 5,5 izvrtajte luknje na koncu
utorov v poz. 10, 11 in v sredo poz. 9.

5. S povratno žago izžagajte utore v delovni
plošči (poz. 10) in v podstavkih.

6. Vse sestavne dele obrusite, kot tudi stožec
na poziciji 12.

7. Sestavite vse dele v celoto.

UČILO ZA RAZSTAVLJANJE SIL

1—12  6

10

sestavljanje

TIM 5 • 81/82 223

10

7 -

25

.M 1:5

Detajl A
H 2:1

224  TIM 5 • 81/82

Poz. V tl 1:2,5

Poz. 9 n 2-1
$10  .!

Poz. 12 M 2-1

TIM 5 • 81/82 225

Igor Cotman

27 UHz

Zopet se je obrnilo koledarsko, že prej pa se je
začelo novo šolsko leto. Tako se je tudi za¬
čelo novo življenje po modelarskih krožkih v
šolah, seveda pa so tudi klubske delavnice
globlje zadihale. Večina modelarjev si bo v
letošnji sezoni zastavila visoke, mnogokrat ce¬
lo previsoke cilje, žal pa se bo leto vse pre¬
kmalu obrnilo in bomo lahko le z žalostjo
ugotovili, da tudi to leto nismo veliko dosegli,
oziroma dosegli zastavljenih ciljev.

Kaj pa je tisto glavno za dosego uspešnejših
rezultatov, pravega edinstvenega recepta žal
ni, so pa nekatere splošne resnice, za katere
smo modelarji ugotovili, da še vedno drže,
pa čeprav so nekatere že z brado.

Prav gotovo so še posebno važni dobri načrti,
primerni znanju, opremi in denarnim zmožno¬
stim posameznika. Pojavi se tako vprašanje,
kje dobiti vse te načrte, predvsem dobre na¬
črte? Kje dobiti načrt, ki mu lahko zaupamo
in nas zadovolji prav v vseh ozirih? Učitelji
tehničnega pouka in mentorji v modelarskih
krožkih velikokrat želijo pomagati svojim mode¬
larjem in tako skonstruirajo in narišejo model,
ki postane tako osnova v klubu. Vsak stre¬
mi k temu, da je model narejen, kar se le da
natančno po načrtu, nekateri pa celo izbolj¬
šajo in predelajo prvoten načrt v boljšega, ne¬
kateri v estetskem pomenu, drugi pa izbolj¬
šujejo predvsem uporabnost. Kasneje pa se
pojavi še celo več izpeljank iz prvotnega na¬
črta, nekatere celo uspešnejše, žal pa se nič
koliko mlade energije Izgubi z načrtovanjem
manj važnih drobnjarij ali z ekspresno gradnjo
samega modela.

Sam se večinoma ukvarjam le z ladijskimi mo¬
deli. Moja spoznanja in dosedanje izkušnje o
modelarstvu so rasle in se razvijale prek
osnovnošolskih krožkov pa do samostojnega
dela v klubu. Seveda pa je to bilo dolgo
obdobje, dolgo več let. Spoznanja so slonela
'n se seveda oblikujejo še sedaj zgolj na
opazovanju kolegov in pogovorov z njimi, ka¬
kor tudi v prebiranju modelarskih revij, v za¬
četku le naših. Skozi leta šolanja pa je raslo
Tudi znanje tujih jezikov in seveda resnejše
branje tuje modelarske literature. Ena izmed
Poti do primernega znanja in načrtov vodi
vsekakor skozi revije. Prav gotovo je to naj¬

lažja in celo najcenejša pot. 2 novim letom
se lahko pri naših založbah tudi naročite na
kako tujo revijo.

Verjetno ste že vprašali, kakšen pa naj bo
potem začetniški model? Kot prvo vam odsve¬
tujem gradnjo modelov, ki jih uporabljajo
vrhunski modelarji po svetu, pa naj bo to la¬
dijski, letalski, raketni ali avtomobilski model;
tudi nakupe dragih motorjev vam odsvetujem,
kajti v neveščih rokah ne boste nikoli videli in
spoznali kvalitet, ki jih vrhunski motor ali mo¬
del pokaže v rokah mojstra. Vsi vaši prvi mo¬
deli naj bodo predvsem stabilni in ravno do¬
volj hitri za neizurjeno oko in roko. Se¬
veda naj bo vsak takšen začetniški model tudi
dokaj preproste gradnje in nezahteven glede
na material.

Vrsto modela smo nekako določili, kaj pa
naprava za radijsko vodenje? Tudi ta je še
kako pomembna; delovati mora brezhibno, le
tako se vam ne bo pripetilo, da bi se model
razbil zaradi »tehnične napake«. Vedno na¬
redite zadnji test naprave tik pred uporabo.
Preverite predvsem stanje sprejemniških in
oddajniških akumulatorjev ali baterij. Večkrat
pa tudi preverite domet naprave, to pomeni,
poglejte največjo razdaljo, na kateri sistem še
dela.

Mnogo boste tudi pridobili, če se oglasite v
pisarni najbližjega odbora Ljudske tehnike.
Morda deluje prav v vašem kraju tudi mo¬
delarski klub. čas okoli novega leta je pač čas
obiskov, obiščite tokrat tudi modelarski klub.
V Ljubljani se lahko obrnete na Mestni odbor
Ljudske tehnike, Komenskega 7; Maribor —
Občinski svet Ljudske tehnike, Tomšičeva 45;
Murska Sobota — Občinski odbor Ljudske teh¬
nike, Trubarjev drevored; Celje — Občinski
odbor Ljudske tehnike, Cankarjeva 11; Novo
mesto — Občinski odbor Ljudske tehnike, Novi
trg 8; Radovljica, Kranj, Jesenice, Ptuj, Slo¬
venj Gradec...

Seveda so še kraji, ki jih nisem omenil; po¬
vprašajte malo, morda je celo blizu vas mo¬
delarski klub. Seveda pa ima svoj modelarski
klub tudi skoraj vsako športno letališče, teh
pa je v Sloveniji tudi nekaj.

Gotovo so bili zgornji napotki za začetek
skromni. Prav zaradi tega pa je pomoč bolj iz¬
kušenih modelarjev neprecenljiva. Verjemite
mi, da upravljanje s hitrimi tekmovalnimi mo¬
deli ni lahka stvar. Vsak pa si želi tudi tek¬
movati — mar ne?

Konec dober — vse dobro. To je naš moto,
ko zaključujem ta članek.

226  TIM 5 • 81/82

Marko Ramšak

reaktivec

Kot je razvidno iz načrta, je letalo zelo pre¬
prosto, ima pa zelo dobre letalne sposobnosti.
Trup naredite iz lipovega lesa [mere v načrtu),
ki je v tlorisu; na koncu rep širok 2 mm.

Krila in stabilizator izrežete iz 1 mm debele
balse z ročnim nožičkom. Ko imate izdelane
vse dele, jih pobrusite s smirkovim papirjem
ter dele zlepite. Z dodajanjem in odvzema¬
njem svinca, ki ga namestite na kljun, pa boste
dosegli, da vam bo model zelo lepo letel.

TIM 5 • 81/82 227

I

foto,  kino in TV tehnika

Miloš Macarol

stereografija
in stereoskopija

Slikovna ponazoritev predmetov iin dogajanj v
prostoru ni vselej enostavna, kajti prostor ima
tri dimenzije, a vse, 'kar se v njem dogaja, je
odvisno tudi od četrte dimenzije — od časa,
kajti v vesolju, na zeimljii in v najbližji okolici
se stalno nekaj dogaja in spreminja.

Izredno pomemben izum za tenkočutno pona¬
zoritev prostora in časa ije vsekakor fotogra¬
fija. Iz tega vidika ije fotografija (črnobela ali
barvna) tudi zgodovinski dokument, ki neneh¬
no pridobiva na vrednosti, saj je vsak posne¬
tek bil napravljen v določenem časovnem tre¬
nutku, ki največkrat sploh ni ponovljiv. To je
njena velika prednost.

Ima pa fotografija tako črnobela kakor tudi
barvna neljubo pomanjkljivost, a to je, da pro¬
stor ponazarja le dvodimenzionalno, zato iz
nje ne moremo čutiti prave globine prostora.
Kdaj pa kdaj se nam resda posrečijo posnetki,
ki dajejo nekakšen vtis globine, toda fotogra¬
fija tudi v tem primeru še ni plastična tako
kot narava, ki nas obdaja.

Fotografija nam ponazarja prostor na isti na¬
čin, kot če bi gledali svet z enim očesom. Na
srečo pa lima človek dve očesi, ki sta razmak¬
njeni drugo od drugega ravno toliko, da sta si
sliki v vsakem očesu le nekoliko različni. Le¬
vo oko vidi nekoliko več leve strani predme¬
tov, desno nekoliko več desne strani predme¬
tov. \ z  obeh teh slik se v možganskem centru
Poraja ena sama, ki pa je plastična. Položite
| na mizo škatlico vžigalic in jo opazujte zdaj z
enim zdaj z drugim, a nato z obema očesoma.
Prav ta pojav je očitno vzpodbudil angleškega
optika Johna B. Damcerja, da je 'izdelal model
kamere, ki je omogočila trodimenzionalno fo¬
tografijo. S to kamero je želel dobiti dve prav
takšni slikovni različici, kakršni nastaneta v
človekovih očesih. V ta namen je vgradil v
kamero dva objektiva z istim razmakom, kot
9a imata človekovi zenici. To je bila prva ste¬
reo kamera, ki jo je John B. Dancer patenti¬
ral že leta 1856, tj. pred 125 leti. S to kamero
je dobil vselej po dve sliki, in če ju je motril
skozi dva okularja z 'isto žariščno razdaljo, kot
sta jo imela objektiva kamere, se je pred njim

porajala plastična oz. trodimenzionalna fotogra¬
fija. S tem so bili postavljeni temelji stereo
fotografiji, ki je bila največja atrakcija me¬
ščanskih ljudi polnih 80 let. Danes je ta pa¬
noga fotografije že skoraj docela pozabljena,
čeprav je ob črnobeli 'in barvni fotografiji še
zmerom izredno zanimiva, kot zgodovinski do¬
kument pa celo nepogrešljiva.

čeprav je temu tako, pa bo najbrž marsikateri
fotoamater prav vesel, če skušamo stereofo-
tografijo znova obuditi in oživiti, čeprav le s
sredstvi, ki so nam dostopna.

Stereokamere lin istereoskope danes lahko do¬
bite kvečjemu še v kakih starinarnicah. Pri nas
se redkokdaj pojavijo. Na to skoraj ne more¬
mo računati, zato se bomo raje oprli na last¬
ne ©lile in moči. Stereo kamera je resda ne¬
pogrešljiva pri snemanju gibljivih predmetov
in živih dogajanj, toda za snemanje pejsažev
in statičnih objektov 'in predmetov nam bo
prav dobro služil tudi vsak fotoaparat leica
formata ali formata 6x6.  Tem je tudi prven¬
stveno namenjen moj prispevek.

Kako napravimo stereo posnetke z običajnim
fotoaparatom

Pri snemanju stereo posnetkov z običajno fo-
tokamero moramo vedeti predvsem to, da je
treba kamero fiksirati na stojalu ali mizi in
jo po prvem posnetku premakniti v levo ali
desno za 65 mm, kolikor znaša povprečna raz¬
dalja med obema zenicama. Za takšna snema¬
nja je najbolj primeren poseben nastavek za
stojalo, ki omogoča premik kamere z gumbom.
Spreten fotoamater si lahko tudi sam izdela
primerno kovinsko ploščico s tremi izvrtinami
(skrajni dve v razmiku 65 mm, medtem ko je
tretja točno na sredini). K tej dokupi dva vi¬
jaka z iistim navojem, kot ga trna stojalo oz.
kamera: prvega bo uporabil za pritrditev ko¬
vinske ploščice, a drugega za montažo kame¬
re. (Te vijake dobite lahko samo v trgovinah
s foto materialom, kajti poleg zunanjega mora¬
jo imeti tudi notranji navoj).

Za stereoposnetke v črnobeli tehniki so naj¬
bolj primerne zrcalne kamere za format 6x6,
ker iz dvojnih negativov lahko takoj izdelate
kontaktne kopije za stereoskop. Takšen je tudi
priloženi stereo posnetefk. Pri snemanju ste¬
reo posnetkov na črnobeli leica film pa vam
svetujemo, da si izdelate podobni povečavi na
formatu 6X6.  Vsekakor je priporočljivo, da
si prve posnetke napravite na črnobelem fil-

228  TIM 5 • 81/82

mu. šele ko si boste pridobiti izkušnje, se lo¬
tite tudi barvnih posnetkov. Pri obeh formatih
vam priporočamo, da uporabite barvni film za
diapozitive, ker smo prav zanje predvideli iz¬
delavo priročnega stereoskopa.

Kako si izdelamo stereoskop

Za stereoskop potrebujemo predvsem 40 x 30
cm velik kos pločevine iz 1 mm debelega alu¬
minija, dve optični leči z žariščno razdaljo 70
do 100 mm, kos 3 mm debele vezane plošče ali
juvidurja, 2 matična vijaka z navojem 3 mm in
1 matični vijak 4 mm z ročno ali krilno matico.
Stereoskop sestavlja:

A — kovinska konzola z okularjema in tirnico,
D — kovinski okvir za diapozitive leica for¬
mata z objemko im vijakom ali
J — kovinski okvir za diapozitive formata 6 x
X 6 cm.

Kovinsko konzolo z okularjema in tirnico si po
priloženem načrtu izrišemo na aluminijasto
pločevino in jo izžagamo z rezbarsko žagico
za kovine. To je malce naporno in zamudno
delo, toda aluminij je dovolj mehka kovina,
da bo šlo in trud bo poplačan. V načrtu so
predvideni Izrezi za leči s premerom 40 mm.
V poštev pridejo namreč tudi leče starih očal
z dioptrijo od +10 do +14. če imate pri roki
manjše Ječe, je treba izrez prilagoditi njiho¬
vemu izrezu, a prav tako tudi obročke B in C.
Uporabnost leč boste najlažje preizkusili na
priloženem stereo posnetku. Obe leči morate
z rokama držati vzporedno tik ob očesih im se
z njima približati posnetku na tako razdaljo,
da boste dosegli najboljšo ostrino. Pripomniti
moramo, da stereo gledanje včasih zahteva
nekaj vaje, da se očesi privadita pogledu.

Za pritrditev leč v kovinsko konzolo si iz kar¬
tona izrežemo po dva obročka B, a iz vezane
plošče ali juvidurja po dva ustrezna obročka C.
Z obročkoma B najprej prilagodimo ležišče
leč njuni debelimi. Z »OHO« ali drugim primer¬
nim lepilom oba obročka prilepimo na kovinske
robove okularja, vdenemo obe leči in prek
njih z obeh strani prilepimo še obročka C.
Preden se lotimo opisane namestitve Ječ, je
nujno, da konzolo na označenem mestu ukri¬
vimo za 90°, tako kot kažeta skici G in H.
Med obema je vidna razlika v krivljenju. Skica
G prikazuje namreč obliko stereoskopa za
leica-diapozitive, medtem ko skica H prikazuje
obliko stereoskopa za formata diapozitivov
6x6.  Odločitev je torej na vaši strani. Za

TIM 5 • 81/82 229

oba primera pa velja, da se mora os okularja
pokrivati z geometričnim središčem vloženih
diapozitivov.

Od te odločitve je tudi odvisno, ali si bomo
za stereoskop izdelali kovinski okvir D za
leica format, ali pa kovinski okvir J za diapo¬
zitive 6x6.  Vse je odvisno od tega, s kakš¬
nim fotoaparatom razpolagamo.

Pri krivljenju aluminijeve pločevine moramo
biti izredno pazljivi, da bo kar najbolj precizno
izvedeno, zlasti še pni izdelavi kovinskega
okvirja za diapozitive. Ta je konstruiran za dia¬
pozitive v okvirčkih, zato je najbolje, da si
Predtem napravimo primerno kovinsko šab¬
lono in šele nato opravimo vse potrebno s
Primežem lin kladivom.

Spodnji del kovinskega okvirja je predviden za
objemko, zato ga moramo ukriviti za 90° na¬
vzgor, a njegova robova za 90° navzdol. Stran¬
ske in spodnje robove okvirja upognemo na
nasprotno stran, medtem ko na sredini do¬
damo najprej juvidurno ploščico E, prek nje

aluminijevo ploščico F in obe pritrdimo z
matičnima vijakoma. Pri formatu 6 X 6 ti dve
ploščici nista potrebni, ker se okvirčka dia¬
pozitivov tesno dotikata drug drugega.

Končno še s 4 mm matičnim vijakom (z ročno
ati krilno matico) pritrdimo kovinski okvir na
tirnico ter s pilo popravimo notranje lin zu¬
nanje robove, da bo lepo drsel po tirnici. S
premikanjem okvirja naprej ali .nazaj bomo .pač
uravnali ostrino. Zaradi bolj enakomerne po¬
razdelitve svetlobe priporočamo, da na zadnji
strani okvirja prek cele površine prilepite na
stranske In spodnje robe bel prosojni papir.
Pri okvirju za 6x6 diapozitive, ki na sredi
nima opore za okvirčka, pa se bolje obnese,
da tak papir najprej prilepite na prozorno
juvidurno ploščo, ki ilma zgoraj prav tako
majhen polkrožni izrez, da bodo okvirčki čim¬
bolj dostopni za prijem z roko. Papir prilepite
na ploščo samo na robovih, da lepilo ne bo
puščalo senc na diapozitivih. Tudi ploščo pri¬
lepite na zadnjo stran okvirja samo na stran¬
skih in spodnjih robovih.

Stereoskop je s tem gotov. Da se izognete
raznim zadregam, vam svetujemo le to, da
pri snemanju stereo posnetkov zabeležite, ka¬
teri je levi in kateri desni posnetek, da ne
bo prišlo do zamenjave pri gledanju na stereo-
skopu.

Pri .praktični uporabi boste spoznali, da stereo-
fotografija iin stereoskopija dopuščata veliko
možnosti za eksperimentiranje. Ob pomanjka¬
nju stereokamer boste verjetno rešili tudi
problem, kako napraviti stereo posnetke živih
predmetov, posameznih oseb in skupin. Z dve¬
ma enakima poceni fotokamerama, kot je npr.
sovjetski »Ljubitelj« za format 6 x 6, bi se to
najbrž kar dobro posrečilo, če bo komu -kaj
podobnega uspelo, naj kar pripravi prispevek
za »TIM«.

230  TIM 5 • 81/82

tehnika in proizvodnja

Samo Kuščer

video

Današnji človek se v prostem času vedno teže
premakne z doma, iz svoje varne hiške, obe¬
nem pa si želi čimveč zabave, ki bi mu kraj¬
šala čas. Oprema za reprodukcijo glasbe se
je v zadnjem desetletju močno razpasla —
gramofoni, magnetofoni, ojačevalci in vse kar
spada zraven, to so postale vsakdanje naprave,
ki jih premore marsikdo.

še skoraj močnejši razmah je doživela televi¬
zija, ki je danes že skoraj v vsakem domu
— vsaj v razvitem delu sveta. Televizija je
bila sprva le črno-bela, a je tudi taka zadovo¬
ljevala potrebe gledalcev po gibajoči se sliki.
V zadnjih letih je črno-belo televizijo v veliki
meri izrinila barvna.

Pomanjkljivost televizije je njena majhnost —
televizijski ekran se po velikosti ne more pri¬
merjati niti z domačim filmskim platnom, kaj
šele s tistim v kinu. Ena od rešitev te težave
je projekcijska televizija, kjer poseben pro¬
jektor meče televizijsko sliko na zaslon, ki je
podobne velikosti kot platno za prikazovanje
diapozitivov. Druga rešitev so televizijski spre¬
jemniki s tekočimi kristali, ki naj bi imeli
poljubno velike, čeprav čisto tanke zaslone.
Vendar so te televizije zaenkrat še v fazi
obljub.

Še ena pomanjkljivost televizije je, da nima¬
mo nobene odločilne moči pri programu. Lahko
sicer izbiramo med nekaj kanali, ne moremo pa
na primer gledati dobrega filma uro prej ali
uro kasneje, kot je v programu, ali pa isti film
gledati na primer tri večere zapored. Lahko se
nam na primer zgodi, da bi radi gledali do¬
ločen film, pa moramo ravno tedaj kam iti
ali početi kaj bolj pomembnega. Medtem se
film odvrti in zamudili smo ga.

Video tehnologija, prirejena za domačo upora¬
bo, pa je odpravila tudi to pomanjkljivost. Pri
nas so videorekorderji sicer še vedno nekaj

zelo čarobnega in le redkokdo ga premore,
vendar so se te naprave in vse, kar spada
zraven, zadnja leta tako razširile, da je v na¬
slednjem desetletju pričakovati, da bodo tudi
pri nas postale priljubljene. Na Japonskem,
kjer je video najbolj razširjen, ima videore¬
korder že vsako deseto gospodinjstvo in na¬
črtujejo, da bo v naslednjem desetletju le
vsako deseto brez njega.

Videorekorder je naprava, s katero lahko na
magnetni trak posnamemo katerikoli del tele¬
vizijskega programa, ki ga želimo. To je po¬
dobno kot pri navadnem magnetofonu, le da
ne zapišemo samo glasbo, temveč tudi sliko.
Ko želimo, si posnet program zopet predvaja¬
mo na navadnem televizijskem sprejemniku.

Slika 1. Videorekorder z daljinskim upravljanjem

Poleg tega obstajajo tako kot pri glasbi že
posnete video-kasete, na katerih so najrazlič¬
nejši filmi.

Prvi videorekorderji pred leti so bili veliki,
težki, zelo dragi in niti ne vem kako spo¬
sobni. Sedanji so v vseh pogledih napredovali.
Poceni sicer še niso, imajo pa vedno bolj
dostopne cene. So pa precej lažji — obstajajo
celo prenosni modeli. Vsekakor so veliko spo¬
sobnejši. Nekatere od značilnosti, ki jih ima
večina današnjih videorekorderjev, so: stikala,
ki se preklopijo le z rahlim dotikom, možnost
hitrega previjanja traku v obe smeri, medtem
ko gledamo posnetek, možnost počasnejšega
predvajanja, možnost ustavljanja slike. V bolj¬
ših videorekorderjih je vgrajeno elektronsko
vezje s spominom, ki ga lahko programiramo,
da posname več različnih oddaj v daljšem ob¬
dobju. Tako gremo lahko, na primer, za teden
dni od doma, medtem pa nam videorekorder
sam posname zaželene oddaje. Televizijski

TIM 5 • 81/82 231

l


Slika 2. Videokaseta

Slika 3. Videokamera z mikrofonom

sprejemnik je seveda iahko ugasnjen. Prav
tako lahko snemamo eno oddajo, medtem ko
na ekranu gledamo drugo. Prve kasete so lahko
posnele do ene ure programa, zdajšnje pa ga
spravijo nase že šest ur.

Poleg tega, da lahko z video opremo gledamo
že posnete oddaje ali si jih sami presname¬
mo z obstoječega televizijskega programa, ob¬
staja še možnost, da snemamo z videokamero
svoje filme. Videokamere so približno tako
velike kot navadne filmske kamere za Super-8
film in niso prav rtič bolj zahtevne. Razlika
je seveda v tem, da moramo imeti pri video¬
kameri s seboj še videorekorder s kaseto
magnetnega traku, na katerega snemamo. To
je nekakšna pomanjkljivost video snemanja, ki
pa jo obljubljajo v kratkem odpraviti tako, da
bodo rekorder toliko zmanjšali, da bo združen
s kamero in vse skupaj ne bo težje od dveh
ali treh kilogramov. Snemanje video filmov ima
pred navadnim filmanjem to prednost, da je
mogoče posnetek zbrisati in na trak posneti
nekaj novega, česar z navadnim filmom ne
moremo storiti. Poleg tega je magnetni video
trak veliko cenejši od filmskega traku. Pač pa
je zato video oprema nekoliko dražja.

Poleg kasetnega sistema za reprodukcijo video
posnetkov obstaja še sistem s ploščami. Video
plošče so posnete z laserskim žarkom. Na njih
je poleg slike lahko tudi stereofonska glasba.
Pomanjkljivost plošč je, da z njimi ne more¬
mo napraviti doma posnetega filma — podob¬
no kot je to pri glasbi.

iz tehničnega muzeja

Samo Kuščer

dvokolo

Dvokolo, bicikel ali, kot mu najpogosteje re¬
čemo, kolo je ena od najpreprostejših trans¬
portnih naprav, obenem pa je to genialen
izum, ki zelo uspešno pretvarja človekovo ener-
9ijo in ga brez večje muke lahko prepelje
tudi na večjih razdaljah.

Prvo dvokolo, o katerem obstajajo zanesljivi
Podatki, se je pojavilo na razstavi v Parizu
6. aprila 1818. Naprava se je imenovala »drai-

sienne«, njen izumitelj pa je bil baron Karl
de Drais de Sauerbrun. To dvokolo je bilo na¬
rejeno iz lesa in ni imelo nobenega posebnega
pogonskega mehanizma. Voznik se je preprosto
z nogami odganjal od tal in se tako premikal
naprej. Leta 1839 je Škot Kirkpatrick Mac-
millan napravil prvo dvokolo, ki ga je bilo mo¬
goče poganjati. Pogon je bil urejen prek pedalov
in vzvodov. Zadnje kolo, ki je bilo pogonsko,
je imelo premer okoli 100 cm, sprednje, ki ga
je bilo mogoče sukati s krmilom, pa okoli
75 cm.

Leta 1861 sta Pierre in Ernest Michaux izde¬
lala dvokolo, ki je imelo pedala togo pritrjena
na prednje kolo. Idejo sta baje dobila pri
brusnem kamnu. Voznik je sedel na sedežu,

232  TIM 5 • 81/82

potiskal na pedala, kolo se je vrtelo in celot¬
na naprava se je premikala. Sliši se podobno
kot danes, vendar je imelo to zgodnje dvokolo
bistveno pomanjkljivost. Pri enem obratu pe¬
dala se je namreč tudi kolo zasukalo le enkrat
okoli svoje osi. Dvokolo je medtem opravilo

pot oboda prednjega kolesa. Zato so delali
dvokolesa z vedno večjimi prednjimi kolesi.
Ta dvokolesa so dosegla zaželene hitrosti, ven¬
dar so bila nestabilna.

Precej izboljšav dvokolesa je izvedel Anglež
James Starley. Med drugim je kolesa napravil
lažja in jih ojačal z žičnimi »špriklami«. Leta
1874 je H. J. Lawson napravil prvo dvokolo s
pogonom na verigo, kakršnega uporabljajo dvo¬
kolesa še dandanes. Dvokolo je tako postalo
dosti stabilnejše, posebno pri zaviranju.

Kolesa so bila do leta 1888 oblečena kvečje¬
mu v trdo gumo. Tega leta pa so se pojavile
mehkejše »pnevmatike«, ki jih je vpeljal John
Boyd Dunlop.

Naslednja velika izboljšava je bilo odkritje
prestav. Te so se pojavile v začetku dvajse¬

tega stoletja. Razvile so se prestave dveh ti¬
pov, ki jih poznamo še danes — notranje in
zunanje. Zunanje so bile sprva manj priljublje¬
ne, ker so jim blatne ceste otežkočale delo¬
vanje, kasneje pa so se tudi te razmahnile.
Od tistih časov pa do danes se osnovna za¬
misel dvokolesa ni dosti spreminjala (če si
odmislimo »manjše« izboljšave kot izredno lah¬
ki materiali in podobno). To po vsej verjet¬
nosti pomeni, da sodi dvokoio med najbolj
dovršene človekove iznajdbe.

. ■ * I ■> ;  i i  -v "  V '- •/:,!': 'A AA '  '

drobnjarije  TIM 5 • 81/82 233



Marku Ramšak

Drobnjarije

Če je spodnja cev preširoka in
je ne morete vstaviti v večjo,

Skoraj vsak dan se srečujemo
s plastičnimi steklenicami, ki jih
večkrat zavržemo. Te odvržene
steklenice lahko koristno služijo
kot:

jo na koncu razrežete in stisne¬
te. Takšna cev se bo odlično
prilegla v večjo.

Če je ključ za privijanje preve¬

n

obuvalna žlica

lik, ga zmanjšajte z jekleno pod-
ložko.

če se je v cevi zagozdil del, ki
ga je treba izvleči, si pomagate

tako, da segrejete cev. Segreta
cev se bo raztegnila in zagoz¬
den del bomo brez težav izvlek¬
li.

cedilnik ali lijak
za kladivo, izvijač ...

Janez Slemenjak

Mala racionalizacija

Pri tehničnem risanju (kotiranju)
potrebujemo puščice.

Za izdelavo enostavnega pripo¬
močka za risanje le-teh rabimo
dve plastični ploščici in kratek

vijak z matico. V njiju zvrtamo
luknjico, nastavimo pravilen raz¬
mak in z vijakom močno privi¬
jemo ploščici.

Miloš Macarol

Fotoaparat žepnega
formata za podvodna
snemanja

Konstruktorji tovarne »MINOL¬
TA«, ki ima največjo tradicijo v
proizvodnji preciznih, supermi-
niaturnih fotokamer, so pred
kratkim presenetili svetovno
tržišče z novim modelom foto¬
aparata žepnega formata, ki
je prirejen tudi za podvodna
snemanja. lično ohišje v vidni
rumeni barvi z vgrajenimi gumbi
v kontrastni črni barvi je popol¬
noma vodotesno do globine 5
metrov in docela odporno tudi
proti morski vodi, prahu in pes¬
ku. Za nošenje in snemanje pod
vodo je domiselno vgrajena za¬
pestna vrvica, in četudi bi se
vam pod vodo izmuznila iz roke,
ne bo nič narobe, kajti kamera
je lažja od vode in bo sama
priplavala na površje. Rokova¬
nje s kamero je prav enostavno:

234  TIM 5 • 81/82

pomik filma omogočata kar dva
priročna gumba na stranskih ro¬
bovih kamere; za nastavitev
ostrine imate na razpolago 5
različnih pozicij od »neskončno«
do »popolnoma blizu«; za na¬
stavitev ostrine pa so na voljo
tri možnosti »sončno«, »oblačno«
in »elektronska bliskavica«, ki
je v kamero že vgrajena. Bate¬
rijski vložek omogoča posnetek

vsakih 10 sekund, a vsakokratno
polnitev lahko kontrolirate z
vžigom svetlobne diode, ki je
vgrajena v optično iskalo po¬
dobno kot tudi skala s pozicijo
daljinske ostrine. Ta model foto¬
aparata nosi oznako »MINOLTA
Weathermatic-A«, a podobno kot
vse fotoaparate malega žep¬
nega formata tudi to kamero
polnimo s filmi v kaseti tipa
110 .

Vaše sestre in brate boste za¬
gotovo razveselili z lutko, ki jo
hitro in brez težav izdelate sami.
Potrebujete kos zelenega blaga,
manjši košček rdečega blaga,
kos debelejše flanele, da boste
z njim žabo podložili, in dva
gumba za oči.

Na sliki 1 je narisan kroj žabe
z merami. Vse dele izrežemo z
1 cm dodatka za šive. Deli A, B
in D so iz zelenega blaga, le del
C je iz rdečega blaga. Del A iz¬
režemo enkrat iz zelenega blaga
in enkrat iz flanele. Enako nare¬
dimo tudi z delom B. Del C so
usta, zato ga izrežemo iz rdeče¬
ga blaga in enkrat iz flanele.
Del D so noge. Izrežemo ga 4-
krat iz zelenega blaga. Po dva ko¬
sa spnemo skupaj z bucikami in
ju zašijemo. Pustimo odprtino, da
ju lahko obrnemo in napolnimo
s koščki penaste gume, ostanki
blaga ali z vato. Ko imamo iz¬
rezane vse dele iz barvnega bla¬
ga in flanele, sešijemo narahlo
odgovarjajoča dela iz barvnega
blaga in flanele. Tako smo pri¬
pravili vse potrebno, da žabo se¬
šijemo. Šivamo jo tako, kot kaže
slika 2. Ko so podloženi deli A, B

Matjaž Pavlovec

Žaba

Slika 2. Shematski prikaz položa¬
ja delov

in C sešiti, prišijemo ob straneh
žabe obe nogi. Mesti, na kateri
prišijemo nogi, sta označeni na
kroju dela A. Nazadnje prišijemo
na primerni mesti gumba za oči
in žaba je gotova.

Slika 1. Kroj žabe z merami vem. Del D je v naravni velikosti

Slika 3. Izgled gotove lutke

TIM 5 • 81/82 235

Prodam foto povečevalnik UPA-
5M, tri velike kadice, razvijalno
dozo in nekaj foto papirja.

Darko Likar
Sp. Idrija 108
65281 Sp. Idrija
tel. 065/76-044

Kupim avionski propeler.

Prodam pa rabljen ladijski mo¬
torček srednje moči.

Samo Benedičič
Kamna gorica 102
64246 Kamna gorica

Prodam načrt za ladjo MERKUR
z orodjem (rebra, letvice) in
skoraj vse druge potrebne dele.

Simeon Gulič
Kopriva 10
66221 Dutovlje
tel. 067/74-081

Kupim elektromotorček tovarne
Mehanotehnika Izola X — 69 z
reduktorjem.

Miro Rožamarin
Češka ul. 12
62000 Maribor

Prodam daljinsko vodeni MER¬
CEDES C111 SERVO. Kupim ali
zamenjam za model walkie-tal-
kie dometa okoli 5 km.

Marjan Hočevar

Kristanova 24

68000 Novo mesto

tel. 068/24-784 od 13—14 ure

med tednom

Prodam železnico sistema HO.
Tračnice so že montirane na
desko.

Strle

Pot na Fužine 3/A4
61000 Ljubljana

Kupim načrt in ves potreben
material za izdelavo TV iger.
Prodam ali pa zamenjam univer¬
za! instrument, avtoradio (oboje
v  okvari) za material TV iger.

Slavko Smrdelj
Partizanski hrib 12
66250 Ilirska Bistrica
tel. 066/81-522

Prodam par vvalkie-talkiev.

Sandi Rautovič
Povšetova 104/b-2
61110 Ljubljana

ti snovi oglasi

Nujno prodam napravo za da¬
ljinsko vodenje VARIOPROP
GRAUPNER GS oddajnik, spre¬
jemnik, 3 servomotorji, 2 aku¬
mulatorja. Prvemu kupcu dam
načrt jadralnega letala za RC
AMIGO.

Boris Fanton
Gortanova 34
43000 Bjelovar
tel. 043/21-625

Prodam kompletne letnike revi¬
je Tim in tudi nekaj posameznih
številk. Cena: 5,00 din za po¬
samezno številko.

Igor Gros
Ljubljanska 25/b
62000 Maribor
tel. 062/32-149

Prodam gramofon EMERSON EG
707 ima S ročico. Prodam tudi
mobil anteno za 27 MHz ter
usmernik 12 V-2 A.

Jure Lampe
Gorska pot 15
65280 Idrija
tel. 065/71-262

Nujno kupim ali si sposodim
TIM štev. 1 leto 1973/74.

Andrej Košir
Suhi dol 40
64224 Gorenja vas
tel. št. 061/749-073

Kupim transistor 2N 3055 s
sljudnim podložkom (4 kose),
integrirano vezje 741 v TO ohiš¬
ju (2 kosa), kondenzator 1 F
poliester (2 kosa).

Boštjan Horvat
Žužemberk 78
68360 Žužemberk

Zamenjam hitrostni model leta¬
la iz poliestra in balse za 2,5
ccm visoko kompresijski diesel
motor.

Evido Potočnik
Meljski dol 32
62000 Maribor
tel. št. 062/22-225

Prodam radiokasetofon GRUN-
DIG MK 2500, kupim pa 4 kose
transisiorjev BC 138.

Miran Nagode
Gregorčičeva 6
61370 Logatec

Prodam moped APN 4 in več
svetilk (namiznih, stropnih in
stenskih).

Ludvik Kuzmič
Gornji Salveči 89
69263 Kuzma

Prodam motorček CIPOLLA JU-
NIOR 1,5 ccm z eliso.

Kupim ali zamenjam za motor¬
ček vvalkie-talkie z dometom
3—5 km.

Igor Katalinič

Prešernova 44

62380 Slovenj Gradec

tel. 062/842-356 od 18—20 ure.

Kupim transistor BC 337 tip
NPN ter 2 N 3055 tip NPN.
Prodam pa CB postajo PREZI-
DENT JFK.

Jure Lampe
Gorska pot 15
65280 Idrija
tel. 065/71-262

Prodam CB postajo HY-GAIN 2
(z dovoljenjem, ki velja do leta
85) in anteno GP 4.

Slavko Smrdelj
Partizanski hrib 12
66250 Ilirska Bistrica
tel. 061/81-522

Kupim načrt primopredajnika
SSB ali UKM 8 z vsemi navodili
in shemami.

Bojan Pjetlovič
Vodnikova 13
66250 Ilirska Bistrica

Prodam naslednja integrirana
vezja: SN 76477, SN 7490, NE
565 in NE 555 s podnožji in tra-
sistorje BC 107, BC 108 in 2 N
3055.

Kupim pa 2 CMOS integrirani
vezji 4017.

Marko Boštjančič
Grgar 61
65251 Grgar

Prodam maketo železnice TRA-
FO 12 V~ (širina tirnic 1 cm)
ter dodatno opremo (750 x
X 750 x 15 mm).

Tomaž Glavič
Falska cesta 43
62342 Ruše
tel. 062/66-336

236  TIM 5 • 81/82

Prodam gramofon ISKRA — GA-
RARD 2 X 20 W; KIT komplet
10 in 1 z desetimi eksperimenti
iz elektronike: sprejemnik z dio¬
do, sprejemnik s transistorjem
in diodo, sprejemnik s transis¬
torjem, ojačevalnik (preprost) s
transistorjem, preprostega od¬
dajnika ... Prodam še TOMOS-
CROSS-JUNIOR in pa TIM letnik
79/80.

Iztok Faganeli
Stjenkova 7
66000 Koper
tel. 066/21-229

Kupim univerzalni merilni in¬
strument UNIMER 3, nekaj bal-
se različnih debelin ter 4 ser-
vomehanizme na pozitivne im¬
pulze (lahko so brez elektroni¬
ke).

Jože Zoran
Šmarjeta 20

63220 šmarješke toplice

Prodam ali zamenjam fotoapa¬
rat SMENA 8 M za vvalkie-talkie.

Marko Urankar
Cesta heroja Vasja 20
61251 Moravče

Prodam magnet za kitaro znam¬
ke SHADOW in light-shovv s fil¬
trom, brez ohišja — po povzet¬
ju.

Branimir Šegulja
Kidričevo naselje 23
66230 Postojna
tel. 067/21-531

Prodam stereo slušalke z regu¬
lacijami INO-HIT, ojačevalnik
2 x 25 W (domače izdelave), ra¬
čunalnik TI-30, akustično kitaro
in več VU-metrov.

Albert Erjavec
Prade 14/XIV
66000 Koper

Po načrtu izdelujem 1 kanalne
light-showe.

Sašo Štefanič
Cankarjeva 2a
68340 Črnomelj

Na zalogi imam večje število
transistorjev, integriranih vezij
in potenciometrov, ki jih proda¬
jam po zelo ugodnih cenah. Za
spisek pošljite dve znamki po
3,5 dinarja na naslov:

Vinko Žerjav
Na gaju 29

61210 Ljubljana-Šentvid

Kupim transistorje BSX 45 in
BUX 28 ali BUX 29 ali BUY 69.

Sergej Rožman
Ješetova 36
64000 Kranj
tel. 064/22-116

Kupim 4 kanalno RC napravo
(oddajnik, sprejemnik, 4 servo-
mehanizme).

Bojan Štamcar
Na jami 1
61000 Ljubljana
tel. 061/559-913

Prodam balso 1000 X 70 x 5
mm, 3 kose 1000 x 100 X 2 mm,
3 kose 1000 X 100 X 1,5 mm.

Matej Sustič
Gregorčičeva 17
61000 Ljubljana
tel. 061/223-984

Izdelujem Light-shovv 660 W. Tri-
manje za vsak kanal posebej.
Število kanalov neomejeno. LS
so vrhunske kvalitete, brez
ohišja za lažjo postavitev v žele¬
ni prostor.

Kupim pa še naslednji material:
IC TDA 2030 (2 kosa), BD 709
(2kosa) BD 710 (2 kosa).

Aleš Ivanko
Kovinarska 32
61240 Kamnik

Nujno kupim rabljena VValkie-
talkie (2 kosa). Domet od 200—
1000 m. Lahko tudi domače iz¬
delave.

Sandi Šink
Stara loka 145
64220 Škofja Loka

Izdelujem poceni po vašem na¬
ročilu ploščice tiskanega vezja
po fotopostopku. Vezje preriše¬
te čim natančneje na pavs papir
s tušem.

Dobava takoj!

Nujno pa kupim eksplozijski mo¬
torček z eliso z okoli 3,5 ccm
ali več.

Sandi Jager
Drapšinova 18
63000 Celje

Prodam magnetno gramofonsko
glavo SHURE M 75-6 S.

Vinko Žerjav
Na gaju 29

61210 Ljubljana-Šentvid

Prodam nov foto aparat SME¬
NA. 8 M, reprodukcijsko glavo
ali pa zamenjam za Walkie-tal-
kie.

Marko Urankar
Cesta heroja Vasja 20
61251 Moravče

Kupim brezhiben 4,5 V motorček.

Mitja Kovačič
Podgrad n. h.

69250 Gornja Radgona

Izdelujem FUZZ efekte za elek¬
trično kitaro. Vsi efekti so vgra¬
jeni v ohišje.

Tomaž Rešetič
Šentjernej 160
68310 Šentjernej
tel. 068/85-416

Prodam elektro pionir in želez¬
nico po HO sistemu (lokomoti¬
va, 4 potniški vagoni, zapornice,
kretnice ter 22 krivih in 6 ravnih
tirov).

Gregor Verbinc
Ob dolenjski železnici 13
61000 Ljubljana

Kupim Time letnika 74/75, 75/76.
Zamenjam pa razglednice brez
znamk za razglednice z zanimi¬
vimi znamkami.

Ivan Vukoja
Bratovževa ploščad G
61113 Ljubljana
tel. 061/345-035

Kupim brezhiben motorček za
4,5 V in propeler.

Srečko Markovič
Podgrad 23

69250 Gornja Radgona

Nujno kupim CB postajo 50—70
kanalov.

Peter Petelinšek
Zvodno 57a
63000 Celje

tel. 063/28-066 od 18. ure dalje

Po ugodni ceni prodam poveče-
valnik UPA-6.

Kupim pa prvo in drugo knjigo
»Nemščina ni težka« (avtor Pa¬
vel Karlin). Kdor mi proda knji¬
gi, dobi posebno nagrado.

Aleš Remc
Študljanska 15
61230 Domžale

TIM 5 • 81/82 237

timova zgodbica

John Holkin

Prevedla Nevenka Leskošek

meteor

»Tudi moja dva sta zelo zaposlena,« je žalost¬
no dejal David.

»Na naši ladji ni drugih otrok. Ker sem edini,
sem bil vesel, da sem našel prijatelja, in kot
me lahko razumeš, sem bil zelo nesrečen, ko
je umrl. Minili sta že dve zemeljski leti. Nato
sem v hiši ponovno zagledal luč. Opazoval sem
jo vse do včeraj zvečer, ko sem skozi okno
tvoje sobe splezal noter misleč, da se je mogo¬
če stric Evan vrnil.«

»Prav to sem mislil tudi jaz,« je rekel David.

»Mrtvi ostanejo mrtvi, pobič ... Veš, klical me
je Evan, tako kot mu je bilo ime, ker ni nikoli
uspel izgovoriti mojega pravega imena, Prs-
przyx.«

»Prs  — kako?« je nejeverno vprašal David.

»Prsprzyx,« je ponovil deček. »Raje me kliči
Evan, tako kot on.«

»Bom že pravilno izgovoril!« je z vnemo od¬
govoril David. »Če se ti lahko naučiš mojega
jezika, sem prepričan, da se lahko tudi jaz
tvojega. Nisem zabit!« Poskušal ga je nekaj¬
krat izgovoriti in ko mu ga je deček ponovil,
ga je posnemal vse dokler... »Prsprzyx!«
»Tako je prav!« je deček navdušeno zavpil. »Ti
to lahko izgovoriš, David! Yogjktzwqi! Dobro,
pobič!«

David, navdušen sam nad seboj, se je nasmeh¬
nil. »Noben jezik na Zemlji ne zveni tako,« je
sodil David, čeprav je vedel, da mnoge od njih
ne pozna. »Ni podoben niti vvaleškemu jeziku,
niti francoščini, niti kateremukoli drugemu je¬
ziku.«

»Veš, mi nismo Zemljani,« mu je obotavljajoče
dejal Prsprzyx, kot da bi se bal, da bi mu Da¬
vid tega ne verjel. »Naš planet je od tu odda¬
ljen več svetlobnih let.«

»Meteor!« je v trenutku spoznanja vzkliknil Da¬
vid. »To torej sploh ni bil meteor, temveč
vesoljska ladja! Toda to je bilo že davno!«
»Ne tako davno, pobič, a še vedno pred mojim
rojstvom in preden sta se rodila moja mama in
oče. Znanstveniki smo, razumeš. Zaradi ogrom¬
nih razsežnosti vesolja se v naši odpravi iz¬
menja več generacij. Na pot se je odpravilo
večje število vesoljskih ladij, mi pa smo imeli

nekaj težav s pogonskim mehanizmom, kar nas
je primoralo k prisilnemu pristanku na Zemlji.
Medtem ko so druge ladje nadaljevale pot
brez nas, moramo mi počakati na nadomestne
dele.«

»In ves ta čas ste tu?«

»Mama mi je dejala, da bomo kmalu odšli, saj
smo tu že 65 zemeljskih let, kolikor traja po¬
tovanje od tu do našega planeta,« je povedal
Prsprzyx. Utihnil je in se zagledal proti nebu,
kjer so se oblaki nenehno premikali in tako
občasno razkrivali modrino neba. »Na tisoče
drugih neraziskanih svetov nas še čaka tam
zgoraj, čeprav nam sončna svetloba prepreču¬
je, da bi jih videli,« je nadaljeval. »Ponoči grem
večkrat ven, se ozrem proti galaksijam in pre¬
mišljujem, kam vse bi rad šel.«

»Tudi mene obhajajo take misli! Vsakokrat, ka¬
dar pogledam proti Luni!« je vzkliknil David.
»Čeprav sva iz različnih koncev vesolja, če se
tako izrazim, imava dosti skupnega, David.
Zanimaš se za rastline, kajne? Na ladji ti bom
razkazal svojo učilnico in ti pokazal, kakšne so
rastline v resnici.«

Za visokim trsjem je ležala temna kovinska
cev z odprtino na eni strani, skozi katero je
David vstopil. Prsprzyx ga je poučil, da mora
biti med spuščanjem v osrčje ladje popolnoma
miren. Spust je bil hiter, zrak mu je neprijetno
žvižgal okoli ušes in bil je vesel, ko je končno
prispel v kratek, svetel hodnik z zelenimi oval¬
nimi stenami in z mehkim olivno zelenim
podom. Menil je, da je verjetno prvi človek
na Zemlji, ki je stopil v tuje vesoljsko plovilo.
Poleg hrupa v cevi se je zavedel tudi tihega,
enoličnega brnenja, ki ni in ni hotelo prenehati.
Tik nad glavo, v višini oči odrasle osebe, je
na svetlo rjavi podlagi opazil več nerazumljivih
rumenih znakov.

»Mar tako pišete v vašem jeziku?« je vprašal
Prsprzyxa, ko je le-ta stopil v hodnik.

»To so le navodila,« je odvrnil deček in na
steni cevi odprl podobno rjavo armaturno plo¬
ščo, ki je razkrila celo vrsto stikal. »Sedaj bom
potegnil v ladjo celotno cev, tako da bo popol¬
noma skrita in je noben Zemljan ne bo mogel
po naključju odkriti.«

»Zakaj se skrivate?« je David, nenadoma neje¬
voljen, vprašal. »Veš, Zemljani ne grizejo.«
»Tako je naše pravilo, David. Ne bi bilo dobro,
da nas sedaj odkrijejo.«

»Nek razlog za to vendar morate imeti.«
»Moja mati pravi, da bi zaradi radovednosti
ali celo strahu ladjo lahko poškodovali. Potem
ne bi mogli nikoli odditi z Zemlje. Kakorkoli,

238  TIM 5 • 81/82

mama mora že vedeti, saj je kot inženir od¬
govorna za te stvari, veš, pobič. Nič nam ne
sme prekrižati načrtov.«

»Je stric Evan sploh prišel sem?«

»Običajno sem mu o ladji pripovedoval. Vse
sem mu razložil. Ker je bil takrat že prestar,
da bi se povzpel po pobočju, si je sam ni mo¬
gel nikoli ogledati. Veš, pobič, kamorkoli bo¬
mo šli, potem ko bomo popravili ladjo in zapu¬
stili ta planet, bom vedno pogrešal strica Eva-
na.  Z njim sem se res lahko pogovarjal.«
Kot mu je pojasnil Prsprzyx, do učilnice nista
šla po najkrajši poti zato, da ne bi naletela na
kakega odraslega, ki se je potikal okoli, ampak
sta šla raje skozi skladišča in ventilacijske
jaške.

»Ko sem te, Zemljana, pripeljal noter, sem pre¬
kršil vsa pravila,« je zašepetal.

Ko sta končno prispela v sobo, je ie-ta Davida
spomnila na pilotsko kabino, saj ni bilo v njej
niti ene knjige, ampak trije televizijski zasloni,
nekaj, kar je spominjalo na tastaturo pisalnega
stroja, in še nekaj različnih delov zapletene
opreme.

»Tu vse nadzoruje računalnik, razumeš?« mu
je na Davidovo vprašanje skušal pojasniti Pr-
sprzyx. »Ko preberem učno snov, ki se pojavi
na tem stenskem ekranu, pritisnem na tipko
in na drugem ekranu, vgrajenem v zgornji del
mize, se prikaže naloga. Za pisanje odgovorov
uporabljam ta svetlobni svinčnik, računalnik
pa mi pove, ali imam prav ali ne.« Zasmejal se
je. »Včasih, ko naredim preveč napak, se raz¬
jezi in mi reče, naj ne bom neumen.«

»Tudi v moji šoli imamo učitelja, le da je on
živ človek,« mu je povedal David.

»in to je mikroskop,« je nadaljeval Prsprzyx
in mu pokazal veliko, registratorju podobno
črno škatlo, z opazovalnim zaslonom na vrhu.
»S pobočja sem prinesel nekaj travnih delcev
in če enega od njih položim v vakuumsko po¬
sodo, jo zaprem ... No, kar sam si oglej.«
Prsprzyx mu je pokazal, kako se uravnava po¬
večava in mu dovolil, da je lahko z njim sam
upravljal. David je sliko sprva povečal deset¬
kratno, nato stokratno, nato vse bolj in bolj...
Kmalu je opazil nenehno gibajoča se jedra in
elektrone.

»To je bolj skrivnostno od duhov,« mu je ob
rami dejal Prsprzyx, »struktura atomov in mo¬
lekul je premajhna, da bi jo videli s prostim
očesom, a vendar je mogoče opaziti podobnost
z modeli zvezd in planetov v galaksijah. Poglej
v mikroskop, ozri se v nebo...«

»Mar so to, kar vidiva, res atomi?«

»Mikroskop zazna tisto, kar obstaja, ekran pa
nam poda vidno predstavo tega...,« je jedrna¬
to razložil Prsprzyx. »Toda le pomisli, pobič,
pomisli na strica Evana ... Lahko da je mrtev,
pobič, toda atomi, ki so sestavljali njegovo te¬
lo, se ne bodo nikoli umirili. Lahko se združijo
v mulekule in se nato pregrupirajo; nekateri
med njimi se lahko celo razcepijo, saj se vse
spreminja, le umirili se ne bodo nikoli. Na nek
način je stric Evan mrtev, toda drugače gleda¬
no, morda še vedno živi nekje na tem pobočju.
Premišljuj o tem, pobič.«

V Plas Fechanu se je približeval čas večerje,
tiste edine priložnosti celega dne, ko se je
zbrala vsa družina. Ker se je oče, ki je bil
lačen, odločil olupiti nekaj krompirjev, je v
kuhinji prižgal luč. Ko je postavil ponev na
plinski štedilnik, je izza vrat pogledala mati.
»Se David še ni vrnil?«

»V svoji sobi je, mislim.«

»Ne, tam ga ni,« je odgovorila in z roko od¬
stranila nespete lase z lica. »Pravkar sem po¬
gledala.«

»Se bo že prikazal,« je nezaskrbljeno dejal
oče. »Ali veš, da imaš na nosu rdečo barvo?«
»Zunaj se že mrači,« je vztrajala in odšla
proti kuhinjskim vratom. »Kaj ne bi šel in ga
poiskal?« Nato je, še preden je lahko odgovo¬
ril, nenadoma zavpila: »Alan, poglej! Še nikoli
nisem videla kaj takega!«

Z neba je padel svetel jajčast predmet, ki je za
seboj puščal večbarvne sledove plinov. Padal
je vse nižje in nižje, dokler se ni nenadoma
zaril v vrh hriba. Hip nato je kot grom zadel
zvočni udar in na posameznih mestih, kjer se
je osmodila in vnela trava, so se prikazali pla¬
meni.

»Meteor!« je po trenutku molka presenečeno
zamrmral oče. »Padel je na isto mesto kot
prej.«

»Toda kaj če je David tam zgoraj?« je mati
histerično vprašala.

»Iti morava tja gor in ga poiskati.«

Prvič v njunem zakonu je oče prevzel pobudo.
»Medtem ko bom šel ven in ga poiskal, pojdi
ti dol v vas in poglej, če je mogoče tam,« je
odločno dejal oče. »Vzemi avto in če ga ne boš
mogla najti, prosi gospo Roberts, da pokliče
policijo.«

Počakal je le toliko, da je videl, kako se je
žena odpeljala v smeri proti Cornedd-yn-Rhosu
in se nato pričel vzpenjati po pobočju v upa¬
nju, da David ni bil v bližini kraja, kamor je
padel meteor. Mrzel veter mu je pihal skozi
tanko obleko in prinašal vonj po ožgani travi.

TIM 5 • 81/82 239

»Davey! Me slišiš? Tvoj oče je tu! Me slišiš,
Davey?«

Toda odgovarjal mu je le sunkovit veter, zato
se je ponovno pričel vzpenjati proti tleči travi
na vrhu hriba. Ko je dosegel močvirnati predel
pobočja, mu je v oči in nozdrvi vdrl dim, tako
da je pričel kašljati in hropeti.

»Davey! Davey, ali si tu? DaveyI«

Daleč spodaj je sedaj lahko videl luči dveh
ali treh avtomobilov, ki so iz Cornedd-yn-Rhosa
vozili proti Plas Fechamu in vedel je, da se mu
bodo pri iskanju kmalu pridružili še drugi.
»Je padajoči meteor ubil Davida ali pa je mor¬
da ležal ranjen za nekaj šopi trave, dovolj bli¬
zu, da bi ga lahko slišal, a nezavesten,« je
razmišljal.

»Davey! Davey, kje si?«

»David!« je od vznožja hriba slišal klice ljudi,
ki so mu prišli pamagat. »David!«

»Oče! Tukaj sem!«

»Davey, prihajamI« mu je zaklical nazaj. »Osta¬
ni kjer si, že prihajam!«

Ko je skočil prek ožganih tal, mu je ostro str-
nišče tlečega trsja raztrgalo hlačnico. Gazil je
po vodi in blatu, dokler se ni končno srečal
iz oči v oči z...  ne le Davidom, ampak tudi z
visokim temnopoltim človekom, ki ga ni videl
še nikoli prej. »Hvala bogu, da sem te našel,
Davey !«'

»Bil sem v ladji,« mu je razburjeno pripovedo¬
val David. »Ne veš, kako čudovito je znotraj!
Prsprzyx me je odpeljal noter in ker sva pri¬
jatelja, sem nameraval ostati z njim. Nato je
pristala še druga vesoljska ladja, njegov oče
naju je zasačil in...«

Visoki mož se je smeje dotaknil stikala na
skrinjici, ki jo je nosil na prsih in iz nje se
je zaslišal kovinski glas. »Vi ste verjetno deč¬
kov oče. Srečo je imel, da se je v času pristan¬
ka reševalne ladje kot slepi potnik nahajal v
naši ladji, sicer bi se lahko poškodoval.«

»Toda Prsprzyx mi je dejal, da lahko ostanem!«
/e David glasno ugovarjal.

»Prsprzyx je moj mlajši sin,« je nadaljeval
glas. »Bojim se, da mu posvečam premalo ča¬
sa in tako zabrede v težave.«

»Mislim, da vas razumem,« je s sočutjem od¬
vrnil oče. »Ko smo opazili padec meteorja ...
saj si lahko predstavljate, kaj smo si mislili.«
"To je bila vesoljska ladja, oče, ne pa meteor!«
mu je David vneto dopovedoval. »Pripeljala je
nadomestne dele za...  «

"V redu, Davey, v redu!« se je nasmejal oče.
Odleglo mu je bolj, kot je to lahko pokazal,

in sklenil je, da bo kasneje že našel čas za
ločevanje dejstev od domišljije. »Mislim, da
imate prav, gospod. Fantje zaidejo v težave,
kadar jih puščamo same, toda oba z ženo ima¬
va toliko dela...«

»Ah, tudi vi imate ta problem,« je odvrnil mož.
»Želim si le, da bi si lahko o tem izmenjala
izkušnje, pa čeprav s pomočjo tega neprimer¬
nega prevajalnika, žal pa imamo preveč dela.
Veseli me, da sva se spoznala, gospod.« Visok
moški mu je dostojanstveno stisnil roko in mu
po trenutku molka, ko se je že hotel obrniti,
dejal: »To pobočje ponoči verjetno ne bo var¬
no. Dobro bi bilo, da opozorite še vaše prija¬
telje.«

»Kaj je mislil s tem?« je vprašal oče, ko
jima je postava izginila izpred oči.

»Poglej!« je dejal in s prstom pokazal David.
V siju svetilke je zopet videl visokega moža,
kako je vstopil v kovinsko cev, po kateri se je
spustil v ladjo pod močvirjem; nato je izginila
tudi cev in za njo je ostalo le trsje in dim,
ki se je vrtinčil v vetru.

»Nekaj ti bom povedal, Davey,« je tiho pred¬
lagal oče, ko sta se približevala hiši in opazila
pred njo parkiran policijski avto. »Obdrživa
zgodbo o vesoljski ladji zase, bova? Imenovala
jo bova meteor.«

Še preden je David lahko odgovoril, je mati
planila iz hiše in ga tako močno objela, da je
še komaj dihal. Gospa Floberts, ki je za vse
pripravila čaj, je vzkliknila, kako čudno na¬
ključje je to, da sta oba meteorja padla na
natanko isti kraj, mlad okrajni policaj pa mu je
zagotovil, da je lahko srečen, ker je ostal živ.
Dolgo zatem, ko so vsi odšli in je bil v hiši
zopet mir, je David smuknil iz postelje in stopil
k oknu.

Slišal je, kako so se odprla vrata sobe, a se
ni premaknil. Oče in mati sta se mu pridružila
in mu vsak z ene strani položila roko na rame.
»Kaj je, Davey?« je vznemirjeno vprašal oče.
Prav v tistem trenutku je pred njihovimi očmi
kot v odgovor izgledalo, da je vrh hriba eks¬
plodiral, ko je prva od obeh ladij švignila proti
nebu, hip za njo pa še druga. Leteli sta  l/se
više in više, dokler ju, kot ugašajoči ognjemet,
niso mogli več videti.

Oče in mama sta bila zelo dolgo tiho, dokler
ni oče končno dejal: »Veš, Davey, verjetno si
prvi človek na Zemlji, ki se je spoprijateljil z
ljudmi z drugega sveta.«

»Da,« je odvrnil David, »z izjemo strica Evana.«

Pavle Gregorc

240  TIM 5 • 81/82

za ugankarje

Pri zlogovni križanki vpisujemo
v posamezno polje en zlog za¬
htevane besede.

Vodoravno:

1. zadnje obdobje življenja, 3.
temno siva krava, 5. stroj za
pretvarjanje mehanske energije
v električno, 7. to, kar je pona¬
rejeno, 9. prepreka, ovira, 11.
telo, iki niha zaradi teže ali de¬
lovanja vzmeti, 14. najožja so¬
rodnica, 15. navihanka, 16. de¬
lavec, ki se ukvarja z varjen¬
jem, 18. naprava za snemanje,
20. strmina, 21. teža embalaže,
23. rečica, ki se v bližini Kopra
izliva v morje in istoimensko
naselje ob njej, 25. vulkansko
otočje v Mikroneziji, 27. bole¬
zensko nabiranje tekočine v tki¬
vu ali telesnih votlinah, 29. sve¬
ča iz voska, 32. posoda za shra¬
njevanje pepela umrlega, urna,
33. ljubkovalna oblika ženskega
imena Elizabeta.

Navpično:

1. ime slovenskega alpinista Be¬
laka, 2. govorniški oder v sta¬
rem Rimu, 3. gorovje na meji
Dalmacije in Bosne, 4. dalma¬
tinsko žensko ime, 5. ime sta¬
rejših ameriških vesoljskih ladij,
v katerih sta bila po dva vesolj¬
ca, 6. aktovka, 7. nauk o pes¬
ništvu, 8. otrok ženskega spola,
10. ujemanje zlogov na koncu
vrstice pesmi, 12. prebivalec
glavnega mesta Kube, 13. pol-
opica iz tropske Afrike in Azije,
15. naklada časopisa ali knjige,

1,7. izdelovalka ali prodajalka
lecta, 19. ime slovenske popev¬
karice Avsenakove, 20. orodje
za zabijanje, 22. egipčanski bog
sonca, 24. hitrost, brzina, 25. na¬
čin vedenja, navada, 26. stop¬
nja, raven, 28. okrogla, spodaj
širša nizka posoda za shranje¬
vanje masti, 30. ptičje oglaša¬
nje,, 31. frnikola.

SPREMEMBE ČRK

PREMISA ( }

STERILNOST ( )

PROFIT ( )

STRIŽENJE ( )

OBREŽJE ( )

MATERIJA ( )

PLATANA ( )

PROŠEK ( )

Vsaki gornji besedi spremeni
eno črko tako, da dobiš nov sa¬
mostalnik znanega pomena. Pri¬
mer: KUHARICA — KUMARI¬

CA. Nove črke vpiši v oklepaje.
Navpično brane črke v oklepa¬
jih dajo ime ameriškega raketo¬
plana, katerega glavne dele je
možno še večkrat ponovno upo¬
rabiti. Ta nov način osvajanja
vesolja sta odprla točno dvajset
let potem, ko je prvi človek
[sovjetski vesoljec Jurij Gaga¬
rin 12. aprila 1961) obkrožil
Zemljo, ameriška astronavta Jo-
ung ,ln Crippen, polet z istim
raketoplovom pa sta 12. novem¬
bra 1981 ponovila vesoljca Tru-
ly in Engle.

POSETNICA

CARL VIE

Francoz Carl spaja kovine. Kaj
je njegov poklic?

SKRIT PREGOVOR

NATIČ — SOK — ČIN — EMU
— MENIH — POR — IDEJE —
NEMU — DERAIN — TRIJET —
AKI — SELIM — PAJO — ZI¬
MA — ODRED

V vsaki gornji besedi prečrtaj
po eno črko, ostale pa beri po
vrsti in prebral boš grški pre¬
govor.

PREMEŠANE ČRKE

Vse tri besede v tej izpolnje¬
vani so sestavljene iz enakih
črk.

1. tanjši kol, fižolovka, 2. tanko
bombažno blago, nadomestek za
popelin, 3. oblikovalec pločevi¬
ne.

Črke na označenih poljih dajo
ime poklica.

■>(9d :ao;|S

-oj  euguo» ■jBdo|>| -g ‘|e>|40d 'Z
‘e|>pjd -i  rgaap 3NVS3W3Ud

■ojpoiu ez ofeuij os !>|
‘ohjj ui jopoui uo opud q|uiun

-ou gosp en  : aOAOD3Hd iiuMS

• 39 |

-NBA — 9!A |JBQ : VOIN13SOd
•Biqiun|oo :aoi!§oj buouom
■>| asBJd ‘BU!iB|d ‘Bf!JOiBq ‘sf
-zojujo ‘ofuoznjjs '|gaid ‘jsou|!J
-Ois ‘BOjuiojd :>jao 3BIAI3l/\l3UdS

■B>|HOg ‘BJBZ ‘BOlU
-oosoA ‘eomopoA ‘!|6— MuBuepj
*!!>-—- ‘BUBZjU ‘BJB} ‘O0UB|>t ‘BJ
-OlUB>J ‘0O|UBA ‘BOjl ‘IlEUi ‘0|Bq!«J
*!|' — 'BJaueq Min— ‘»jopoJBUod
‘jo;bj0Uo6 ‘BLUj p ‘tsojBjs :ouabJ
'°P°A 'VXNVŽIU>I VNAOOOlZ

MNVon Aaiisaa

poklici

Janez Zalaznik

nuklearni tehnik strojnik,
elektrotehnik

Nuklearni tehnik strojnik se je razvil iz stroj¬
nega tehnika. Njegovo delovno področje je do¬
kaj obsežno in raznoliko. Sega od upravljanja
jedrskega reaktorja in reaktorskih naprav, ma¬
nipuliranja z gorilnimi instrumenti in odpadki,
radiološke zaščite in vzdrževanja naprav do
evidentiranja za pravilno delovanje in dobro
poslovanje potrebnih podatkov. Nuklearni teh¬
nik strojnik pa lahko sodeluje tudi v pripravi
dela pri konstruiranju reaktorskih in drugih
energetskih strojev, pri urejanju in opremlja¬
nju tehnične dokumentacije, pri nostrifikaciji
tuje dokumentacije, pri določanju tehnoloških
postopkov na podlagi tehnične dokumentacije
za eksploatacijo posameznih elementov ener¬
getskih naprav ipd. Široko delovno področje

nuklearnega tehnika strojnika je tudi organizi¬
ranje in tehnično vodenje obratovanja, kamor
spada vodenje obratovanja energetskih naprav,
raznih montažnih del, urejanje splošnega in
preventivnega vzdrževanja ter tehnično kontro¬
liranje delovanja naprav (hladno in toplo testi¬
ranje posameznih sistemov ter končno testira¬
nje in spuščanje naprav v obratovanje).
Delovna področja nuklearnega tehnika elektro¬
nika so podobna, le da so bolj usmerjena
v meritve in merilne naprave pri proizvodnji
energije v jedrskih elektrarnah in pri drugih
napravah za uporabo jedrske tehnologije. Tako
so tipična opravila nuklearnega tehnika elek¬
tronika, vzdrževanje sistemov in naprav za nu¬
klearne tehnološke meritve in regulacijo tele-
terapevtskih aparatur in merilnih instrumentov
pri radioterapiji, merjenje in kontroliranje ra¬
dioaktivnega sevanja, sodelovanje pri razvijanju
in konstruiranju detajlov zahtevnejših elektron¬
skih naprav in instrumentov ipd.

f

mladi tehnik

Silvom*

trgovina Bi amaterskim in tehničnim materialom

OJIH POSLOVALNICAH NA STAREM TR

REBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU

VS EJCAR - P OTRE&LUETE ZA- M iO V KLUBIH-IN KROZKJH« --

MODELARSKI KOmL ,N ORODJE.

MATERIAL ŽA IZDELAVO
RAKET IN RAKETNE MOTORJE

RADIOAMATERSKI IN ELEKTROTI

ATERIAL

EtoTSSIOUmBO? ORODJA IN NA
TERSKO IN MODELARSKO DELO

smmmrsfmrm* suro m*

mladi tehnik »

LJUBLJANA^TŠTARI TRG 5