Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */* leta BO din, za ■/« leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plata in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST V Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Številka 67. Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. št. 25-62. • _ u-— J vsak ponedeljek, lAMCTfSS sredo In petek Liubliana, sreda 16. iuniia 1937 CAMn posamezni ^end številki din ' OV Kaj je z decentralizacijo? Ni v Jugoslaviji politične skupine, ki ne bi vsaj teoretično izjavljala, da je vsaj delno za decentralizacijo uprave, ker se je pač v .. centralistična uprava proslavila s tolikšnimi napakami, da je res ni mogoče več braniti. Zato smo tudi že ponovno slišali z najbolj vplivnih mest obljubo, da se bo decentralizacija začela uvajati. Toda v resnici so ostale obljube le obljube in nikjer ni videti niti najbolj skromnih začetkov neke decentralizacije. Nasprotno! Dejstva celo govore, da se centralizacija celo širi in da danes ne obsega le vse upravno življenje, temveč sega vedno bolj tudi na gospodarsko življenje. Dejstva govore, da pri nas ni centralizem na umiku, temveč nasprotno na pohodu, in sicer na uspešnem pohodu. Najbolj se to vidi na denarnem trgu. Ves prosti denar se vedno bolj' centralizira v državnih denarnih zavodih. Zlasti se je ta centralizacija povečala z likvidacijo kmetskih dolgov. Nakrat so prišli vsi kmetski dolžniki pod vpliv Priv. agrarne banke. Poskusi, da bi se ta banka zaradi tega novega posla decentralizirala, so klavrno propadli. \ .V * . .... * Poskusi večje centralizacije pa se vidijo tudi na vseh drugih poljih, na mnogih so ti poskusi tudi že postali realnost. Tako so bila uspešna zlasti prizadevanja državne tiskarne, da dobi za vse tiskovine skoraj monopolno stališče. Za zvezke ga je dobila že pred leti, za šolske knjige pa je tudi že dovolj pripravljen teren, da dobimo tudi ta nov monopol. Znano je, kako se je skušalo z ustanovitvijo cestnega fonda centralizirati tudi vprašanje našega cestnega omrežja. Načrt sam zaenkrat še ni izveden in je bil od gospodarskih organizacij odločno odklonjen, toda s tem še ni reče no, da je že odložen za vedno. Moremo kar s tem računati, da bo zopet prišel na dan in da bo pri znani odpornosti naše skupščine tudi bistveno neizpremenjen dobil moč zakona. Brez uspeha so ostale tudi vse zahteve, da se decentralizirajo državne dobave in licitacije. Vse je ostalo pri starem, dejansko pa se je še poslabšalo, ker se vedno bolj množe državna podjetja, ki bodo dobivala te dobave tudi brez licitacij. Izvoz deželnih pridelkov je tudi že v znatni meri centraliziran, isto velja za uvoz, pričakovati pa moremo, da se bo ta centralizacija še povečala, pa čeprav se koristnost te centralizacije ni prav nikjer pokazala. Pred kratkim se je ustanovil tako imenovani stalni koordinacijski odbor, ki faktično zopet pomeni povečanje centralizacije. Zasebni gospodarski krogi so pri tem odboru čisto prezrti, prav tako tud:, zastopniki pokrajin. Besedo bodo imeli le zastopniki uradov, kar je tudi v skladu z uspešnim prizade vanjem naše birokracije, da se s Pomočjo centralizma čim bolj utr di. Centralizirane banovinske trošarine, centralizirani fondi za pospeševanje raznih kultur itd. so nadalje dokaz, da je pri nas centralizem na pohodu. Zato ostajajo tudi vsi zakoni o samoupravnih za-stopih le bolj na papirju. Nič ne bi rekli, če bi se pri nas izkazal centralizem kot poslovno dorastel vlogi, ki si jo prilašča, toda izkušnja žal dokazuje, da gre večina vseh naših neuspehov na račun nesposobnosti tega centralizma. Ne iz političnih, temveč iz gospodarskih razlogov ni mogoče zagovarjati centralizma. Ena največjih napak centralizma je, da nima pravega smisla za potrebe pokrajin. Vidi le svoj najožji krog in se ne zaveda, da za-visi sila države le od pokrajin, ne pa od centrale. Pokrajine dajejo vso silo državi, njih gospodarski napredek daje tudi gospodarsko moč centrali. Te enostavne in neovrgljive resnice pa centralizem noče priznati, ker pozna le svoj interes. Kdor zato hoče, da bo naša država gospodarsko napredovala, in s tem tudi kulturno in socialno, ta mora zahtevati, da se začne decentralizacija tudi izvajati. Zato moramo spraševati: kaj je z de- centralizacijo, zato to vprašanje nikakor ne sme utihniti. Decentralizacija je naši državi elementarna potreba, ki odloča o njenem napredovanju ali nazadovanju. Zato je treba zahtevo po decentralizaciji dosledno in vztrajno ponavljati, dokler ne bo izvedena in dokler ne bodo pokrajine dobile one svobode, ki jo potrebujejo za svoj neoviran razvoj. Kaj je z decentralizacijo, sprašujemo zato ponovno! Neopravičeno povišan/e davčne osnove Znova apeliramo na uvidevnost davine uprave Že zadnjič smo poročali, da je bila davčna osnova ljubljanskim trgovcem znatno povišana. Posebej -smo še opozorili na manufakturno trgovino, kjer niso davčne odmere nad 200 in 300 tisoč din nobena ■redkost. Toda ne samo manufakturnim trgovcem, temveč tudi špecerijskim je bila davčna osnova prav znatno povišana. Tako so primeri, ko je bila samo enemu trgovcu povišana za 50.000, drugemu za 42.000 din itd. A tudi najmanjšim trgovcem je bila davčna osnova skoraj brez izjeme povišana. Ne glede na to, da je splošno gospodarsko stanje Slovenije vse prej ko razveseljivo in da se zaradi tega tudi trgovina ne more razvijati, mora vendar biti tudi davčni upravi znano, da se špecerijska trgovina bori s prav posebnimi tcžkočami. Predvsem je notorično, da nobena panoga trgovine ne dela s tako nizkim čistim dobičkom ko špecerijska. Dostikrat morajo špeceristi nekatere predmete prodajati celo v izgubo. To so špeceristi tudi že podrobno razložili, zlasti ko so se določevale nove mestne trošarine. Tako se n. pr. mestna uvoznina na sladkor ne more prevaliti na konsumenta, ker bi ta začel kupovati sladkor v okolici, kjer te uvozmine -ni. Danes so pač tako žalostne razmere, da gredo ljudje tudi kilometre daleč, samo da prihranijo nekaj par. To je tudi vzrok, da je v špcce rijski stroki tako ostra konkurenca ko v nobeni drugi. Ta konkurenca ne dopušča nobenih večjih dobičkov, kajti v tistem hipu bi bili odjemalci za trgovca izgubljeni. Poleg tega pa je treba upoštevati, da je odjemalcev vedno manj, ne pa več, in to kljub prirastku prebivalstva. Bolj ko prebivalstvo se množe razne nabavljalne in konsumne zadruge, že obstoječe pa se vedno bolj širijo. Zaradi silnih ugodnosti, ki jih imajo te nabavljalne zadruge, posebno trgovec s špecerijskim blagom ne m-ore konkurirati. Pomisliti je vendar treba, da železniške nabavljalne zadruge plačajo za prevoz blaga manj, da prejemajo moko iz zadružnih mlinov, ki ne plačujejo davkov, da so oproščeni tudi pri-dobnine. Končno pa se tudi ne sme pozabiti, da dobe vse te nabavljalne zadruge zelo poceni obratni kapital, dostikrat celo brezobrestna posojila, dočim mora trgovec plačevati bančne obresti. Položaj je čisto neenak in davčna uprava bi morala to tudi upoštevati. Samo ena nabavljalna zadruga v Ljubljani ima toliko prometa, da bi 60 do 70 trgovcev moglo pri tem prometu dobro živeti. Ta promet ni obdačen od pridobnine, nemogoče je, da bi jo sedaj nadomestili trgovci, katerih promet se je vendar zmanjšal. Razmere, v katerih mora poslovati zlasti špecerijski trgovec, se stalno slabšajo, davčna uprava pa mu predpisuje vedno višjo davčno osnovo in odmero. To je vendar nemogoče razmerje, ki mora trgovca čisto uničiti. Celo vrsto- jih je tudi že uničilo in kdor čita poročila o konkurzih ter prisilnih poravnavah, ta vidi, kako propadajo trgovine. Ali se naj to propadanje še poveča? Ali se davčna uprava ne zaveda, da pomeni vsak propadli trgovec tudi enega davkoplačevalca manj? Ali morda misli davčna uprava, da morajo drugi trgovci, ki so še ostali, plačati davek tudi za -propadlega tovariša? Nemogoče naziranje! Pridobnina se vendar plačuje od lastnega do- hodka, ne pa od izgube drugih podjetij! Poviševanje davčne osnove vsem špeceristom dokazuje veliko nepoznavanje razmer, ki ga od davčne uprave ne bi pričakovali. Brez poznavanja razmer vendar ne more davčna uprava opravljati svojega posla, ker ne more biti pravična. Baš v davčnih zadevah pa je pravičnost nujno potrebna. Zato znova apeliramo na davčno upravo, da korigira svoje mnenje in da zahteva od trgovcev le to, kar morejo oni dati, ne pa da morajo zaradi plačevanja davkov načenjati zadnje ostanke svojih rezerv. Ko so še ti iztrošeni, potem je tudi konec trgovčeve eksistence, potem ima -davkarija enega klienta manj. To pa vendar ni njen cilj, zato pa naj tudi spravi davčno osnovo v sklad z dejanskimi in prav nič rožnatimi razmerami! šale. To pa je osnovna misel članka, ki ga je objavil »Jugoslovanski Kurir«. Naše gospodarstvo ne bo nikdar prišlo na zeleno travco, če bomo vedno dajali enemu le na ta način, da drugemu vzamemo. Ena težava bo na ta način morda odpravljena, zato pa dobimo novo. Sedanje tarife so za nekatero blago absolutno previsoke in zato jih ije treba znižati. Tako je nesporno, da je velik nesmisel, če je prevoznina iz državnih železnih rudnikov tako visoka, da zasebna podjetja te prevoznine ne zmagujejo in da zaradi tega tudi odjem iz državnih rudnikov pada. To tarifo ije zato treba na vsak način znižati in brez ozira na to, če je prevoznina za baker previsoka ali prenizka. Domačo železarno vendar prav nič ne briga, koliko znaša prevoznina za baker, ki ga ne predeluje, za njo je važna le prevoznina za železo. Zato ne mešajte stvari, ki ne spadajo skupaj. »Jugoslovanski Lloyd« je mnenja, da je bil članek v »Jug. Kurirju« lansiran od samega železniškega ministrstva. To ni niti izključeno, ker je znano, da poznajo nekateri samo fiskalne interese in da se nekateri ne morejo sprijazniti z mislijo, da se dosežejo večji dohodki tudi z zvišanjem prometa in ne le z zvišanjem tarif. Samo polovičarsko delo bi bilo, če bi tarife za nekatere predmete znižali zato, da bi jih za druge povišali. Polovičarsko delo pa ni-nikoli dobro in se naj zato tudi tu opusti. Potrebna ie reforma železniške tarife Pod tem naslovom piše »Jugo-lovanski Kurir«: »Novi člani tarifnega odbora so bili imenovani od prometnega ministra že pred enim mesecem, kljub temu pa se tarifni odbor še do danes ni sestal. Toda baš letos bi bilo nad vse potrebno, da bi tarifni odbor marljivo in intenzivno delal. Tako državni ko tudi splošni gospodarski interesi zahtevajo revizijo železniške blagovne tarife. Ta revizija je potrebna tudi zato, da se povečajo železniški dohodki. Sedanja železniška tarifa je bila sestavljena v dobi največje gospodarske depresije, ko je bil izvoz v prvi vrsti odvisen od nizkih železniških prevoznih pristojbin. Danes pa je vsaj za nekatere predmete položaj čisto drugačen kakor je bil. Baker se je na primer podražil za 100 odstotkov, njegov prevoz pa je za 50% cenejši, če je namenjen za izvoz. To pomeni, da morajo domačini, ki potrebujejo baker, plačevati prevoznino dvakrat draže kakor pa tujci-. Prav isto je tudi z železno rudo ter nekaterimi živili, ki so se podražila za 30 do 40%, dočim je prevoznina še nadalje znižana. Zanimivo je, da je tarifa za baker skoraj prav tako visoka kakor za gramoz, pa čeprav je ogromna razlika v ceni obeh teh predmetov. Še bolj zanimiv je primer z železno rudo, in tu je revizija tarife naravnost neodložljiva. Tako plačujejo domača podjetja v dravski in vardarski banovini, ki kupujejo našo železno rudo, za pTevoz za 50% več, kakor pa znaša izvozna tarifa za to rudo. To je zelo važno vprašanje ne le za naše železnice, temveč tudi za naše gospodarstvo. Sedaj se dela na to, da se preprčči dvig cen v notranjem prometu. Če bi se izvedla reforma železniške tarife, potem izvozno gospodarstvo ne bi nič izgubilo, dočim bi mogle državne železnice računati na mnogo večji dohodek. Čim prej se naj bi zato tarifa za nekatero izvozno blago povišala, za nekatere predmete pa naj bi se za notranji promet znižala.« * Ne moremo se z mnenjem »Ju goslovanskcga Kurirja« docela strinjati. Nobena nesreča ni, če so danes prevozne tarife zaradi višje cene predmetov naši izvozni trgovini v korist. Naše železnice so itak izvoz z dobro tarifno politiko mnogo premalo podpirale. Zato naj bi v splošnem ostale tarife tudi za izvozno blago nepovišane, za nekatere predmete pa so itak še danes previsoke. Le za nekatere posebne predmete bi bilo dopustno povišanje prevozne tarife, kjer je v resnici nastalo zaradi velikega poviška cene nerazmerje m,ed ceno in prejšnjo tarifo. Toda najbrže velja to le za baker in za nobeno drugo blago. Nikakor pa ne gre, da bi se propagiralo znižanje prevoznih tarif za nekatere predmete s tem, da bi se prevozne tarife za druge povi- Dravska banovina dobi za javna dela 7-5 milijona din Iz državnega fonda za javna dela, v katerega se stekajo dohodki državne trošarine na cement in hidravlično apno, se bo letos porabilo za javna dela okoli 70 milijonov din. Prvotno je bil načrt gradbenega ministrstva, da se porabi ta denar za gradnjo objektov, ki že dolgo čakajo na realizacijo. Sedaj pa je prodrlo naziranje, da se ta denar dodeli banovinam, da jih porabijo za manjša dela na svojem ozemlju. Na predlog in s soglasjem finančno - gospodarskega odbora ministrov s,e bo ta denar razdelil med posamezne banovine takole: milijonov din dravska 7,5 savska 8,0 vrbaska 7,0 primorska 9,0 zetska 9,0 donavska 6,5 moravska 7,5 vardarska 7,5 drinska 7,5 Beograd 0,5 Nova emisija obveznic za javna dela Finančni minister Letica je odredil, da se s 1. julijem predlože v podpisovanje obveznice 5. tranše 5% srednjeročnih obveznic za finansiranje javnih del. Tudi ta transa se bo izdala v višini 100 milijonov din. Zavodu za izdelovanje bankovcev je bilo že oddano naročilo za natisk obveznic. Prva tranša teh obveznic je bila izdana 1. julija 1935, druga 1. julija 1936, tretja 1. septembra 1936 in četrta 1. aprila 1937. Do konca leta se bodo izdale še tri tranše ter se bo torej letos skupno izdalo pet trans. S tein se bo skupna vsota posojila za javna dela povi-. šala na 800 milijonov din.' Vedno večji dobički družbe Trepča Mineš Upravni odbor družbe Trepča Mineš Limited je začel izplačevati I predujme na dividendo, in sicer je letos izplačal po 9 penijev od del-nice, dočim ije izplačal lani le po j 4'5 penija. Poslovno leto družbe traja od 1. oktobra do 30. septembra. V prvih šestih mesecih poslovnega leta 1935/36 je znašal čisti dobiček družbe 258.398 angleških funtov j ali 60,8 milijona din. L , . . . , . V prvih šestih mesecih postov- clanek> kl ga je objavilo v nega leta 1936/37 pa je narastel' xadn6 stevllkl Narodno čisti dobiček že na 559.822 angl. funtov ali na 133,2 milijona din. To se pravi, da se obrestujejo delnice družbe skoraj po 50°/o. V upravnih krogih računajo, da se bo letošnje poslovno leto družbe zaključilo s čistim dobičkom 1 mi- 3% obveznice kmetskih doigov Mnenje srbskih gospo Ker je bil pred kratkim izdan pravilnik o izdaji 3°/o obligacij za likvidacijo kmetskih dolgov in ker bodo s temi obveznicami imeli skrbi in posla tudi naši denarni zavodi, objavljamo v informacijo svoji dnji številki »Narodno blagostanje«. »Na podlagi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1. 1. se mobilizirajo terjatve denarnih zavodov in zadrug s pomočjo dveh vrst vrednostnih papirjev. Za prečiščene dolgove dobe upniki bone Priv. agrarne ban- lijona funtov ali okoli 240 milijo- k za . b{J nad 25°/» vsake ter- nov din. Nič manj ko ena četrt I jatye ko ^ ^ izgube upnigkih milijarde bo torej sla iz dežele. In denarnili zavodov, ki presegajo re-koliko bo plačala družba davkov I g ^ yeg ko polovico delniške Jugoslaviji? glavnice zavoda, pa 3°/o obveznice, ki jih izda država sama. milijonov din. Pri denarnih zavodih z več ko 1 milijonom din glavnice bodo te terjatve relativno manjše in mi računamo z odškodnino 50 milijonov din. Po vsem tem bo znašala končna vsota teh 3°/o obveznic okoli 650 milijonov din nominalnih. Ta številka se približuje oni številki 700 milijonov din, kakor so jo ocenili državni organi. 700 milijonov din nominalnih je enako obveznicam vojne škode v višini' 735 milijonov, katerih nominalna obrestna mera je za eno šestino manjša. Drugo vprašanje, ki se vsiljuje, je vprašanje vpliva nove emisije na naš kapitalni trg. Zaradi pravilne ocene je treba omeniti, da se te obveznice sprejemajo pri državnih blagajnah v nominalni višini Politične vesti Izvoz mesnih izdelkov v USA Po daljših pogajanjih je sedaj urejeno vprašanje našega izvoza mesa v Združene države Sev. Amerike. Ameriško kmetijsko mi- Sedaj je stopil v veljavo pravil- za plačilo davčnih zaostankov za- nik, s katerim se ureja izdaja te druge vrste vrednostnega papirja — 3°/o obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov. Nominalna obrestna mera je 3°/o. Obveznice se bodo glasile na 100, ključno do 1. 1932 in za neplačane dopolnilne takse do konca 1. 1935. Nam so zneski teh davščin neznani, vsekakor pa dosegajo več desetin milijonov. Nadalje je treba imeti pred očmi kardinalno činje večji obseg, ije zelo delikatno. Sami vlagatelji denarnih zavodov, katerih hranilne knjižice se taksirajo izpod 40°/o, imajo interes, da spremenijo te obveznice (še tem prej, ker je njih obrestna mera za 1% večja kakor pa pri zaščitenih zavodih). Drugi način otujitve je zelo malo verjeten, ker bi se v vsakem drugem primeru mogle otujiti samo proti veliki izgubi z ozirom na njih nominalno vrednost. To bi znatno poslabšalo bilance dotičnih bank ter bi jih nagnalo v likvidacijo. Zato je zelo verjetno, da bo veliko število bank zadržalo te obveznice, da jih more vknjižiti v bilanci al pari. Ni predvideno, da jih morajo Narodna banka in državni denarni zavodi sprejemati v lombard. One tega tudi ne morejo storiti, ker ne vedo, kako veliko vsoto naj odo-bre, ker nima papir borznega te- Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je odpotoval v Bukarešto ter se je nato odpeljal z romunskim zunanjim ministrom Antone-scom v Tum Severin. Tu se sestaneta z min. predsednikom dr. Sto-jadinovičem, nakar vsi trije napravijo izlet s parnikom po Donavi. Poleg političnih vprašanj se bodo na tem sestanku ministrov M. A. obravnavala tudi gospodarska vprašanja. Poveljnik jugoslovanskih letalskih sil divizijski general Dušan Živko- vič je odletel v spremstvu šestih višjih oficirjev v Prago, kjer ga je pozdravil komandant čsl. letalstva general Pa j fr. S pomočjo 150 tujih letal in tuje vojske se je Francu posrečilo, da je zlomil odpor Baskov pri Bilbau. Njegove čete so prodrle železni obroč, zadnjo utrjeno črto pred Bilbaom in padec mesta je bil potem le še vprašanje časa. Baski so se umaknili proti Santandru, velik del pa se je vdal. Predsednik baskovske vlade Agu-ire je poslal skoraj na vse vlade spomenico, v kateri jih roti, da vendar ne dopuste uničenja baskovskega naroda, ki je ustvaril naj starejšo demokracijo v Evropi. Bati se je, da njegov apel ne bo čaja. Papir se more sprejemati le imel rešilnega učinka, ker za maj- 1 hne narode se velesile ne navdusu- kot supergarancija. Iz vsega tega sledi, da se bo ta I papir pojavil na kapitalnem trgu v zelo majhnih zneskih. Ce rečemo nistrstvo je že zahtevalo, da mu 500, 1000, 5000 in 10.000 din, a se nico, da obligacije ne bodo koti-1 kapitalni trg, potem moramo pri- pošljemo uradno potrjene podpise bodo mogli manjši 'kosi zamenja- rale na borzi in da tudi ni namera, veterinarjev, ki izdajajo potrdila vati z večjimi proti doplačilu 5 da bi se to zgodilo. Je pa tudi zelo o pregledu blaga. S tem bo sedaij|din za obveznico. Vsa emisija se važen razlog, zaradi katerega sploh ne morejo priti na borzo. To je predpis čl. 11. odst. 3 ured-smo mogli prosto izvažati salamo I odkupom, ko je njih cena izpod be, po katerem se banke poobla-in druge mesne izdelke v Ameri- nominalne cene ali z izžrebanjem, ščaijo, da knjižijo obveznice v bi-ko, toda takrat ni bilo izvoza. Od če bodo iznad nominale. Vsaka | lancah po nominalni vrednosti. Ce 1. 1929 pa sploh nismo mogli iz- obveznica ima 20 kuponov. Obre važati zaradi novega ameriškega sti tečejo od 1. aprila 1937, prvi I borzo, potem bi znašal njih tečaj zakona o pregledu mesa in mesnih kupon pa se izplača 1. marca 1938. v najboljšem primeru 40°/o, kar bi izdelkov. Zato je bil izvoz mogoč Tudi prva amortizacija bo 1. mar- napravilo za čisto iluzorno prejšnje le po drugih državah. Tako je ne- ca 1938, zadnja pa 1. marca 1957. pooblastilo, da knjižijo obveznice ka zagrebška tvrdka izvažala našo Kvota letne amortizacije se zmanj-|po nominalni vrednosti, gnjat skozi Hamburg. Ta gnjat pa šuje za znesek obveznic, ki bi jih je šla v Ameriko kot poljska in država prejela na kateri drugi na-1 upnice. Morejo ijih prodajati, in to ne kot jugoslovanska gnjat. I čin (za propale kavcije, za davčne 1 tem laže, kep se glase na prina- Ameriški mesni trg more posta- zaostanke). Ves posel Okoli emi- šalca. Banke so celo dolžne, sije teh obveznic ter vsa služba z jih odstopijo svojim vlagateljem na žajo Združene države Sev. "Arne- njimi je poverjena Priv. agrarni njih zahtevo z k izplačilo vlog, se-rike za 1200 milijonov din mesa I banki. Neplačane obresti zastarajo veda v nominalni višini. Vpraša- enem letu, izžrebane obveznice | pa v 5 letih. Obveznice se bodo dale v pro-Imet v sorazmerju s prečiščenimi terjatvami bank od PAB in v ko- in mesnih izdelkov na leto. Deset naukov za prodajalce 1. Zapomni si, da si za pultom lljkor bodo obveznice v zadostnem Obveznice bodo dobile bankc- nje, če bo s t6 uredbo predvidena možnost vnovčenja teh obveznic jk) kreditnih ustanovah zavzela 7 pomniti, da sta dva trga, organizirani (to je borza) in neorganizirani (to je transakcija kapitala po zasebnikih). Kakor smo rekli, obveznice ne bodo na borzo prišle. Potem prihaja v poštev kot kupec samo vaški kapitalist, ki je tudi prevzel velik del vojne škode, toda po ceni, ki je padla izpod 10°/o, kajti vaški kapitalist dela z zaslužkom, ki mnogo presega 10°/o. Vojno škodo je dobila množica ne pismenih ljudi, ki so jo morali prodati. 3°/o obveznice bodo dobile samo banke, ki znajo kalkulirati. Samo banka, ki je izgubila že vsako upanje na sanacijo, se more odločiti za prodajo obveznic po tečaju, ki Ik> nastal, da bi s tem dobila nova sredstva za kritje upravnih izdatkov. Te banke pa bi morale v interesu upnikov likvidirati. Vprašanje, ki se baš te dni proučuje od odločujočih činiteljev. zato, da prodajaš. 2. Pazi na to, da si s kupcem vedno prijazen in uslužen. številu natisnjene. Vsiljuje se vprašanje, koliko bo 1 znašal končni znesek tega papirja. 3. Nikar ne mešaj svojih zaseb-1 Natančno se to ne more vedetp J 1 1 ker še m dokončno prečiščeno Številke govore Veliki poslovni uspehi nabavlialnih zadrug državnih nameščencev nih zadev v svoj poklic. 4. Bodi natančen tudi v malen Koncem junija bo v Ljubljani 16. I razmerje med PAB in zasebnimi I redni občni zbor Zveze nabavljal- .. . bankami ter se še ne poznajo po- nih zadrug državnih uslužbencev. kostih, ker na njih sloni ves uspeh. datki> kj ju služili kot baza za ta Za občni zbor je pripravila zveza 5. Spoštuj svojega predpostav- ragun’. £e 0b priliki analize ured- lepo poročilo, iz katerega posne-ljenega, toda informiraj ga tudi o be 0 likvidaciji kmetskih dolgov mamo naslednje številke, k,er pač vseh nedostatkih, ki bi jih opazil. sm,0 objavili račun verjetnosti, ki številke najbolj jasno potrjujejo to, 6. Pazi na svojo zunanjost. Či-lse po dosedanjih podatkih PAB kar smo mi napisali že neštetokrat stoča je silno važna in kupec zelo kaže kot vedno bolj pravilen. Po Število v zvezi včlanjenih zadrug nerad vidi »tvojo žalost« za nohti, podatkih, ki jih ije zbrala Narod- se je lani povečalo za 18 nabavljal- 7. V navzočnosti kupca se nikdar 'ia banka, je znana vsota terjatev nih, 20 kreditnih, 1 stanovanjsko * havi z drutrimi nrodaialci. Ivseh kreditnih ustanov razen za- in 1 produktivno zadrugo, 1 sta- drug po velikosti posamezmih ter- novanjska zadruga pa je preneha-jalev. Terjatve do 25.000 din zna- la. Skupno je imela Zveza na koncu „ „ ^ , v , j ,šajo 1.100 milijonov din, od česar lanskega leta 270 zadrug, in sicer 9. Potrudi se, da bos kupcu v - odpada četrtina v breme samih 115 nabavljalnh, 139 kreditnih, 10 no dobro^svetovah da^bo zope m1 denarnih zavodov, za drugo četr-| stanovanjskih in 6 proizvajalnih. tino pa dobe 3°/o obveznice. To da 3 milijone, upniki so padli od 5,3 na 5 milijonov, krediti zveze zadrugam so se povečali od 83,7 na 89,5 milijona din. Torej same vseskozi ugodne številke. Bruto dobiček zveze se je povečal od 10,7 na 11,75 mil. din, čisti dobiček zveze (j>oleg čistega dobička I pričanje, da mora Rusija skleniti zadrug) pa se je znižal od 1,27 na I zvezo z Nemčijo, ker bi potem obe ne bavi z drugimi prodajalci. 8. Poslužuj z veseljem vnemo. zopet prišel v trgovino. m 0,72 milijona din. Znižal pa se je tudi čisti dobiček zvezinega mlina v Adi, in sicer od 0,46 na 0,09 milijona din. Vse to so številke, ki jih zveza sama navaja. Ne moremo reči nič Število članstva je naraslo od 10. Pazi na vse predmete in naj275 milijonov din. Pri zadrugah1128.435 na 141.916. opremo trgovine, kakor da bi bilo znagaj0 dolgovi okoli 700 milijonov obratna sredstva nabavljalnih vse to tvoja last. din, da bi se izdale obveznice za zadrug so sc povečala za 7,6 na Teh deset naukov nalepite v tr- 175 milijonov din. Pri dolgovih ^28,1 milijona din, lastna sredstva / govini, da jih bo imel personal nad 25.000 din, v primeru da zna- zvcze pa ad 40 2 na 43,6 milijona '...j j šajo odpisi več ko 25% glavnice — 1 - plača razliko tudi država v obliki Kratke^ gospodarske vesti “ 1 država plačala1 posameznim kreditnim ustanovam z obveznicami vedno pred očrnil Bol- iz Bolgarske Po bolgarskih podatkih je garska izvozila od 1. januarja do|/a vso vsoto odpisov, ki bi prese- STsi mSib S Vuvoz7la3iz Nem-1 «ali P°lovico ^lavnice in VSe r6’ čije pa za 18,2 milij. mark, da je bila njena trgovinska bilanca dinarjev, Seveda odpade ogromna večina ..ga kapitala na nabavljalne ir kreditne zadruge, ker 10 stano (£o